reporta `a Avantura na ledenem Pohorju

Na pol

poti zagledam za sabo skupino tabornikov. Po~akam jih v upanju, da bom naredil nekaj fotografij in zapisal izjave. Vedno bli`e so, vedno manj me mika, da bi roke vzel iz toplih `epov. Tako ostanemo samo pri pogovoru, skupaj pa pridemo do tretje KT. Za nekaj ~asa se jim pridru`im. Medtem ko na ~etrti KT ri{ejo skico terena in se ba{ejo s keksi, `e tradicionalnimi na ZOT-u, ter ~ajem, se jaz odpravim v trgovino po najbolj{e kratkotrajno sredstvo proti mrazu – ~okolado. Skupaj {e poi{~emo peto kontrolno to~ko, ki sta si jo bistra kontrolorja prestavila, ker: "na toti strani je plac za {otor, na oni pa ga ni blo."

Na progo sem namre~ {el kar sam. Dali so mi karto z vrisanimi kontrolnimi to~kami, v roke sem vzel kompas in fotoaparat ter {el. Po pol ure hoje po visokem snegu sem se dokopal do prve kontrolne to~ke, na kateri sem ostal ravno dovolj dolgo, da sem videl najzanimivej{i na~in signaliziranja. Zastavice lahko pozabite. Zvijanje trupa v razli~ne ~rke je dosti bolj razumljivo, pa {e zdravo za telo. Na `alost prinese le to~ke za izvirnost.

Pot, Pohorje je namre~ prepredeno z njimi, me je vodila mimo doma~ije na vrhu hriba, in ~e sem bil `e ravno tam, sem povpra{al, kje to~no sem. Seveda so morali o~e po o~ala, medtem pa me je skrbno pazil njegov pes. Lepo se zahvalim in se odpravim do druge KT. Zapodim se po hribu navzdol, presko~im potok in pridem na cesto, vendar prenizko, da bi se skozi gozd odpravil do KT. ^as me `e priganja in odlo~itev, da se odpravim do glavne ceste in potem poi{~em KT 3, se mi je zdela {e najbolj{a.

@elodec se tu in tam oglasi, da `e kar nekaj ~asa ni jedel, in takrat se spomnim ve~era pred za~etkom tekmovanja. V kuhinji je bilo najbolj veselo. Gru~a tabornikov je s skrbno razdeljenimi delovnimi nalogami sestavljala sendvi~e. Da ne bi pri{lo do kak{ne pomote, so odgovorni na tablo napisali celo recepte za sestavo. 4 x klobasa + 1 x solata + ... Popoln nadzor. Ker moram ujeti {e ostale ekipe, pospe{im hojo. Po uri iskanja {este KT obupam in se prav leno odpravim do najbli`je ve~je ceste in po njej v dolino. ^evlji so popolnoma premo~eni, hoja po cesti pa noge {e bolj utruja. Ravno ko se odlo~im, da grem naravnost v {olo, pride iz bli`njega gozda skupina GGjev. Pridru`im se jim pri iskanju sedme KT.

Prihod pod kotom?

@e med potjo ugotavljamo, pod kak{nim kotom neki bi morali priti, ~e le-ta ni naveden. Mogo~e pa je na drugi strani lista? Pogledamo – ni~. Kaj pa, ~e bi ga morali izra~unati v~eraj? Tudi to ne dr`i. ^e ne poznamo kota, lahko pridemo pod katerimkoli kotom, se veselimo. Ob prihodu na KT o kotu, prihodu in {e mnogih stvareh povpra{amo kontrolorja. Skomigne z rameni in podpi{e list.

Ostale kontrolne to~ke so zelo dale~, zato se dokon~no odlo~im, da se vrnem v {olo. Kon~no tri ure ~istega po~itka, si mislim. Najprej eno uro lenarim in spro{~eno raztegujem otrple prste na nogah, potem pa se le zganem in odpravim v telovadnico. Zelo zgovorne tabornice in taborniki so z navdu{enjem prispevali ocene za Taborovo redovalnico, ob tem pa {e rekli kak{no ~ez organizatorja.

Po podelitvi nagrad in odhodu ekip je v prostorih {ole zavladala skoraj more~a ti{ina. Vsak je vedel, kaj mora narediti in nih~e se ni prito`eval. Zavidljiva marljivost po dveh napornih dnevih.

Matija

Taborova Redovalnica

Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S S S S S plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na ena ena ena ena ena pr pr pr pr pr a a a a a v dobro v dobro v dobro v dobro v dobro

Vremeodli~no

Hranadobro

Lepota pokrajineprav dobro

Te`avnost proge dobro

Dru`enje med ekipamiprav dobro

Ocene za Taborovo redovalnico je prispevalo 73 udele`encev, Tabor pa si je pridr`al pravico, da povpre~je zaklju~i navzgor ali navzdol.