reporta `a Sledi na pot Bela sled 1999

So dnevi

naravnost za v knjigo rekordov: Ko podre{ rekord v pozabljenih stvareh, ko v naglici, da ne bi zamudil na tekmovanje, doma pozabi{ gojzarje, "überhose" in (bognedaj!!!) celo taborni{ko rutico (ampak se kesam in pojo~a travica {e zdaj na vse pretege prepeva!). Ko podira{ rekord za rekordom v cestno hitrostnih dirkah in ugotovi{, da gre katrca tudi krepko ~ez 130 km/h, ~e zamuja{ na tekmovanje. Ko ekipe iz cele Slovenije podirajo rekord v minimalni prijavi in se jih na {tartu pojavi neizmernih 10?!?

Ampak gremo lepo po vrsti… Organizatorji »Bele sledi« (Zmajev rod) so se zna{li pred obilico te`av. Najprej jim je “zagodel” sneg, ki je zapadel nekaj dni pred tekmovanjem in jim na glavo obrnil progo in ~asovnico (~eprav sumim, da je sneg bil naro~en - konec koncev je »Bela sled« zimsko tekmovanje). Potem so spet ugotovili, da nas je ravnatelj O[ Vrhovci, kjer je bil glavni {tab tekmovanja, zamenjal za katoli{ke skavte, pa je po sistemu »Rode je nas,

»Ne morem se odlo~it: al' bi bil kurir~ek al' pa mi bomo pa njegove ov~ice« pozabil na polovico danih obljub. Da pa je bila mera polna, se je {tevilka prijavljenih ekip ustavila pri enormnem {tevilu deset (10)! Iz vesoljne organizacije ZTS, ki naj bi {tela deset ali petnajst tiso~ ~lanov, se je tekmovanja udele`ilo, reci in pi{i, 50 tabornikov!

Zmaji se ne dajo

»Dobro, se zgodi,« so rekli zmaji in z odli~no organizacijo in obilico dobre volje (kljub vsem problemom ni mene, kot pregovorno te~nega pressovca, nadrl nih~e, razen ene kontrolorke, ki sem ji stopil na nogo, ampak to je `e druga zgodba…) speljali tekmovanje kot se {ika.

Za polurno zamudo so se tekmovalcem oddol`ili s pala~inkami (seveda {ele takrat, ko so vrisali vse KT-je, re{ili teste iz PP in @VN ter {e malo posignalizirali). Da pa smo la`je zaspali, nam je mo{ki del vodstva {e malo zaplesal. V V V V V minikah! minikah! minikah!

Kon~no v sneg

Vstajanje naslednje jutro je bilo definitivno prezgodaj. A kaj ~e{; ekipe je ~akalo risanje skic, prebijanje ~ez minsko polje, streljanje s fra~o (baje se je tistemu reklo zra~na pu{ka, ~eprav je mene bolj spominjalo na fra~o…), signalizacija in seveda - preganjanje po hrib~kih in dolincah skoraj do pasu v snegu. Prav fletno, moram priznat!