izlet izletizlet

Po tako obilnem sne`enju, kot nas je doletelo v drugem tednu februarja, je mo`no smu~ati vsepovsod. V visokogorju po obilnem sne`enju sprva vlada precej{nja nevarnost sne`nih plazov in nekaj dni celo na strmej{ih pobo~jih v ni`jih legah. Zato je to ~as, ko izku{enej{i lahko izkoristijo ugodno prilo`nost za presmu~anje redko "presmu~ljivih" ciljev, ki so hkrati po dr ugi strani (vsaj zanje) v druga~nih okoli{~inah premalo atraktivni. Za manj ve{~e ali za tiste manj zagrete pa je to odli~na prilo`nost za sre~anje s prvinami turnega smu~anja na ravno teh istih terenih.

POLHOGRAJSKA GRMADA (898 m)

Je eden izmed ciljev, kakr{ne omenjam zgoraj. Sam gri~ s svojim strmim, piramidastim vrhom je sicer znana poletna izletni{ka to~ka Ljubljan~anov in okoli~anov, a meni se nekako mota po glavi popoldansko smu~anje tamkaj. Res je, da sem bil osebno tod samo enkrat, pa {e to poleti, a strmina se je zdela prava in tudi nepora{~enega sveta bi se na{lo nekaj. Seveda bi bil to tudi ~isto fin izlet mlaj{ih tabornikov, pogumnej{i pa morda res lahko poizkusijo (vsaj delni) spust s smu~mi.

Dostopa sta dva. Prvi nas pripelje do Doma na Govejku, ki je oddaljen pribli`no dve uri hoda. Ta varianta je bolj priporo~ljiva le, ~e je Polhograjska Grmada le eden izmed gri~ev katere bomo obiskali med celodnevnim (poletnim) izletom. Drugi dostop, ki je namenjen izklju~no obravnavanemu vrhu in je primernej{i v trenutnih zimsko-pomladnih razmerah, pa vodi iz Polhovega Gradca ~ez Gonte ali Setnico (1.30 h).

NANOS (1262 m)

Nanos je skoraj vsem Slovencem poznana gora, le da se marsikdo svojega “poznavanja” gore niti ne zaveda. Namre~ nikomur, ki se pelje po avtocesti iz notranjosti proti morju, prav gotovo ne more ostati neopa`ena mogo~na ple~ata gora z visokim v nebo {trle~im oddajnikom vrh nje, katero zagledamo desno od cestninske postaje Razdrto. V Taboru 5/97 sem Nanos `e omenjal. Predlagal sem vzpon iz Vipave oziroma iz Gradi{~a, preko Gradi{ke ture. Danes vam predlagam vzpon iz Razdrtega. Za~etek poti na severni strani avtoceste je nemogo~e zgre{iti, saj ga prakti~no vedno ozna~uje kolonica parkiranih avtomobilov. V nadaljevanju sta mo`ni dve varianti. Strma je primerna za vzpon, polo`na pa za sestop. Na prvi,

Izhodi{~e: Polhov Gradec, dostopen z avtobusom ali Dom na Govejku (734 m);

^asovnica: Iz Polhovega

Gradca 1.30h, od Doma na Govejku 2h;

Te`avnost: lahka ozna~ena pot;

Zaveti{~e: Dom na

Govejku (734 m, tudi

Mihel~i~ev dom, 061/611429, odprt stalno);

Primernost: tudi pozimi primerno za M^-je, (~e je ledeno, pa~ obrnemo), nekoliko ve~ji (recimo mlaj{i GG-ji) lahko poizkusijo s smu~mi (izogibajte se drevesom);

Vodni{ka literatura: karta Okolica Ljubljane 1:50000, vodnik Slovenska

Planinska Pot in drugi vodniki; tako imenovani strmi poti (direktno preko ju`nega pobo~ja), bomo v bli`ini vrha sre~ali nekaj jeklenic, zato previdnost ne bo odve~. Potrebno je tudi nekaj oziranja za markacijami, ki so ob~asno nekoliko skrite. ^e se odlo~imo za polo`nej{o pot (rahel ovinek na zahodno stran), nas steza pripelje mimo cerkvice sv. Jeromna (Hieronima), katera je star in ~astitljiv simbol hriba na katerem se nahaja. Vzpon na Nanos je v zimskopomladnem vremenu, {e posebno kadar ni vetra, prav po`ivljajo~e do`ivetje. Ob obilnih sne`nih padavinah pa je seveda tudi Nanos pobeljen. Nekajkrat sem ga videl tak{nega in tedaj me je spreletelo. Morda bi se na{la kak{na mo`nost na njegovem vzhodnem pobo~ju...

Izhodi{~e: Razdrto, dostopno z avtobusom;

^asovnica: Iz Razdrtega

1.30 h - 2.00 h;

Te`avnost: Strma pot je delno zavarovana, polo`na pot je nezahtevna;

Zaveti{~e: Vojkova ko~a na Nanosu (1248 m, telefon: 067/24-529 ali

Ivan Bi{~ak 067/23-336), oskrbovana vse leto, ima

6 postelj in 36 skupnih le`i{~;

Primernost: po polo`ni poti primerno tudi za najmlaj{e, strma pot le za starej{e GG-je;

Vodni{ka literatura: tistemu, ki ga zanima na kratko omenjena Gradi{ka tura, priporo~am vodnik zalo`be Sidarta: 50 zavarovanih plezalnih poti;

RATITOVEC (1667 m)

Ratitovec zaradi svoje lege na severni strani Sel{~ice ne sodi ve~ v [kofjelo{ko pogorje, pa~ pa ga pri{tevamo med spodnje bohinjske gore. Sam hrib je mogo~na ple~ata tvorba, ki z juga nekako podpira mogo~ne jelovi{ke gozdove in s svojimi strmimi bregovi prepre~uje, da bi le-ti odtekli v globoko Sel{ko dolino.

Najkraj{i pristop na njegove grebene ter na njegov najvi{ji vrh - Gladki vrh, pod katerim stoji tudi ko~a, se ponuja z ju`ne strani. Izhodi{~e je Prtov~ (1011 m), slikovita vasica, do katere pridemo iz @eleznikov (cca 7 km, asfaltna cesta). Od tod sta mo`ni dve varianti. V zimsko-pomladnem ~asu priporo~am desno, ki vodi skozi krnico Razor, po kateri je mo`en tudi spust s smu~mi.

NAD [ITOM GLAVA (2087 m)

Je zaradi svoje slavne sosede Male Mojstrovke (2332 m) in neizrazite lege malo znan in obiskan vrh. Nahaja se zahodno nad prelazom Vr{i~ (1611 m) oziroma vzhodno od `e omenjene MM. Na tem mestu jo omenjam predvsem kot mo`en za~etni{ki cilj za vse tiste, ki bi se radi poizkusili v visokogorskem turnem smu~anju. Dostop je z Vr{i~a

Izhodi{~e: @elezniki, dostopni z avtobusom oziroma

Prtov~ (vozilo);

^asovnica: Iz @eleznikov

3.30 h - 4.00 h, s Prtov~a

1.30 h;

Te`avnost: Lahka ozna~ena pot;

Zaveti{~e: Ko~a na Ratitovcu (1642 m, tudi Krekova ko~a, Rado Goljev{~ek, 064/ 66-489, 064/617-440, zdaj odprt ob vikendih in praznikih);

Primernost: s Prtov~a v kopnem primerno tudi za