Kranjski taborniki v Sarajevu

V sredo

, 27. 1., me je zjutraj prebudil telefon. Ðure, na drugi strani `ice, mi je sporo~il, da je v kombiju {e prosto mesto za v Sarajevo. Zbor malo pred sedmo v Kranju, obvezna oprema pa gojzarji, spalka, armafleks in hrana za prvi del vo`nje.

V no~i s srede na ~etrtek sem bolj malo spal. Razmi{ljal sem, kako je videti Sarajevo, »olimpijsko mesto« sedaj, nekaj let po vojni. V ~etrtek zjutraj sem bil malo pred sedmo uro neprespan na zbirnem mestu pred kinom Center v Kranju. Bil sem prvi in edini, ki je tudi po{teno zmrzoval. Mraz, ki je silil vame z vsemi svojimi zobmi, me je delal nerazsodnega, tako da sem pri~el dvomiti o na{em odhodu. To~no ob sedmih je s te`kim dizelskim glasom priropotal F^ s kombijem Mestne ob~ine Kranj. Kmalu za njim so pricapljali tudi ostali udele`enci: ure, MC in oni (RS@-ml), Lrga (RSO), Klinjo in Sadjovc (RZJ).

Pot nas je, s kraj{imi postanki za razne male in velike potrebe, vodila po Dolenjki, ~ez slovensko-hrva{ko mejo, mimo Zagreba, po avtocesti »bratstva in enotnosti« do Slavonskega Broda. Tu smo se preko pontonskega mostu, ki ga je postavil SFOR na mestu poru{enega, odpeljali ~ez Savo v Bosno. V Bosanskem Brodu (sedaj Srbski Brod), obmejnem mestu Republike srbske, so nas srbski policisti skrbno pregledali in izpra{ali, kam in kod potujemo, zvezni policisti konfederacije BiH so nas opazovali samo od strani in z varne razdalje.

Sledi vojne se vidijo na vsakem koraku. Kar nekaj ~asa smo rabili, da smo se popolnoma (skoraj) navadili na poru{ene hi{e. Do Doboja smo se brez problemov vozili po Republiki srbski. V Doboju smo se ustavili, da bi si malo poplaknili suha usta in na na{e presene~enje smo na bencinski postaji dobili skoraj samo slovenske izdelke (la{ko pivo, Fructalove soko- ve,…). Na koncu mesta zopet pontonski most in preko mostu `e federacija BiH. Na meji ni zapornic, mrgolelo pa je preprodajalcev, ki so ponujali cigarete, kasete, avto radie in {e veliko druge, po ve~ini pokradene robe. Na enem koncu mosta so nas pozdravili srbski policisti, ki so nas hitro spomnili na staro jugoslovansko milico, na drugem koncu pa so bili policisti federacije, katerih videz pa je deloval mnogo bolj evropsko.

Pot nas je vodila preko Maglaja mimo Zenice, kjer je bila za ~asa SFRJ najve~ja `elezarna, do rudarskega mesta Kakanj. To je bil kraj na{ega snidenja s sarajevskimi taborniki, odreda Mraku{a. Preden smo na{li hotel Sretno, smo prevozili mesto podolgem in po~ez. Ko smo za pot vpra{ali taksiste, so nam sprva hoteli ra~unati vsako informacijo, po dolgotrajnem prigovarjanju Klinjota so se omeh~ali ter nam razlo`ili vsaj tri razli~ne poti do hotela. Nekako smo se uspeli prebiti do hotela, kjer so nas ~akali `e najmanj tri ure gostitelj Dino in taborniki splitskega skavtskega zbora. Vsi so na{i stari znanci, saj smo se spoznali jeseni v Splitu, kjer smo bili RS@-mljevci na kulturni prireditvi »Plava nota 98«. Prijateljstvo, ki ga je ure sklenil s »Sarajlijami« v Splitu, nas je tudi pripeljalo v Bosno.

Odpeljali smo se proti planinski ko~i na Bobrovcu. Spremljevalec Zoki nam je svetoval, naj kombiju nataknemo verige in avantura po bosanskih hribih se je pri~ela. Po Zokijevih besedah naj bi se do planinske ko~e povzpeli preko dveh kraj-

{ih vzpetin, toda `e po prvem vzponu smo vedeli, da bo {lo s kombijem precej te`je, kot s tankom. Prvi so to ob~utili Split~ani, ki so se obrnili `e sredi prvega klanca, verige pa so spravili na varno v neki trgovini v Dalmaciji. Pogled iz kombija je bil zelo `alosten. Vas, velika pribli`no dvesto hi{, je bila po`gana in poru{ena do tal. Z grenkobo v srcu, v~asih zaradi vasi, ve~krat pa zaradi kombija, smo napredovali zelo po~asi. Kon~no zagledamo na{ cilj, planinski dom na Bo~ici. Ob prisr~nem pozdravu na{ih gostiteljev tudi zelo so~en komentar na na{ ra~un: »Ovi ludi Slovenci, do{li sa kombijem do gore!«

Sprejeli in pogostili so nas enkratno. V tako veli~astnem trenutku je tudi na{ oni, zaprise`en vegetarijanec, postal gurman za bosanske mesne jedi. Ob spro{~enem razgovoru so nam predstavili svoje `elje in na~rte za prihodnost, razkrili pa so nam tudi, s kak{nimi te`avami se sre~ujejo po kon~ani vojni. Najve~jo oviro za njihovo ponovno rast in razvoj predstavljajo obse`na podro~ja Bosne, polna min in drugih neeksplodiranih ostankov tragi~ne vojne. Sledilo je presene~enje, ki so nam ga pripravili otroci s petjem njihove himne in spu{~anjem zastave. Slovenci `a kar nismo vajeni, da otroci tako s srcem zapojejo himno svoje domovine.

Dva dneva v ko~i na Bo~ici sta hitro minila. V soboto nas je pri~akalo presene~enje v obliki pol metra novo zapadlega snega. Vrnitev v dolino je bila avantura zase. Po dobri uri ga`enja smo se spustili do vasi, kjer nas je pri~akalo novo presene~enje. Zlomljena klju~avnica na Dinovem golfu, ukraden avtoradio ter izpraznjem rezervoar za gorivo, so bili nova dobrodo{lica. Ceste seveda niso bile splu`ene, tako da sva z onijem porivala kombi na vsakem manj{em klancu navzgor in deskala kot `ive ute`i po divjih klancih navzdol.

Iz Kaknja smo se odpeljali v Sarajevo. Vodil nas je Dino. Na vhodu v mesto, iz predmestja Vogo{~a (tu so v ~asu SFRJ izdelovali zelo popularne golfe), nas je pozdravilo nepregledno pokopali{~e, v daljavi na hribu televizijski stolp in blokovska naselja s preluknjanimi stenami. Na poti do Dinovega stanovanja smo se peljali mimo Zetre, poleg je pokopali{~e na pomo`nem stadionu. Po kraj{em po~itku in obvezni kavi pri Dinu, je sledil ogled mesta Sarajeva. Dino nam je vneto pripovedoval, kaj vse so do`iveli v mestu med vojno. O~i smo imeli na pecljih. Mestni klini~ni center, predsedstvo BiH, po{ta, Pravna fakulteta, centralna knji`nica, voja{nice nekdanje JLA. Vsaka stavba s svojo legendarno vojno zgodbo in istimi posledicami bojev v mestu. Kombi smo parkirali pred slovensko ambasado ter se po~asi odpravili proti Ba{~ar{iji. La~ne kot volkove nas je Dino peljal v ~evabd`inico @eljo. Enkratna, okusna, obilna in za Gorenjce {e poceni ve~erja v obliki ~evap~i~ev, pleskavic, lepinj in jogurta. Ko smo dodobra poskrbeli za na{e prazne `elod~ke, je sledil ve~erni ogled in sprehod po Ba{~ar{iji. Majhne uli~ice s trgovinicami, d`amijami in skoki v sla{~i~arne na baklave, »tuljumbe« in druge sladke radosti orientalskega izvora. V mestu je bilo {e vedno videti precej posledic vojne, toda veliko ve~ino so jih `e popravili, nekatere pa bodo ostale kot pomnik prihajajo~im generacijam. Sledil je ve~er ob bosanskih narodnih pesmih. Enkratno vzdu{je. V ljudeh je polno `ivljenjske radosti, polno `elja in upanja na novo prihodnost. Malo pred spanjem je oni zavrtel {e {tevilko mestnega radia M. Sledila je Aida (ena izmed najbolj popularnih bosanskih nacionalnih pesmi) v obliki glasbene `elje ter pozdrav vsem sarajevskim tabornikom.

V nedeljo smo se odpravili zajtrkovat v buregd`inico na Ba{~ar{iji. Dobrega bureka na kile. Po zajtrku nakupi v trgovinici s spominki in ogled plo~nika, od koder je Gavrilo Princip zanetil prvo svetovno vojno. Poizkusil sem tudi vodo iz vodnjaka poleg Gazi Husrev-begove d`amije. Legenda pravi, da kdor pije vodo iz tega vodnjaka, se bo vedno vra~al v Sarajevo. Sledil je ogled prve bojne ~rte. Odpeljali smo se na trdnjavo Vratuk, od koder je najlep{i razgled na celotno mesto. Dino nam je sproti razlagal, kako se je mesto branilo in kje so bile kriti~ne to~ke. Posledice vojne so stra{ne. Mine sredi mesta, poru{ene hi{e, bloki, dvoj~ici –UNISovi stolpnici, po{kodovana Skenderija, po`gane {ole in stolpnice z ve~jimi in manj{imi luknjami v stenah. Sledil je obisk Dinovih star{ev in obvezna pogostitev s »kahvo« (izraz za tur{ko kavo). Po kavi smo se odpeljali na Grbavico, kjer sta oni in ure kupila vsak svojo vre~o kajmaka, midva s Klinjom pa kaseto za onija. Od Koketa in njegove Aide je bil ~isto prevzet. Ker se je `e naglo pribli`evalo poldne, smo sklenili zaklju~iti na{e pohajkovanje po Sarajevu ter se odpraviti proti Kranju. Vo`nja preko Republike srbske pono~i ni najbolj varna.

Ceste na poti domov so bile zelo slabo splu`ene, tako da je imel ure za volanom v~asih kar malo prete`ko nogo. Pa vendar smo {e pred no~jo sre~no prispeli na hrva{ko mejo, kjer sta imela ure in hrva{ki carinik najbolj{e namene, prvi da pripelje kajmak do Kranja, drugi da ga prevzame on. Malo pred deseto smo prispeli na slovensko mejo. Mi in dve vre~i kajmaka smo komaj ~akali, da pridemo v Kranj. Malo pred polno~jo se je na{a {tiridnevna avantura kon~ala.

Hvala Sarajevu, tabornikom odreda MRAKU[A in Dinu, ki so nas tako prijazno sprejeli in pogostili. Obljubljamo, da vam vrnemo vse po vrsti ob va{em obisku v Kranju, v mesecu maju.

Markl, RS@-ml

Zot Zot Zot Zot Zot Zot Zot Zot Zot

V prej{nji

{tevilki Tabora smo izvedeli, da kratica NOT pomeni Ne Organiziraj Tekmovanja (ker te bodo vsi spljuvali). Upam, da se organizatorji leto{njega ZOT-a ne boste strinjali s to trditvijo, ko boste prebrali tale ~lanek. Pridrvimo na ZOT. Nastanitev v telovadnici. ..zbor ekip....Organizatorji smo tukaj za vas.... sestanek vodij ekip....kdor nima prevoza naj pove, bomo organizatorji poskrbeli, da pridete do avtobusa, ki pelje v Maribor...zanimivi TOTI testi.... malce nam kruli v `elodcih.......zabavno vrisovanje....kje so pa na{itki........malce nam kruli v `elodcih ........in potem zabavni ve~er!!!

Znajdemo se sredi sne`enih poljan....kje je avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni.

Muska od stene do stene ampak nikjer nobenega did`eja..... zraven se nam na ekranu od{tevajo sekunde do {tarta...... veselo presene~enje, ko ugotovimo, da smo dobili tudi vegetarijanske sendvi~e.......spimo nekaj uric ali pa tudi ne......{tart.....prijazni kontrolorji in kontrolorke......dirkamo ~ez progo in re{ujemo naloge..... kaj je s prihodom pod kotom......ja, ni ga.......O.K.......prisopihamo na cilj.......vr`emo vase joto......po~asi bo treba nazaj proti daljni Ljubljani......dobesedno daljni.....spra{ujemo organizatorje kaj je z obljubljenim prevozom......~akamo........spra{ujemo organizatorje, kdaj so kak{ni avtobusi.....hmmm........napokamo se v tri avtomobile in drvimo......drvimo.....ampak kam......nih~e ne ve, kje je postaja na katero nas peljejo....znajdemo se sredi sne`enih poljan....kje je avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni.... za~nemo ustavljati vse prihajajo~e avtomobile.....nekateri nas skoraj povozijo, drugi nas prijazno odpeljejo do Maribora.......v eni uri 10 tabornikov sre~no prispe na postajo.......dve uri in pol na vlaku......spimo .......kaj pa rezultati......ena ekipa tretja, druga, ki je padla za eno uro iz ~asovnice pa ~etrta....."n~ jasn".......gledamo rezultate ZOT-a na internetu. .......ena na{a ekipa si deli drugo mesto, ta druga ekipa pa je na ~etrtem mestu......"{e zmeri n~ jasn".......na{itkov {e zmeraj ni.......ampak vseeno smo se imeli v redu.

Leseni kamni & co

Tudi

letos smo se Zmaji udele`ili ZOT-a v zelo velikem {tevilu. Pripeljali smo 3 GG, 1 PP in 1, 5 ekipe GR^. Tekmovanje je potekalo dobro, brez zapletov. Topoti, vrisovanje, proga, za vse je bilo poskrbljeno. Problem (saj veste, vedno se najde kdo, ki v stvari vidi problem, danes sem to jaz) je bil s prevozi.

Iz Ljubljane smo se v Maribor pripeljali z vlakom. Preprosto in udobno. Do Lovrenca pa se je bilo treba `e malo bolj potruditi. Na sre~o je enega od na{ih ~lanov pripeljala mama z avtom, ki je potem prepeljala tamale v Lovrenc, pomagal pa