ZA NAŠE ZDRAVJE: Med domačo oskrbo in odhodom v dom za starejše
Skoraj vsak starostnik želi ostati doma ® Sara Schwarzmann, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Velikokrat je pri svojcih dilema: starega človeka bi radi imeli doma in skrbeli zanj, vendar so tudi sami v stiski – zaradi lastnega slabega zdravja, skrbi za mlajše družinske člane in delovnih obveznosti. Dodaten pritisk na družinskega oskrbovalca je tudi to, da skoraj vsak starostnik želi ostati doma – v okolju, ki ga pozna in kjer se počuti varen. Oskrbovanje si lahko olajšamo tako, da vključimo več družinskih članov. Če se oskrbovanje razporedi, se oskrbovalec razbremeni, svojec pa lahko ostane v domačem okolju. Poznam primer družine, kjer so si dve sestri in brat razporedili skrb za očeta. Uskladili so urnike in delo. Tako lažje oskrbujejo in vsi ohranjajo stik z očetom. Če oskrbujemo sami ali pa je svojec oddaljen in ne živi na istem naslovu, je možna tudi sosedska pomoč. Prostovoljka iz Železnikov mi je povedala, da štirikrat na teden obišče teto, ostale dni pa k njej pride soseda. Tako je teta deležna skrbi in družbe, svojec pa si v tem času lahko oddahne ali pa opravi druge naloge in zadolžitve. Tudi prostovoljstvo, družabništvo s starim človekom lahko pripomore h kakovostnemu preživljanju časa, tako starejšim kot tudi svojcem. Vendar se je pri tovrstnem prostovoljstvu treba dogovoriti, za kaj gre: ali le za družbo in za pogovor ali tudi oblike pomoči pri vsakdanjih opravilih ter to spoštovati. Prostovoljci za svoje delo namreč niso plačani. Pri oskrbovanju nam so lahko v pomoč oprema (voziček, bergle, postelja), ki lajša gibljivost in nego, ali pa manjši posegi v stanovanje: dobra osvetlitev, držala v kopalnici, odmik drsečih preprog in ureditev stvari in predmetov, ki jih starostnik pogosto potrebuje, organiziramo tako, da so dosegljivi in vedno na istem mestu.
Poleg doma obstajajo še druge oblike pomoči Poleg doma obstajajo še druge oblike pomoči, za katere je pomembno, da jih starejši spoznajo. To je pomoč oskrbovalk na domu,
dostava hrane na dom, obisk patronažne službe in fizioterapevta, možnost začasne namestitve do 30 dni in dnevna oskrba, kamor starejši prihajajo le za določen čas, saj v popoldanskem času odidejo domov. Pomoč družini, ki doma oskrbuje starega družinskega člana, so tudi usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki jih organizira in izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Svojci dobijo potrebne informacije in stike s strokovnjaki s področij, ki so najpomembnejša pri oskrbovanju. Družinski oskrbovalci se med seboj spoznajo in se po končanem tečaju povežejo v skupino svojcev, ki deluje kot skupina za samopomoč ob strokovni opori Inštituta. V starosti je človek še posebno občutljiv za njemu primerno ravnotežje med tem, da je neodvisno samostojen, ter tem, da je sprejet pri drugih ljudeh, svojcih in ustanovah. To ravnotežje je omajano, ko zboli ali je poškodovan in se mora preseliti iz svojega okolja v institucijo.
na obeh straneh. Starostnika proti njegovi volji ne smemo dati v dom, razen če gre za napredovano demenco ali drugo bolezen, ki je močno okvarila njegovo zmožnost odločanja. Star človek je namreč odrasel človek, s svojim dostojanstvom in pravico do lastnih odločitev – tudi če se mi z njimi ne strinjamo. Strah pred neznanim bomo najlažje premagali, če bomo naredili seznam domov za stare ljudi in jih obiskali. Odločitev je lažja, kadar v dom za stare ljudi pridemo neobremenjeni in sproščeni. Povprašamo o vseh informacijah in pridobimo vse pomembne kontakte. Dobro je, če dom obiščemo skupaj s svojcem.
Sprejem v dom – velika sprememba Ljudje smo si zelo različni in različno reagiramo na spremembe. Ker je sprejem v dom velika sprememba v človekovem življenju, več ali manj potrebujejo določeno obdobje, da se navadijo na nov način življenja. Pri tem so v pomoč strokovni delavci dóma, zelo pa je dobrodošlo sodelovanje in pomoč najbližjih svojcev, ki so edina tesna vez s »starim« načinom življenja in ki svojega svojca najbolj poznajo. Svojci lahko dajejo občutek, da je njihov svojec še vedno povezan z njihovo skupnostjo in ima še vedno isto socialno mrežo, kot jo je imel do sprejema. Z obiskovanjem in morebitno pomočjo pri vsakodnevnih opravilih svojci prinesejo stanovalcu občutek, da ga niso pozabili, da ga imajo radi in ga spoštujejo. Tako lahko imajo večjo kvaliteto življenja tudi v bodoče.
Ko razmišljamo o nastanitvi v domu Ko spoznamo, da svojca ne bomo več mogli oskrbovati doma, in razmišljamo o morebitni nastanitvi v domu za stare ljudi, lahko ta prehod olajšamo z drobnimi stvarmi – dom si skupaj ogledamo, gremo vanj na kakšno dejavnost ali na kavico, pogovorimo se s kom, ki ima dobro izkušnjo z odhodom svojca v dom, in z nekom, ki je v domu in mu je tam lepo. Pogovor je vsekakor dobro pričeti prej in ne šele takrat, ko nastane potreba. Če bo odločitev sprejeta sporazumno, se lahko izognemo negotovosti, trpljenju in žalosti
Foto: PIxABAY
Viri:
16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021
Jože Ramovš in Ksenija Ramovš (2012), Družinska oskrba starejšega svojca: priročnik na tečaju za družinske oskrbovalce, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. h t t p s : / / w w w. r ev ij a - s o c i a l n o d e l o . s i / m m a / P r i prava_URN_NBN_SI_DOC-KGI8VVKO.pdf/ 2019011811472130/ https://edemenca.si/predmeti-ki-olajsajo-odhod-v-domstarejsih-obcanov/ https://www.abczdravja.si/psihologija/starostnik-v-dom/
