»Ponosna sem na naše dose žke« »Ponosna sem na naše dose žke«
Glasilo Zveze dr uštev diabetikov Slovenije
Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri. To privede do povečanih količin sladkorja v krvi. 1
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo.1
Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu. Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:
• nezdrave prehrane
• telesne neaktivnosti
• debelosti
Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic 5
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni 6
Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2,3, nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje.
Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje.4
Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic 7
Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi. 40%
V kolikor vi ali vaši bližnji občutijo simptome sladkorne bolezni tipa 2 ali vas skrbi povezava z drugimi obolenji, se posvetujte z zdravnikom.
SB2 SB2
Revijo izdaja od aprila 1985
Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern
Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana
Natisnjenih 14 000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95
Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.
Programe in delovanje sof inancira FIHO
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO
Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v maju 2025
Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net
U R E D N I C E
B E S E D A
Pomladni navdih
® Sergeja Širca, urednica
Pri marabeli cvetoči sedim, gledam čebele, prisluhnem jim; na modrem nebu se sonce smeji, z zlatimi žarki mi sije v oči Pridne čebele nabirajo med, nesejo v panj ga in pridejo spet; njihovo delo konča se takrat, ko zlato sonce odpravi se spat
Ta marabela je moje drevo, pridne čebele nahranila bo,
one v zahvalo mi dajejo med, pa tudi sadežev mnogo bo spet. To je idila pomladnega dne; taka narava pomeni mi vse; dušo pomirja čebelic mi šum, to je zdravilo, ki boljša razum. Majhna čebela mi misliti da, kaj bi bilo, če umrla bi ta; veliki človek bi gladko »oplel«, saj brez čebelic ne bi preživel. Sonja Srna, Dr uštvo diabetikov Jesenice
Hvala gospe Sonji za opomnik, ki mi je dal misliti: človek brez čebel ne bi preživel Tako kot tudi zanimiv pogovor s 15-letnim sinom – gimnazijcem, ki ima krasno učiteljico angleščine Táko, ki je odpr tega duha, toplega srca in svojim dijakom širi obzorja. Pri uri angleščine so govorili o »prehranskih puščavah« (angl food deser t), k ar pomeni območje, kjer prebivalci zaradi oddaljenosti trgovin ali f inančnih omejitev nimajo dostopa do sveže hrane, bogate s hranili V Zdr uženih državah Amerike, za k atere smo dolgo verjeli, da se v njih cedita med in mleko, menda več kot 19 milijonov ljudi živi v takih »puščavah« daleč stran od prodajaln, v k aterih bi lahko k upili zdravo svežo hrano
V današnjem svetu, kjer se vedno več ljudi sooča z izzivi zdravega prehranj eva nj a , p o s t a j a d o s to p n o s t h ra n lj i v i h i n c e n ov n o d o s to p n i h ž i v i l e n a ključnih tem javnega zdrav ja Širjenje prehranskih puščav lahko vodi do prehranske neenakosti, seveda pa tudi zelo slabo vpliva na zdrav je prebivalcev Dostop do hranljive in cenovno dostopne hrane je osnovna človekova pravica, ki vpliva na zdrav je, k akovost življenja in dolgoročno blaginjo dr užbe.
Špelca Rudolf, poslovna
sekretarka Zveze
društev diabetikov
Slovenije, je ponosna
na dosežke Zveze
društev diabetikov
Slovenije na področju boljšega obvladovanja
sladkorne bolezni
Foto: Miran Juršič
Zagotovitev dostopa do kakovostnih živil je ključna za dobro zdrav je skupnosti. Če ljudje nimajo možnosti nakupa svežega sadja, zelenjave, polnovrednih žit in k akovostnih beljakovin, so pogosto prisiljeni posegati po predelanih živilih z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in nezdravih maščob To potem vpliva ne le na zdrav je, ampak tudi na ekonomsko stabilnost, saj zdravstveni sistemi nosijo breme naraščajočih stroškov zdravljenja prehransko povzročenih bolezni, med k aterimi je posebno zaskrbljujoče breme sladkor ne bolezni. Upam, da si v Sloveniji ne bomo nakopali prehranskih puščav To bi se sicer lahko k aj hitro zgodilo, saj male dostopne prodajalne v središču naselij vse bolj izpodrivajo nak upovalna središča z dostopnimi cenami na obrobju naselij, do k aterih številni ljudje nimajo enostavnega dostopa
Na srečo smo Slovenci zelo iznajdljivi v isk anju virov za dostop do zdrave hrane »Domače« ni zgolj reklamni slogan, ampak način življenja Vsakdo pozna kmeta, pri k aterem k upuje domače meso, lastnico kokoši, ki dajejo domača jajca, in čebelarja, ki poskrbi za domač med Sobotni obisk domače tržnice je še vedno priljubljen obred; vr tnarjenje kot vir domače zelenjave je med najbolj razširjenimi slovenskimi hobiji, pa tudi koline, sajenje krompirja in trgatev so zelo v trendu
To je dober znak, da se Slovenci zavedamo pomena uravnotežene prehrane. Pa tudi, da znamo doma iz preprostih sestavin sk uhati hranljive obroke po dostopnih cenah.
OSREDNJA TEMA
5 Zahvala za delo, predanos t in nesebično skr b
6 Zberimo skupaj milijon kilometrov!
8 Slovenci za ozaveščanje o sladkor ni bolezni zbrali že 739.302 kilometra INTERVJU
10 »Ponosna sem na naše dosežke«
ZA NAŠE ZDRAVJE
18 Možgansko kap vsako leto doživi več kot 4000 ljudi
24 Reklamni triki, ki nas napeljujejo k nakupu
26 Izbirajmo prave ogljikove hidrate
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
28 Vzemimo si čas za pripravo hrane
29 Zdrava prehrana na delovnem mes tu
VRTNO VESELJE
30 Prihod pomladi praznujemo z magnolijami
Zahvala za delo, predanos t in nesebično skr b
® Rober t Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je 16. decembra 2024 v predsedniški palači priredila sprejem za predstavnike humanitar nih organizacij
Predsednica se je predstavnikom humanitarnih organizacij zahvalila za delo, predanost in nesebično skrb, ki ga opravijo člani humanitar nih organizacij
Zahvala predsednice Republike Slovenije pomeni priznanje za delo, ki ga opravljamo na Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije in posredno tudi na dr uštvih diabetikov po Republiki Sloveniji. Istočasno je to spodbuda za delo na pod ro č j u i z o b ra ž eva nj a i n p reve n t i ve v prihodnje
Člani Zveze dr uštev diabetikov Slovenije nesebično pomagate ljudem, ki se srečujejo z različnimi problemi S svojim delom ustvarjate boljšo dr užbo in tudi dr ugim kažete, kako lahko vsak postane boljši človek Včasih je dovolj že majhno dejanje, da nekomu spremenimo življenje na bolje
Predsednica Republike Slovenije
Nataša Pirc Musar in predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Rober t Gratton
Nagovor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar na sprejemu za predstavnice in predstavnike humanitar nih organizacij
Spoštovani predsednik Dr žavnega sveta gospod Marko Lotrič, spoštovani zagovornik načela enakosti gospod Miha Lobnik, spoštovana predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, gospa Nataša Sorko, spoštovani predstavniki in predstavnice humanitarnih organizacij, drage humanitarke in humanitarci, cenjene gostje in cenjeni gosti.
Z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem vas vsakokrat sprejmem v predsedniški palači Vaše delo, vaša predanost in nesebična skrb za ljudi v stiski so temelj človečnosti, ki povezuje našo družbo Vsaka vaša gesta pomoči, vsak objem podpore in vsaka iskra upanja, ki jo prižgete, dokazujejo, da ima naša skupnost srce –močno, toplo in vztrajno Vi ste roka, ki pomaga vstati, in rama, na katero se lahko človek utrujen nasloni, ko je žr tev nasilja, diskriminacije, družbene izključenosti, ko je kot begunec, migrant, brezdomec oropan svojega č l ove ške g a d o s toj a n s t va , ko s e z n a j d e v d u š ev n i s t i sk i a l i ko t umirajoči na koncu svoje življenjske poti. Vaše organizacije, združene v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij Slovenije, predvsem pa vsi vi, humanitarke in humanitarci, predstavljate most – skrbno namreč povezujete ljudi, ki potrebujejo pomoč, in tiste, ki smo pripravljeni pomagati Ta most je močan, ker ga gradite in ga gradimo z ljubeznijo, znanjem in neomajno vero v dobro v ljudeh Kajti: kjer je človek, je priložnost za prijaznost, je verjel Seneka. V času, ko se svet sooča z vse večjimi stiskami, krizami – naj bodo to revščina, osamljenost, posledice naravnih nesreč ali pa družbene neenakosti, bolezen, nestrpnost, nesprejetost, vojne –, ste vi tisti, ki prinašate luč V jedru humanitarnosti leži osnovno načelo, da ima vsak človek pravico do dostojanstva Zato prav humanitarne organizacije in vi, ljudje v njih, tudi v naših najtežjih preizkušnjah bedite nad človečnostjo, da bi ta ne izginila Prav to je vaše najplemenitejše poslanstvo Vsaka vaša akcija, vsak projekt in vsak posameznik, ki mu pomagate,
so dokaz, da solidarnost ni le vrednota, temveč sila, ki spreminja življenja Pomoč drugim je najčistejša oblika ljubezni Ali kot je razmišljal Mahatma Gandhi: najboljši način, da najdeš samega sebe, je, da se izgubiš v služenju drugim.
Drage humanitarke in cenjeni humanitarci, vaša prizadevanja si zaslužijo ter tudi potrebujejo podporo, razumevanje in priznanje – ne le danes in ob prihajajočih decembrskih praznikih, temveč vsak dan Povezani ste, učinkovitejši in močnejši smo zato pri pobudah za spremembe tako na področju telesnega in duševnega zdravja, dolgotrajne oskrbe, medgeneracijskega sodelovanja kot tudi na področju obravnavanja in preprečevanja nasilja, odpravi homofobije in nestrpnosti, skrbi za umirajoče. Podpora humanitarnim organizacijam je namreč izraz empatije in občutka za sočloveka
Humanitarnost pa ni omejena le na velike geste V vsakem od nas je moč, da že z drobnim dejanjem spreminja okoliščine na bolje –s prijazno besedo, podporo prijatelju v stiski ali prispevkom skupnosti Čeprav posameznik morda ne more spremeniti sveta, pa vsak od nas lahko spremeni svet nekomu drugemu.
Vsi smo del večje zgodbe, v kateri sočutje in solidarnost gradita temelje boljše skupnosti in naše odličnosti Humanitarnost ni le odziv na tragedije, temveč je predvsem naložba v prihodnost naših otrok
Zahvaljujem se vam za vse, kar delate – za pogum, predanost in neomajno vero v dobro. Slovenija je danes, zahvaljujoč vam, bolj sočutna in tudi bolj pravična dr žava Vsem nam sicer želim, da bi bilo potreb po vašem inter ventnem delu in pomoči v naši družbi čim manj.
Naj zaključim z mislijo Lao Tzuja: »Prijaznost v besedah gradi z a u p a nj e P r ij a z n o s t v m i s l i h u s t va r j a g l o b i n o P r ij a z n o s t v dajanju ustvarja ljubezen.« Ustvarjajmo to ljubezen vsi mi. Vsak dan znova
Hvala vsem
Zberimo skupaj
Naredite nekaj dobrega zase in za ozaveščanje o sladkorni bolezni. Kako? Tako, da darujete kilometre. V sodelovanju s 16 lokalnimi društvi diabetikov smo izbrali 18 poti, ki so primerne za vsakogar: od starejših do družin z majhnimi otroki.
Pridružite se nam, da skupaj zberemo milijon kilometrov!
Lambergova pot 7 km / 2 uri / 118 m*
Trim steza sv. Ot nad Šempetrom pri Gorici
3,9 km / 1 ura 30 min / 0 m*
Krožna pot Podljubelj
5,6 km / 1 ura 30 min / 0 m*
Dravograd – Grajska bajta 9,8 km / 2 uri 30 min / 140 m*
Pri vagončku
3,4 ali 4,5 km / 34 min ali 1 ura / 0 m*
Mestni gozd Kozlov rob (učna gozdna pot do tolminskega gradu) 1,9 km / 30–45 min / 211 m*
Pot na Rožnik 1,5 km / 45 min / 61 m *
Darujem#
Kilometre
Pot na Cerje po Miren Krasu 2,7 km / 1 ura / 142 m*
Kokoška 3,5 km / 1 ura 30 min / 240 m *
*višinski metri
Krožna učna pot po naravnem rezervatu Škocjanski zatok 2,2 km / 45 min / 0 m *
Pohodna pot Slivnica 7,9 km / 2 uri 10 min / 137 m *
Pot na Krim iz Rakitne 6 km / 2 uri 30 min / 281 m*
milijon kilometrov!
Krožna pot okoli Velenjskega jezera
2 ali 3 km / 30 ali 45 min / 12 m*
Razgledni stolp Vinarium Lendava
4,8 km / 1 ura 20 min / 309 m*
Pot na Mestni vrh
7,9 km / 2 uri 10 min / 137 m*
Motorček-Farbanca
2,5 ali 2 km / 60 ali 50 min / 332 m*
Kum
4 ali 5 km / 1 ura 30 min / 523 m *
Pohod na letališče Prilozje
13 km / 2 uri 42 min / -17 m *
Zakaj sodelovati v kampanji #DarujemKilometre?
Zdrav način življenja in gibanje sta zelo pomembna za preprečevanje bolezni. Prav ta kampanja je povezala ljudi po Sloveniji, da naredijo nekaj zase, je korak bližje k preprečevanju nastanka sladkorne bolezni Bodimo zdravi in zbirajmo kilometre. Skupaj lahko spreminjamo zdravstveno stanje posameznikov – v življenju je zelo pomembno, da naredimo nekaj tudi za druge Verjamem, da nam s kampanjo to dobro uspeva
Andrijana Lasič
Društvo diabetikov Koper
Z nadaljnjim sodelovanjem v kampanji želimo v društvu še naprej navdihovati ter opogumljati ljudi s sladkorno boleznijo in vse preostale k telesni aktivnosti, s katero bodo poskrbeli za svoje zdravje in postali zgled tako mlajšim kot tudi starejšim Vabimo vas, da se nam pridružite! Bodimo zgled okolju, v katerem živimo! Bodimo aktivni in pridno zbirajmo kilometre s hojo, tekom ali na kolesu in jih simbolično podarimo, sebe pa nagradimo z zdravim načinom življenja!
Darja Mandžuka Društvo diabetikov Posavje-Brežice
Sodelovanje v kampanji #DarujemKilometre ni le priložnost za izboljšanje lastnega zdravja, temveč tudi prispevek k širši ozaveščenosti o pomenu gibanja za bolj zdravo življenje. Ne glede na to, ali imaš diabetes ali pa ne. Hoja je najbolj naravno gibanje, pri katerem se ne zadihamo toliko, da se ne bi mogli pogovarjati in družiti Lepa narava, prek katere se razteza 18 pohodnih točk, pa je samo še češnjica na zdravi tortici.
Mateja Malnar Štembal
Društvo diabetikov Ljubljana
Slovenci hitro najdemo razlog, da nazdravimo, torej lahko poiščemo tudi motiv, vzgib, da se premaknemo in hodimo, tečemo, plezamo, kolesarimo, plavamo – in ob tem izkoristimo naravne danosti v svoji bližini In vse je lepše početi v družbi. Ob tem pa še spoznanje, ko hodiš, kolesariš in te obdaja narava: da si, da živiš in da res obstajaš
Drago Frlan
Društvo diabetikov Cerknica
zbrali že 739.302
Za ozaveščanje o sladkorni bolezni in pomenu gibanja za zdravo življenje je Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS) že šesto leto zapored organizirala kampanjo #DarujemKilometre. Lani so ambiciozen cilj kampanje – zbrati toliko kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune – presegli. Z zbranimi kilometri so namreč v petih letih prišli na Luno in so skoraj že na pol poti nazaj na Zemljo. Zato so si v 2024 postavili nov cilj. Priti do milijona.
Kaj so podporniki kampanje počeli v 2024?
Kilometre so aktivno zbirali med majem in 14. novembrom. Nabiramo pa jih sicer vse leto, saj je pomembno, da se gibamo ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času Sledimo sloganu: »Gibaj se veliko in opazil boš razliko.«
18
Kilometre posamezniki lahko darujejo prek družbenih omrežij s ključnikom #DarujemKilometre, prek spletne strani www diabetes-zveza si/porocanje-o-darovanih-km ali e-naslova zdds@siol net
za pomemben prispevek k darovanju kilometrov v 2024*:
• Društvo osteoporoze Hrastnik
• Društva upokojencev Brežice
• Društva vojnih veteranov Brežice
• Društvo upokojencev Jesenice
• Društvo upokojencev Vevče - Zg.Kašelj
• Društvo upokojencev Žirovnica
• Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
• Osnovna šola Poljane nad Škofjo Loko (6 a)
• Osnovna šola Šentvid
• OŠ Brežice
• OŠ Dutovlje
• OŠ Franceta Bevka Tolmin, Podružnična šola za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami
• OŠ Kapela
• OŠ Koper
• OŠ Miklavž pri Ormožu
• OŠ Šentjanž pri Dravogradu
• Planinsko društvo Brežice
• Planinsko društvo Železničar Ljubljana
• Rdeči križ SlovenijeObmočno združenje Ljubljana
• Šola zdravja Brežice
• Vrtec Dravograd, enota Šentjanž
• Vrtec Radenci, Kapela, enota Grozdek
• Novo Nordisk d.o.o.
• Zaloker & Zaloker d.o.o.
• Mediade, Inovativno založništvo, d.o.o.
• Turistična agencija Cepelin
Posebna zahvala na področju ambasadorstva v 2024*:
• Aljaž Bratkovič
• Ana Turšič
• Andrijana Lasič
• Darja Mandžuka
• Drago Frlan
• Maruša Brecelj
• Zala Istenič
*razporejeni po abecednem vrstnem redu
Zahvala
Zavezani natančnosti
brez v pliva d rugih zd r av i l1, 2
Ali ste vedeli, da lahko zdravila , ki jih jemljete, vplivajo na natančnost meritev? Tu so možni dejavniki vpliva na vaše meritve glukoze:
S sistemom Accu-Chek Guide lahko merite raven glukoze v krvi brez motečega vpliva 99 % testiranih potencialno motečih snovi.1,2
Zdravila na recept Pogosti onesnaževalci iz ostankov na rokah
Pogoji shranjevanja in vplivi iz okolja
INTERVJU Špelca Rudolf, poslovna sekretar ka Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije 10 Sladkorna bolezen
»Ponosna sem na naše dos
® Sergeja Širca, foto: Miran Juršič (fotografirano v Botaničnem vr tu Univer ze v Ljubljani)
Ob koncu lanskega leta nas je razveselila novica, da je Špelca Rudolf, dolgoletna sekretar ka Zveze dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS), prejela posebno priznanje Hor us, kar je slovenska nagrada na področju dr užbene odgovor nosti in trajnostnega razvoja Zaradi tega priznanja je Špelca končno privolila v inter vju, h kateremu sem jo že dolgo vabila, pa je vedno skromno rekla, da je pred njo na vrsti še veliko dr ugih oseb, ki ozaveščajo o sladkor ni bolezni.
Špelca, po prejemu nagrade Horus si dala precej inter vjujev. Večina se začne na zate morda res prelomni točki, ko si se priključila Zvezi društev diabetikov Slovenije Naše bralce pa gotovo zanima, kakšne spomine imaš na otroštvo na Notranjskem Kako je bilo odraščati na Rakeku?
Rakek je sicer majhen kraj, a ima železniško postajo, zato smo precej odpr ti svetu Hodila sem na OŠ Jožeta Krajca Rakek, imeli smo staro šolo in staro telovadnico. Spominjam se pešačenja v šolo ob prometni cesti brez pločnik a, skozi naš tunel Sama sem v šolo hodila bolj zgodaj, ker sem bila med prometniki, ki smo v sivih unifor mah in s t ablico STOP ustavljali promet ter var no spremljali učence čez cesto
Torej si že takrat skrbela za druge.
Hja, večini je bilo težko bolj zgodaj vstati Poleg tega smo lahko prometniki pet minut zamudili k pr vi uri. (smeh)
Zelo dobro se spomnim, k ako smo se v 8 razredu razveselili nove šole Veseli me, da imajo učenci zdaj boljše razmere
Mi smo zaradi prostorske stiske imeli dvoizmenski pouk
Lepe spomine imam tudi na treninge namiznega tenisa, odbojke in nogometa; pa na učiteljico, ki je zbrala dovolj denarja, da je šola k upila tek aške smuči in smo pozimi tekli na smučeh Nek ajkrat sem v tek u na smučeh tudi tekmovala Doma smo vedno imeli pri hiši živali: psa, zajce, koze pa čebele, oče je namreč čebelar Lepo je bilo živeti v dr užbi živali Spomnim se, k ako nepravično se mi je zdelo obračanje sena z grabljami med počitnicami, v najhujši vročini –zdaj pač vem, da je bilo to treba storiti večkrat, torej preden so starši prišli iz službe, da se je trava čim prej posušila. Najlepši spomini mojega otroštva pa so povezani z dedom Janezom, ki je z nami, otroki, delil k ar precej lepih trenutkov
Doma so mi privzgojili vrednote, kot so delavnost, skrb za dr uge, dobra organiziranost in točnost Slednje je bilo nujno, da sem lahko obvladovala vse svoje obveznosti. Vse me je namreč zelo zanimalo in proti koncu osnovne šole sem obiskovala k ar 11 krožkov Še zdaj ne vem, k ako sem vse to skoordinirala Zelo mi je bil všeč naravoslovni krožek,
spomnim se, da smo raziskovali, kje ras tejo narcise bližje kot na Golici – in smo jih res odkrili pri Grahovem
Si se zaradi ljubezni do naravoslovja odločila za srednjo vr tnarsko šolo?
Vsek akor sem si želela na naravoslovno šolo in vr tnarsk a se mi je zdela zanimiva Včasih mi je žal, da nisem šla na far macevtsko Z dedijem sva namreč veliko nabirala in sušila zdravilne rožice, ki so jih odkupovali na železniški postaji. Tako mi je nazor no pokazal, koliko dela je treba vložiti za skromen zaslužek Po srednji vr tnarski šoli sem se vpisala na študij agronomije.
Doma smo najprej gojili krizanteme, nato pa odprli cvetličar no, v k ateri sem delala vzporedno s faksom Bilo je k ar zahtevno: dopoldan predavanja, potem pa v nabavo in hitro v cvetličar no na Rakek u, kjer sva delali sk upaj z mami
Kdaj se je v tvoji zgodbi pojavila sladkorna bolezen?
Zavedala sem se je že od mladih nog, ker so jo imeli stric, teta in babi A takrat sem vedela zgolj to, da jim ne smemo sladkati kave, ko so prišli na obisk. Potem pa sem pri 24 letih spoznala Alojza, ki mi je že na pr vem zmenk u povedal, da ima sladkor no bolezen Pred večerjo si je izmeril sladkor in si dal inzulin. Takrat sem začela bolj resno razmišljati o tem.
Marsikatero mlado dekle bi si najbr ž ob spoznanju, da ima fant kronično bolezen, reklo, da se ji s tem ne da ukvarjati. Tebe Alojzova bolezen ni motila?
Verjetno sem bila tako zaljubljena, da mi je bilo vseeno (smeh). Iskreno, zelo mi je bilo všeč, da mi je to takoj zaupal O sladkor ni bolezni nisem razmišljala kot o oviri, verjetno zato, ker je on ni tako predstavil.
Osebno sem se s sladkor no boleznijo srečala že med pr vo nosečnostjo, resno pa so me spremljali med dr ugo nosečnostjo. Najprej so mi predpisali dieto, ob koncu nosečnosti tudi inzulin Ko so mi ga predpisali pr vič, sem bila zelo pogumna: povedala sem, da ne potrebujem izobraževanja v bolnišnici, ker mi bo mož vse razložil
Si se za sodelovanje z ZDDS odločila tudi zato, ker si upala, da boš bolje spoznala in obvladovala svojo bolezen?
Moje sodelovanje z zvezo se je začelo decembra 1998 in je bilo splet naključij Takrat sem živela v Ljubljani in sem se vozila delat v cvetličar no na Rakeku. Ko sem nekoč med vožnjo, pr vič noseča, doživela prometno nesrečo, sva z Alojzom razmišljala, da je vsakodnevna vožnja tvegana. V času dr uge nosečnosti pa je ZDDS isk ala pomoč – Alojz je kot računovodja sodeloval z njimi – in takratni predsednik Jože Snoj je rekel, da bi bila jaz prava zanje. V začetk u sem bila skeptična, ker sem menila, da nimam potrebnih znanj za tako nalogo, ampak Jože Snoj je bil odličen mentor, k akršnega si vsak lahko samo želi Vsakogar je pozor no poslušal in vsako idejo je posk usil izpeljati Ogromno me je naučil. Zelo je spodbujal izobraževanje in deljenje znanja, nikoli se ni bal tega, da bi kdo znal več kot on Bil je čudovit motivator, ki me je zelo podpiral Znal nas je zelo dobro usmerjati tudi še potem, ko ni bil več predsednik Z zvezo torej zdaj sodeluješ že več kot 25 let Če te vprašam, na kateri projekt si najbolj ponosna, boš verjetno – tako kot vedno – izstrelila »tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni«.
Seveda, ker sem res. V začetk u sem pomagala le kot organizatork a tekmovanj, da sem beležila prijave šol in se dogovorila za izvedbo državnega tekmovanja. V letu, ko ekipa ni uspela pripraviti vsebine, mi je bilo dano navodilo, da pripravim državna vprašanja jaz , ker sem že tako ves čas poleg Tako je naslednje leto padla name tudi priprava vsebine in testnih pol. V nadaljevanju sem izpolnila svoj lastni cilj, da ima tekmovanje koordinatorja in številne stro-
kovne sodelavce, ki pripravijo vsebino Več let smo tekmovanje nadgrajevali, saj smo se zavedali, da bodo udeleženci znanje prenašali na vrstnike in dr užine; da bodo svoje starše ter babico in dedka povabili na sprehod, ker se bodo naučili, da je redna rekreacija eden od stebrov zdravega načina življenja. Nazadnje smo denimo dodali video vsebine, ki so gotovo bolj primer ne za otroke in so priporočljive tudi st arejšim za osvežitev znanja o sladkor ni bolezni.
Ponosna sem na naše dosežke Pred tekmovanjem je bil vsak otrok s sladkor no boleznijo v šoli stigmatiziran, saj bolezni niso poznali Po 20 letih tekmovanja sladkor no bolezen v slovenskih osnovnih in srednjih šolah dobro poznajo Danes zaupajo otrokom, da lahko dobro obvladujejo svojo bolezen in z njo nor malno živijo Zato otroci s sladkor no boleznijo v Sloveniji niso skoraj nič prikrajšani – to je bil naš cilj in ocenjujem, da smo ga dosegli Sladkor na bolezen v Sloveniji ni več tabu
Zelo ponosna sem tudi na našo revijo, ki se mi zdi se vsebinsko čedalje bogatejša; na akcijo Dar ujem kilometre, ki spodbuja Slovence h gibanju in se je res dobro uveljavila, prejela je tudi nagrado za najboljši komunik acijski projekt; na projekte ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni, predvsem osvetljevanje objektov po Sloveniji, ki ogromno pripomore k boljšemu ozaveščanju o sladkor ni bolezni
Izredno pomembna je tvoja vloga povezovanja društev in oseb s sladkorno boleznijo.
Moj glavni cilj je dr uštvom pomagati do čim več raznovrstnega znanja: o si-
Hor us 2024 – slovenske nagrade za dr užbeno odgovor nost in trajnostni razvoj
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) je 10 decembra 2024 podelil nagrade in priznanja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Horus 2024 izjemnim organizacijam, posameznikom in projektom Horus je v Sloveniji ena najbolj prepoznavnih strokovnih nagrad na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, z najdaljšo zgodovino podeljevanja
Letos je vloge kandidatov v dveh krogih in različnih kategorijah skupno ocenjevalo 21 neodvisnih s trokovnjakov iz različnih s trokovnih in par tner skih ins titucij Za uvrstitev med f inaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih točk Ocenjevalne komisije so se osredotočile predvsem na celovit pristop k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju, na izvedene aktivnosti ter na spremljanje učinkov Ostali finalisti med posamezniki so bili Stojan Rozman, dr. Marjetka Kastner, mag. V i k t o r Ž a ke l j i n d d r M i l a n K r a j n c V ka t e g o r i j i S e m e n a s e d a n j o s t i j e p o s t a l zmagovalec projekt Digitalizacija učnih priprav Tekmovanja v znanju iz sladkorne bolezni (OTON, d. o. o.).
stemu zdravstva, medicinskih pripomočkih, vodenju sladkor ne bolezni Le z znanjem lahko pomagajo članom. Seveda so to laične infor macije in glede zdravljenja se morajo vsek akor obr niti na zdravnik a. Dobro je, da so predsedniki dr uštev osebe s širšim pogledom, hkrati pa dobri vodje in organizatorji, ki v dr uštvu pritegnejo še nek aj oseb, na k atere se lahko zanesejo Dr uš tva bomo okrepili z dobrimi odbori, ki člane pritegnejo k aktivnostim
Vsa društva, ne samo diabetikov, se spopadajo s težavami pri pridobivanju novega članstva. Kako mlajše ljudi spodbuditi k vključevanju?
Zadnja leta spodbujamo k včlanjevanju ljudi, st arejše od 50 let Ti bi namreč lahko zelo okrepili dr uštva, saj je to generacija, ki ima čas, voljo in tudi znanja, recimo računalnišk a, za sodelovanje Žal je zanimanje za včlanjevanje šibko, verjetno tudi zato, ker osebe s sladkorno boleznijo menijo, da lahko vse potrebne
Obrazložitev podelitve nagrade Hor us 2024 Špelci Rudolf »Zveze dr uštev diabetikov Slovenije si brez nje ni mogoče zamisliti«
Špelca Rudolf, rojena 1971 v Ljubljani, je inženirka agronomije, ki se je po študiju najprej zaposlila v družinskem podjetju Hortikulturni marketing, kjer je svoje ideje in ustvarjalne veščine usmerjala v delo v cvetličarni na Rakeku V tem času je spoznala svojega moža, Alojza Rudolfa, s katerim si je ustvarila družino v Ljubljani Rodila sta se jima dva otroka, sin Jurij in hčerka Angelika
Profesionalno pot je nadaljevala na povabilo takratnega predsednika Jožeta Snoja, ki jo je povabil k delu na Zvezi društev diabetikov Slovenije v Ljubljani Delo na zvezi je zanjo predstavljalo nov izziv, saj se je pred tem ukvarjala z drugačno vrsto dela Zaradi svoje prizadevnosti in inovativnosti je kmalu začela samostojno voditi projekte zveze na različnih področjih Pri tem j o j e m o č n o p o d p i r a l t u d i nj e n m o ž , k i j e b i l s a m o s e b a s sladkorno boleznijo in velik podpornik ozaveščanja javnosti o tej bolezni
V 25 letih delovanja na Zvezi društev diabetikov Slovenije je Špelca Rudolf ustvarila številne novosti in izboljšave obstoječih praks. Med njenimi največjimi dosežki je projekt Tekmovanje o sladkorni bolezni za osnovne in srednje šole, pri katerem sodeluje že od začetka, najprej pri organizaciji tekmovanj na šolah, sčasoma pa je prevzela tudi vsebinski del tekmovanja in pripravo razpisov S pomočjo različnih strokovnjakov je projekt snovala, izboljševala in vseskozi bedi nad njim že od leta 2000 S tem je pomembno prispevala k izobraževanju mladih o zdravem načinu življenja in poznavanju sladkorne bolezni V podporo temu projektu je organizirala tudi strokovne seminarje za učitelje in mentorje, kjer jih pripravlja na izvedbo tekmovanj na šolah. V letu 2023 pa je skupaj z Yuno šolo nadgradila tekmovanje z novimi učnimi lekcijami v digitalni obliki, ki so dobro sprejete in obiskane Špelca aktivno sodeluje tudi pri vsebini glasila ZDDS Sladkorna bolezen, digitalizirala je vpisni postopek in register društev, kar je pripomoglo k večji preglednosti in boljšemu delovanju društev ter k učinkovitejšemu obveščanju članov Njeno življenjsko delo je v vseh pogledih usmerjeno v ozaveščanje javnosti o sladkorni bolezni in v njeno preprečevanje
Na m e d n a r o d n e m p o d r o č j u j e Š p e l c a v s o d e l ova nj u z I D F Europe uvedla številne kampanje, še posebej tiste, povezane z obeleževanjem dneva sladkorne bolezni, 14. novembra. Med drugim koordinira osvetljevanje objektov v modro, pripravo plakatov in organizacijo drugih dogodkov ob tej priložnosti
infor macije najdejo na spletu Vendar moramo biti na spletu previdni, saj so številne objavljene infor macije nezanesljive in lahko celo škodljive Poleg tega v k lj u č eva nj e v d r u š t va o m o g o č a t u d i dr uženje in vsi vemo, k ako to pozitivno vpliva na zdrav je
Sama sicer nimam čarobne paličice za pridobivanje novih članov, vendar sem prepričana, da lahko vsak a oseba s sladkor no boleznijo najde nek aj stvari zase v nabor u številnih dejavnosti dr u-
Njen vpliv je mogoče opaziti tudi v številnih drugih projektih, ki jih vodi ali podpira Eden izmed njih je projekt #DarujemKilometre, ki od leta 2019 v sodelovanju z Novo Nordiskom spodbuja k telesni aktivnosti. Prav tako je sodelovala pri razvoju otroške didaktične igre Razgibani kviz (2020), ki jo predstavlja osnovnošolcem in s tem spodbuja mlajše generacije k učenju o zdravem življenjskem slogu.
Špelca je vedno odpr ta za nove pobude in rada sodeluje z različnimi ljudmi, še posebej z mladimi, ki jih vključuje v svoje delo Aktivno skrbi za objave na družabnih medijih in na spletni strani zveze, hkrati pa organizira in vodi posvete društev diabetikov za boljše sodelovanje in povezovanje z lokalnimi skupnostmi Nenehno svetuje društvom, da bi izboljšala njihovo delovanje in jih še bolj vključila v širše družbeno okolje. Po smr ti m o ž a j e b i l a t u d i p o b u d n i c a z a u s ta n ov i tev S k l a d a A l o j z a Rudolfa, katerega cilji so spodbujati kakovostno življenje oseb s sladkorno boleznijo, zmanjševati stigmatizacijo in povečevati zdravstveno pismenost na tem področju Njene izjemne organizacijske sposobnosti, inovativnost in srčnost so močno pripomogle k temu, da zveza diabetikov danes uspešno deluje tako na ravni dr uš tev kot na nacionalni ravni Njeni dosežki segajo tudi na evropsko raven, saj je Zveza diabetikov pod njenim vodstvom aktivna članica IDF Europe Vsakdo, ki Špelco Rudolf pozna, se strinja, da si Zveze društev diabetikov Slovenije brez nje ni mogoče zamisliti. Njeno življenjsko poslanstvo je stkano iz predanosti in vztrajnosti, ki ju danes redko zasledimo S svojim delom je postavila visoke standarde na področju preventive in ozaveščanja o sladkorni bolezni ter pomembno vpliva na življenja mnogih ljudi
štev, posebno izobraževalne dejavnosti, saj je znanje izredno pomembno za obvladovanje sladkor ne bolezni. Seveda pa člani dr uštev diabetikov prejemajo tudi revijo Sladkor na bolezen
ZDDS se vse bolj usmerja na širšo javnost – naj se sliši o nas. Naša dr uštva se morajo lok alno čim bolj povezovati, da b o d o m o č n ej š a p r i o z ave š č a nj u š i r š e javnosti Nalogi zveze pa sta ozaveščanje na ravni države in širjenje idej v Evropo, saj tudi IDF prepoznava naše zelo dobre prakse
Kako se pogled Slovencev na sladkorno bolezen razlikuje v primerjavi z drugimi narodi?
Prav po zaslugi tekmovanja v znanju o sladkor ni bolezni smo v Sloveniji na tem področju zelo napredovali Tekmovanje smo večkrat predstavili na svetovnem kongresu IDF V tujini so zelo navdušeni nad tem, da se pri nas o sladkorni bolezni učijo vsi otroci, ne samo otroci s sladkor no boleznijo Za nas je bilo veliko priznanje, ko so želeli tudi v posam e z n i h d r ž ava h u ve s t i te k m ova nj e v šolski sistem, na primer na Hr vaškem in v Mehiki Pomagali smo jim s posredovanjem materialov, žal pa jim to ni uspelo, verjetno niso našli sogovor nik a na ravni šolstva Sicer je po svetu veliko različnih iger in kvizov o sladkor ni bolezni, podobnih, kot je naš Razgibani kviz. Razlik a je v tem, da ost ali kvizi otroke s sladkor no boleznijo učijo, kako voditi svojo bolezen, mi pa smo šli korak dlje, saj o zdravem načinu življenja izobražujemo celotno populacijo.
Kakšne načr te imaš za svoje delo na ZDDS?
Zelo smele Da bi ZDDS ost ala ena večjih humanitar nih organizacij v Sloveniji Da bi bila naša dr uštva lok alno močnejša, glasnejša in bolj številčna Da bi naši programi dosegli čim širšo populacijo, ne zgolj oseb s sladkor no boleznijo; načr tujemo namreč širše ozaveščanje šol, podjetij in občin o pomenu zdravega načina življenja Vsek akor pa si bomo še naprej prizadevali za dobro sodelovanje z vsemi odločevalci na področju obvladovanja sladkor ne bolezni Gotovo nagrada, kakor je Horus, zelo prispeva k uresničevanju teh načr tov Kaj pa ti osebno pomeni tako javno priznanje?
Pomeni mi osebno zadoščenje za vse delo in odrek anje, saj sem včasih imela slabo vest, da nisem vedno poskrbela
za svoja otrok a, kot se mi je zdelo, da bi morala – čeprav danes ugotavljam, da st a post ala krasni odrasli osebi. Vem, da nek ateri mojega prispevk a ne prepoznajo in tega priznanja niso dobro sprejeli, zato mi še toliko več pomeni Zame ima še večjo vrednost, ker so me zanj predlagale osebe, s k aterimi sk upaj delamo zadnja tri let a in so prepoznale moje prizadevanje
Morda bi kdo rekel, da je to pač moje delo. Vendar mislim, da obstaja velik a razlik a med golim opravljanjem dela in takim delovanjem, ko v svoje delo vlagaš dodatno energijo in žar.
Kako sta sladkorna bolezen in tvoje profesionalno delo na tem področju vplivala na tvoje osebno in družinsko življenje? Bi drugače živela, če ne bi imela sladkorne bolezni in če se ne bi ukvarjala s tem področjem?
Ne verjamem, da bi živela dr ugače. Verjetno bi enako strastno delala tudi na kakem dr ugem področju Res pa moramo osebe s sladkor no boleznijo bolj pozor no razmišljati o načinu življenja in se bolje zavedamo pomena skrbi za svoje zdrav je Pomembno je, da prav mi živimo zdravo, saj s tem dajemo zgled dr ugim.
Mož Alojz ti je bil v veliko oporo, skupaj sta dolgo krmarila skozi življenje, žal pa smo ga veliko prezgodaj izgubili. Bi lahko z nami delila, kako si se spopadla s to izgubo? Kaj ti je pomagalo, da si jo prebolela?
Tudi po skoraj štirih letih od Alojzove smr ti težko rečem, da sem izgubo prebolela. Takrat sem si vsak dan enostavno rekla, da moram naprej in šla v službo Tako sem se zamotila, ob tem ko sem čutila odgovor nost do projektov zveze Delo mi je zapolnjevalo dopoldneve, popoldan pa sem hodila na dolge pohode, največkrat s psom. Na začetku sem veliko, res veliko hodila in tako izgubila precej kilogramov Zvečer sem veliko brala Ob večerih mi j e b i l o n a m re č n a j h uj š e , ko s e m b i l a sama. Včasih smo se z otrokoma igrali dr užabne igre, a ko sta se zaprla v svoji sobi, sem se počutila prazno Zato sem se najraje izgubila v knjigah Najprej sem brala razne romane, kmalu pa mi
j e u č i te lj i c a , k i j e p r av t a ko i z g u b i l a moža, predlagala nekaj dr ugačnih knjig, po zaslugi k aterih sem začela dr ugače razmišljati o procesu žalovanja in o tem, k ako preživeti izgubo Vsak gre namreč skozi ta proces malo dr ugače Sama sem se najbolj zamotila z delom na zvezi; tako sem se gnala, da mi je sin rekel, naj se malo ustavim, saj ga je zaskrbelo, da se preveč razdajam
Vsako leto se zame vse spremeni spomladi, ko se začne delo na vr tu Takrat bi bila lahko na vr tu vse dni Vr t je nekaj, k ar je popolnoma moje.
Odkar sodelujeva, sem spoznala, da ti v življenju največ pomenijo prijaznost, delavnost, kreativnost, sodelovanje, srčnost, poštenost, spoštovanje, zvestoba ... Kako se soočaš s svetom, ki je žal velikokrat neprijazen, išče bližnjice do cilja, kopira ideje, ne dr ži besede, tepta vse okoli sebe, je egoističen, površen ?
Kot veš, običajno najprej reagiram zelo zelo bur no (smeh) Razburim se, da v meni k ar vre Ampak potem se sk ušam umiriti in pri tem mi najbolj pomaga pogovor, da razčistim to, k ar me jezi Običajno se pogovorim z ljudmi iz ZDDS, ki me potr pežljivo poslušajo, za kar sem jim zelo hvaležna.
Špelca s hčerko Angeliko in sinom Jurijem
Včasih me take situacije spodbudijo, da skušam narediti nekaj novega, nekaj dobrega, nek aj boljšega Ne pustim se poteptati, ampak ravno obratno, grem v akcijo. Ta borba me spremlja že iz mladosti Včasih sem bila malo prehitra s k akšno besedo ali reakcijo, ampak borba je še zmeraj v meni; slabe izk ušnje ali infor macije sk ušam obr niti na boljše
Zdaj vem, da je škoda izgubljati čas z razburjanjem, saj moramo naprej. Vedno so nekje ljudje, ki so pripravljeni sodelovati pri dobrih stvareh
Vsak izpuščaj še ni alergi ja
® Dominik Škrinjar, dr med
V sodobnem času se soočamo z vedno večjim številom alergijskih bolezni, ki se kažejo skozi različne spremembe na koži. Obravnava teh bolezni, ki prizadenejo številne posameznike, pomeni nekatere izzive. Ključno je namreč razumevanje njihovega nastanka, ki je pogosto odvisen od različnih dejavnikov, kot so sprožilci, lokacija sprememb in mehanizmi, ki vodijo do njihovega razvoja. V sodobnem času se soočamo z vedno večjim številom alergijskih bolezni, ki se kažejo skozi različne spremembe na koži Obravnava teh bolezni, ki prizadenejo številne posameznike, pomeni nekatere izzive. Ključno je namreč razumevanje njihovega nastanka, ki je pogosto odvisen od različnih dejavnikov, kot so sprožilci, lokacija sprememb in mehanizmi, ki vodijo do njihovega razvoja.
Pomembno je poudariti, da vsaka srbeč a i z p u š č a j n a sp re m e m b a n a kož i n i nujno znak alergijske reakcije Za natančno diagnozo in uspešno zdravljenje je zato ključno, da se posvetujete z osebnim zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu alergologu ali dermatologu
Ur tikarija in angioedem
Ur tik arija (koprivnica) je pogosta kožna bolezen, ki se pojavi pri približno 15 % ljudi vsaj enkrat v njihovem življenju Na koži se pojavijo izbokline, imenovane urtike ali koprivke, ki so posledica otekline v der misu Srbenje je močno izraženo, izbr uhi se hitro pojavijo in običajno izginejo v nek aj urah, nato pa se lahko ponovijo na dr ugih delih telesa
Angioedem se najpogosteje kaže z otekanjem ustnic, vek, ustne votline in grla
Pri angioedemu pa pride do otekline v globljih plasteh der misa in v podkožju, k ar je vidno kot oteklina na mestih, kjer je podkožno tkivo bolj ohlapno, kot so ustnice, veke, ustna votlina in grlo Otekanje sluznice v grlu lahko predstavlja življenjsko nevar nost Pogosto se ur tikarija in angioedem pojavita istočasno pri istem bolnik u, sproži pa ju lahko isti vzrok Obstajajo različne vrste ur tik arije Pri ak utni ur tik ariji izbr uhi koprivk trajajo do 6 tednov. Najpogostejši sprožitelji akut-
Ur tikarija je pogosta izpuščajna in srbeča sprememba na koži, ki lahko nastane kot odgovor na prehranske in inhalacijske alergene, zdravila, žuželčje strupe in redkeje tudi zaradi pritiska, mraza, toplote, UV-sevanja in telesne aktivnosti
ne ur tikarije vključujejo prehranske alergene (kot so npr. mleko, jajca, ribe, oreščki, sadje, zelenjava), zdravila (npr antibiotiki, cepiva), žuželčje str upe, inhalacijske alergene (npr pršice, cvetni prah) in nekatere snovi, ki pridejo v stik s kožo. Občasno se ur tike pojavijo tudi zaradi f izičnih dejavnikov, kot so pritisk, mraz , toplota, UV-sevanje, telesna aktivnost itd , k ar imenujemo f izik alna ur tik arija.
Če izbr uhi koprivk trajajo več kot 6 tednov, govorimo o kronični ur tik ariji, ki ima lahko dr ugačne vzroke kot akutna oblika. V večini primerov vzrok kronične ur tikarije ostaja nejasen Pri diagnostiki ur tik arije in angioedema se uporabljajo preiskave ser uma, kožni vbodni testi ter izključitveni in provok acijski testi.
Zdravljenje ak utne ur tik arije z angioedemom je usmerjeno tako v odpravljanje vzroka kot tudi v lajšanje simptomov. Pomembno je čim prej odstraniti alergen ali sprožilni dejavnik Če je alergen prehranski, se bolnik u priporoči izogibanje nek aterim živilom in diet a. Za lajšanje
simptomov se uporabljajo antihistaminiki, v hudih primerih ak utne ur tik arije in angioedema pa za krajši čas tudi sistemski kor tikosteroidi Hude oblike angioedema, k i p re d s t av lj a j o ž i v lj e nj sko n eva r n o s t , zahtevajo zdravljenje z adrenalinom.
Atopijski der matitis
Atopijski der matitis je najpogostejša vnetna bolezen kože, ki prizadene tako otroke kot odrasle Njen nastanek je posledica različnih dejavnikov, med k aterimi izstopajo dedna nagnjenost k alergijam ter senzibilizacija na alergene, bodisi prehranske (kot so krav je mleko, jajca, pšenica in arašidi) pri mlajših otrocih, bodisi inhalacijske (kot so pršice in trave) pri starejših bolnikih. Pogosto je p r i s ot n o t u d i s l a b š e d e l ova nj e kož n e pregrade, zaradi česar je koža bolj suha in občutljiva na dražeče snovi iz okolja. Značilnost atopijskega der matitisa je s r b e č i z p u š č a j , k i s e n a j p rej p oj av i v obliki vlažnih rdečih izboklin, k asneje pa se razvijejo mehurčki, razjede, kraste,
luščenje in zadebeljena koža Spremembe se pojavljajo na značilnih mestih, ki se s starostjo bolnik a spreminjajo. Pri d oj e n č k i h s o p o g o s te s p re m e m b e n a obrazu, lasišču, zgor njem delu tr upa in okončinah, medtem ko pod plenicami običajno ni prizadeto. Pri mlajših otrocih spremembe na obrazu izginejo, vendar se pojavijo na upogibnih delih zgor njih in spodnjih udov ter na vratu Pri odraslih so ponovno pogoste spremembe na obrazu, v zapestju, na hrbtišču rok in nog ter na pregibih sklepov
Srbenje je sk upna značilnost bolezni
Zanimivo je, da k ar 80 % otrok, ki tr pijo za atopijskim der matitisom, k asneje v življenju razvije eno od alergijskih bolezni dihal
Diagnozo postavimo na podlagi videza sprememb in njihove lok alizacije, pri čemer nam lahko pomagajo tudi alergološki testi Preobčutljivost lahko ugotavljamo s laboratorijskimi preiskavami ali s pomočjo vbodnih testov, pri katerih na kožo nanesemo k apljico st andardnega alergena in jo nato rahlo zbodemo, rezultate pa odčitamo po 15 minutah.
Ker je atopijski der matitis kronična bolezen, je tudi zdravljenje praviloma dolgotrajno Pomembno je preprečevanje zagonov bolezni s prehrano, ki izključuje alergene, ter skrbna vsakodnevna nega kože z negovalnimi mazili in oljnimi kopelmi Pri ak utnih poslabšanjih se uporabljajo lokalni kor tikosteroidi, medtem ko so kot alternativa na voljo tudi lokalni imunomodulatorji, kot st a t akrolimus in pimekrolimus, ki imajo manj stranskih učinkov. Srbež se lahko zmanjša z antihistaminiki, medtem ko se antibiotična
ali antimikotična mazila uporabljajo pri sočasnih okužbah kože V primer u zelo hudih oblik bolezni so na voljo tudi sistemsk a zdravila.
Alergijski kontaktni der matitis
Alergijski kontaktni der matitis je stanje, ki se pojavi, ko koža pride v stik z alergenom, snov jo, ki pri določeni osebi sproži alergijsko reakcijo Spremembe na koži se lahko pojavijo ak utno, subak utno ali kronično, odvisno od časa izpostavljenosti alergenu Značilni znaki
Natančno anamnezo lahko uporabimo za ugotavljanje možnih sprožilcev bolezni. Med najpogostejše alergene spadajo nikelj, krom, kobalt, različne dišavne spojine, lokalna razk užila in antibiotiki Pri diagnozi nam pomaga epik utano testiranje, ki ga izvedemo po umiritvi sprememb. Pri tem postopk u na hrbet bolnika pritrdimo posebne obliže z vsebnostjo najpogostejših alergenov Občasno testiramo tudi dr uge snovi, s k aterimi je bolnik pogosto v stiku. Rezultate preberemo po 48–72 urah
Alergijski kontaktni dermatitis najpogosteje sprožijo alergeni, kot so nikelj, krom, kobalt, dišavne spojine, lokalna razkužila in antibiotiki
vključujejo rdečino, izcedek, nastanek krast in k asneje luščenje, pogosto pa se pojavlja tudi močno srbenje V kronični fazi bolezni, ki se razvije ob dolgotrajnem izpostavljanju povzročitelju, je koža pogosto rjavo-rdečk ast a, zadebeljena, se lušči in na njej lahko pride do razpok
Ko ž n i v b o d n i t e s t i s o r u t i n s k i p o s to p e k p
l j
ze a to p i j s ke g a dermatitisa, alergijskega rinitisa in nekaterih drugih kožnih obolenj, povezanih z alergijami. T i testi so preprosti, hitri in varni. Testne snovi se nanesejo na notranjo stran podlahti in se s pomočjo majhne lancete nežno vtisnejo v kožo. Reakcije na testiranje običajno izzvenijo v nekaj urah
Obstajajo pa določene okoliščine, ko se kožnih vbodnih testov ne izvaja, med drugim med nosečnostjo, ob akutnih alergijskih napadih, med zdravljenjem z določenimi zdravili ali v primeru vnete ali nedavno zdravljene kože. Pomembno je tudi vedeti, da je potrebno prenehati jemati antihistaminike vsaj 5 dni pred testiranjem, saj lahko sicer vplivajo na rezultate
Epikutano oz krpično testiranje pa je namenjeno diagnosticiranju alergijskega kontaktnega dermatitisa. Na hrbet pacienta nanesemo posebne obliže s testnimi snovmi, ki ostanejo na koži dva dni. Tretji dan obliže odstranimo in reakcijo ocenimo, ključno vrednotenje pa poteka šele četr ti dan
Poleg standardnih alergenov včasih testiramo tudi snovi, ki so lahko vir preobčutljivosti, kot so ličila, kreme, deodoranti, bar ve za lase, in jih pacient prinese s seboj Reakcije na epikutane teste se običajno umirijo v nekaj dneh.
Podobno kot pri kožnih vbodnih testih tudi pri epikutanih ne izvajamo testov v primeru nosečnosti, obsežnega vnetja na testiranem predelu, uporabe nekaterih protivnetnih zdravil ali določenih krem na koži na hrbtu v nedavnem obdobju
Ključnega pomena pri zdravljenju alergijskega kontaktnega der matitisa je izogibanje alergenom, ki povzročajo težave Lok alno zdravimo kožo z uporabo kor tikosteroidnih krem v ak utni fazi in mazil v kronični fazi. Po umiritvi vnetja je priporočljivo uporabljati nevtralna mazila, ki pomagajo obnoviti zaščitno funkcijo kože Za lajšanje srbenja se lahko uporabljajo tudi antihistaminiki v obliki tablet.
S pravilnim pris topom do znatnega izboljšanja
Alergijske bolezni kože predstavljajo pomemben zdravstveni problem, ki lahko močno vpliva na k akovost življenja posameznika. Razumevanje teh bolezni, identif ik acija sprožilcev alergij in učinkovito obvladovanje simptomov so ključ n i z a z a g ot av lj a nj e n a j b o lj š e m ož n e oskrbe za paciente s tovrstnimi težavami.
S pravilnim pristopom k diagnostiki in zdravljenju lahko posamezniki s alergijskimi boleznimi kože dosežejo znatno izboljšanje ter v vsakdanjem življenju ohranijo zdrav je in udobje
® Zaloker & Zaloker d o o
Diabe tično s t opalo in celos tni pris t op k pre
Diabetično stopalo je eden izmed najresnejših zapletov, ki se lahko pojavi pri dolgotrajno povišanem kr vnem sladkorju Poškodbe živcev (nevropatija) in slabša prekr vitev (angiopatija) namreč pogosto vodijo do zmanjšanega občutka za bolečino in do pojava manjših ran, ki se zaradi oslabljenega celjenja lahko spremenijo v hude razjede z možnostjo okužbe. Spregledane in nezaceljene rane na stopalih lahko v najhujših primerih privedejo do amputacije prstov ali stopala.
Z diabetičnim s topalom se pogos to pojavi tudi nevropatsk a bolečina – posebna in trajnejša vrsta bolečine, ki nastane zaradi okvare živcev.
Zakaj nas tane diabetično s topalo
V isoke ravni kr vnega sladkorja č ez leta poškodujejo majhne žile in živčna vlakna, zlasti na stopalih Zmanjšana občutljivost pomeni, da oseba manjših poškodb morda ne opazi, zato se te lahko razširijo v obsežnejše rane Poleg tega je pretok kr vi v stopalih slabši, zato se rane celijo počasneje, večja je dovzetnost za ok užbe, trda in razpok ana koža pa je lahko še dodatni vir težav
Najpogostejši znaki, da so stopala ogrožena, so mravljinčenje, ščemenje, pekoč občutek, izguba občutk a za bolečino in temperaturo, suha koža, vraščeni nohti, defor macije prstov ter izrazita rdečina ali celo razjede
Nevropatska bolečina in njene značilnos ti
Nevropatsk a bolečina nastane, ko je živec poškodovan ali okvarjen zaradi visoke ravni kr vnega sladkorja in dr ugih dejavnikov Pogosto se opisuje kot pekoča, gomazeča, elektrizirajoča ali mravljinčasta, k ar posameznik a lahko močno ovira pri vsakdanjih opravilih. Ta oblik a bolečine ni opozorilni signal za novo poškodbo (kot pri običajni bolečini), ampak je posledica že nastale okvare živčnih vlaken.
Pri osebah s sladkor no boleznijo se t akšna bolečina najpogosteje pojavi v stopalih in nogah ter se lahko stopnjuje proti večer u in ponoči Dolgotrajna ali neobvladana nevropatska bolečina lahko negativno vpliva na spanec, razpoloženje in splošno k akovost življenja
nevropats ka bolečina –preč evan ju in zdra vl jen ju
Kako lahko sami preprečimo zaplete
Ključna je redna in pravilna nega stopal Vsak dan si vzemimo nek aj trenutkov za natančen pregled – pomagamo si lahko z ogledalom ali pa za pomoč prosimo bližnjo osebo Opazujemo vse spremembe, kot so rdečina, otiščanci, žulji, razjede, trda ali razpok ana koža in vraščeni nohti. Vse omenjene znake j e m lj e m o re s n o , s a j s e t u d i n a v i d e z m a j h n a ra n a l a h ko ra z v ij e v ve č j o i n ok uženo razjedo
Izbiramo mehko obutev, ki je širok a in ustrezne velikosti, iz zračnih materialov in z nizko peto. Tesni čevlji ali čevlji z visokimi petami povzročajo čezmer ni pritisk na določene dela stopala, k ar pospeši nastanek otiščancev in ran Pomembno je tudi, da ne hodimo po nepotrebnem bosi in da se tako izognemo morebitnim zunanjim poškodbam, ki jih pogosto ne občutimo pravočasno
Za nego kože lahko uporabljamo vlažilne kreme, a se izogibamo nanosu med prste, kjer lahko preveč vlage povzroči glivična vnetja.
V primer u težav, kot so vraščeni nohti ali večja odebelitev kože, je priporočljivo obisk ati medicinsko izobraženega pedikerja
Oskr ba ran in sodobne možnos ti zdravljenja
Če kljub preventivi nastane rana ali razjeda, moramo kar najhitreje obiskati zdravstvenega delavca, ki bo rano pregledal, jo temeljito očistil in odstranil odvečno trdo kožo, po potrebi predpisal antibiotike ter nadzoroval, ali se stanje rane izboljšuje.
Po m e m b e n d e l o sk r b e s o s o d o b n e obloge (na primer MEDCu ali PolyMem), ki se ne zlepijo z rano in pri menjavi ne poškodujejo novo nastajajočega tkiva Zagotavljajo primer no vlažnost, kar pospešuje celjenje, hkrati pa nudijo zaščito pred ok užbami Menjave prevez se izvajajo vsakih nek aj dni pod nadzorom
medicinske sestre Pri večjih ali bolečih razjedah se včasih uporablja tudi razbremenilna obutev, ki zmanjša pritisk na poškodovano mesto
Različni načini lajšanja bolečine z električno s timulacijo
Pri obvladovanju nevropatske bolečine so na voljo različni pristopi Eden izmed njih je TENS (transkutana električna stimulacija živcev) Gre za majhno napravo, ki prek elektrod na koži pošilja blage električne impulze v površinske živce TENS lahko pomaga pri lajšanju bolečine in se pogosto uporablja doma ali v f izioterapiji
Kot novejšo metodo za to indik acijo v tujini uporabljajo tudi terapijo s stimulacijo hrbtenjače Pri tej metodi se ena ali dve elektrodi namestita bližje hrbtenjači, da se delno prekine ali omili prenos bolečinskega dražljaja To zahteva operativni poseg, ki pa skrbno izbranim posameznikom lahko prinese občutno olajšanje bolečine
Zaključek
Diabetično stopalo in nevropatska bolečina lahko močno zaznamujeta življe-
nje osebe s sladkor no boleznijo Kljub temu se da z ustreznimi ukrepi marsikaj preprečiti. Ključna je redna nega stopal, t akojšnje ukrepanje ob vsakršni spremembi na stopalih in učinkovita oskrba ran Pri lajšanju bolečine se poleg zdravil pogosto uporabljajo tudi različne oblike električne stimulacije
Z doslednim nadzorom kr vnega sladkorja, primer no telesno dejavnostjo, natančnimi samopregledi stopal in rednimi preventivnimi obiski pri zdravstvenih d e l avc i h l a h ko p o s a m e z n i k i z n a t n o zmanjšajo tveganje za resne zaplete na stopalih in ohranijo boljšo k akovost življenja
S skrbno pozor nostjo do stopal lahko preprečimo nepotrebno bolečino in dolgotrajno zdravljenje ter zmanjšamo tveganje za še resnejši izid, kot je amputacija prst a, stopala ali večjega dela okončine
Viri:
Nevropatska bolečina (ur Janić, M ) 2024 Zaloker & Zaloker d o o , Ljubljana
Pr(a)vi koraki pri sladkorni bolezni (ur Janić, M , Dolinar, Š ) 2024 Zaloker & Zaloker d o o , Ljubljana
https://www medtronic com/en-us/l/patients/ conditions/chronic-pain/diabetic-ner ve-pain html
Mo žgans ko kap vsako le t o do ži
® Sergeja Širca
Možganska kap je eno od bolezenskih stanj, za katera je sladkor na bolezen pomemben dejavnik tveganja. Obe povezuje tudi pozitiven vpliv redne telesne dejavnosti, s katero se da lažje obvladovati sladkor no bolezen, hkrati pa je izjemno pomemben dejavnik v preprečevanju možganske kapi in v rehabilitaciji po možganski kapi.
»V Sloveniji možgansko kap vsako leto doživi več kot 4000 ljudi Pogosteje so to starejši ljudje, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske k api umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko oškodovana,« pravi zdravnica Tjaša Vižintin Cuderman, specialistka kardiologije in vask ular ne medicine, sicer tudi podpredsednica Dr uštva za zdrav je srca in ožilja Slovenije Možgansk a k ap je namreč huda bolezen. Povzroči lahko motnje zaznavanja, g i b a nj a , č u te nj a , s p o r a z u m e va nj a , vedênja, čustvovanja in mišljenja »Možganska kap je razmerom a n e va r n a i n s p a d a med glavne vzroke smr ti pri nas,« poudarja klinična psihologinja dr. Vesna Radonjić Miholič, s t r o kov n a s o d e l av k a Zdr uženja bolnikov s cerebrovask ular no boleznijo (ZCVB) Slovenije Možgansk a k ap spada med bolezni srca in ožilja, ki so v Sloveniji med glavnimi vzroki smr ti (sk upaj z rakom povzročijo skoraj 60 % vseh smr ti) Dr Radonjić Miholič je povedala, da nekatere posledice možganske k api vidimo neposredno, takoj po k api, določene pa se razvijajo postopoma ali ostanejo dalj časa prikrite, a vendar lahko pomembno ovirajo bolnika v vsakodnevnem življenju: »Zaradi možganske k api lahko pride do ohromelosti ali težjega gibanja, praviloma po eni strani telesa, moteni so lahko zaznavanje, spoznavne sposobnosti, mišljenje, spomin, sposobnost sporazumevanja, denimo razumevanje, govor, branje in pisanje, pa tudi čustvovanje «
gosteje pa zaradi zamašitve žile s kr vnim strdkom,« pojasnjuje k ardiologinja Vižintin Cuder man Dodaja, da je izredno pomembno znake možganske kapi hitro prepoznati in seveda hitro ukrepati. V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije namreč ocenjujejo, da bi lahko številne možganski k api preprečili.
GROM – znaki možganske kapi
Možgansk a k ap praviloma ne boli in bolnik se pogosto ne zaveda, da je z njim k aj narobe. Pri prepoznavanju znakov možganske k api si pomagamo z zdaj že dobro uveljavljenim akronimom GROM
i tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, na primer atrijska f ibrilacija, tudi zaseden življenjski slog, depresija in zdrav ju škodljive navade, predvsem k ajenje in čezmer no uživanje alkohola Z obvladovanjem teh dejavnikov pomembno zmanjšamo tveganje za nast anek možganske k api in tudi za njeno ponovitev,« pravi
Za preprečevanje možganske kapi lahko veliko naredimo z redno telesno dejavnostjo »Z redno telesno vadbo namreč lažje obvladujemo nekatere dejavnike tveganja za možgansko k ap, predvsem sladkorno bolezen, raven holesterola in telesno težo in tudi simptome depresije, hkrati pa preprečujemo tudi nast anek atrijske fibrilacije kot najpogostejše motnje srčnega ritma, ki lahko povzroči možgansko kap,« pojasnjuje Tjaša Vižintin Cuder man
G – govor : ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?
R – roka: ali lahko oseba dvigne roko in jo zadr ži v zraku?
O – obraz : ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?
M – minuta, čas: takoj pokliči 112!
»Če torej pri nekom opazimo katerega koli od teh znakov, ukrepajmo takoj,« poudarjajo v Dr uštvu za zdrav je srca in ožilja Slovenije Tjaša Vižintin Cuderman pojasnjuje, da je uspešnost zdravljenja odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnik a v najbližji zdravstveni center, saj lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem preprečimo dolgoročne posledice.
»Možgansk a k ap praviloma nas topi nenadno in brez opozorila, ko se prekine dotok kr vi v možgane. Do tega lahko pride zaradi pritisk a kr vi na del možganov ob možganski kr vavitvi, veliko po-
Ali lahko možgansko kap preprečimo?
Podpredsednica Dr uštva za zdrav je srca in ožilja Slovenije poudarja, da lahko možgansko kap v veliki meri preprečimo »Dejavniki tveganja za možgansko k ap
Bolniki po možganski kapi se zelo razlikujejo
Posledice možganske k api se zelo razlik ujejo, lahko se k ažejo na različnih področjih in v različnih obsegih »Bolniki po možganski k api se med seboj lahko pomembno razlik ujejo po tem, k atere posledice so izrazitejše, in tudi po tem, kako močno ga ovirajo v vsakodnevnem življenju,« poudarja dr. Vesna Radonjić Miholič
Zaradi prisotnih okvar se telesna zmogljivost posameznik a zmanjša in povzroči začarani krog, saj vodi v (še) večjo telesno nedejavnost »To narek uje potrebo po zgodnji vključitvi v proces rehabilitacije in prav redna telesna dejavn o s t j e v re h a b i l i t a c ij i p o m ož g a n sk i kapi izjemno pomembna,« poudarja dr Matej Koprivnik, magister zdravstveno-socialnega managementa in dipl f izioterapevt z Inštituta za f izikalno in rehabilitacijsko medicino Klinike za nevrologijo UKC Maribor
Okrevanje je najhitrejše v pr vih dnevih in mesecih
Ugotavljajo namreč, da je okrevanje po možganski k api najhitrejše v pr vih
18 Sladkorna bolezen
vi več ko t 4000 l judi
dnevih in mesecih »Izboljšanje gibalnih funkcij in funkcijskih sposobnosti je največje v pr vem mesecu po možganski kapi. Okrevanje se nadaljuje do treh mesecev in po približno šestih mesecih doseže stabilno funkcijsko stanje Ob dovolj intenzivnih in us treznih terapevtskih postopkih se pri nek aterih bolnikih izboljšanje lahko k aže tudi več let po mož g a n sk i k a p i , « r a z l a g a d r Ko p r i v n i k Brez terapevtskih obravnav ali s pomanjkljivo telesno dejavnostjo pa se lahko funkcijsko stanje poslabša
»Rehabilit acijo je treba začeti t akoj, ko je bolnikovo st anje st abilno V začetnem obdobju je bistvena individualna, celostna, z dok azi podpr ta, intenzivna timsk a rehabilitacija v ustreznih rehabilitacijskih ustanovah in aktivna vključenost bolnika Pomembna je tudi vključenost svojcev, ki pogosto pozitivno vpliva na bolnikovo funkcioniranje in k akovost življenja Namen rehabilit acije je ponovna vzpostavitev in vzdrževanje optimalnega gibanja in funkcijskih sposobnosti posameznik a,« opisuje dr. Koprivnik
Terapevt najprej oceni stanje bolnik a ter določi in ovrednoti njegove individualne potrebe Nato določi terapevtske cilje, izvede terapevtske postopke in oceni uspešnost rehabilitacije. »Okrevanje po možganski k api je spontan proces in posledica rehabilitacijskih ukrepov Odvisno je od mesta in obsega poškodbe in posledične funkcionalne prizadetosti ter od k akovosti rehabilitacije, ki jo je posameznik deležen Potrebno je zavedanje, da plastičnost možganov ob neustrezni vadbi lahko deluje tudi v neželeni (patološki) smeri,« pravi terapevt
Posledice možganske k api lahko vsaj delno ostanejo tudi po zaključenem procesu rehabilit acije, predvsem spremenjeno in zmanjšano gibanje ter bolj pasiven način življenja To pa lahko še dodatno zmanjša telesno zmogljivost in poveča tveganje za ponovno možgansko kap ali dr uge bolezni srca in ožilja Zato s i m o r a b o l n i k p r i z a d e va t i z a r e d n o vzdrževanje in izboljšanje telesnih funkcij ter si postaviti cilje na področju telesne dejavnosti, tudi ob podpori terapevta,
Telesna vadba po možganski kapi
Pomembne napotke za telesno vadbo po možganski kapi v domačem okolju najdemo v biltenu Ostati samostojen in telesno dejaven tudi po možganski kapi, ki je prosto dostopen na spletni strani Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije: https://www zdruz e n j e c v b . c o m / p d f / B i l t e n M o z g a n s ka ka p - O s t a t i samostojen A5 pdf
če je ta potrebna Dr Koprivnik namreč p o d a r j a , d a j e te ra p ev t sk a o b rav n ava smiselna, vse dokler se posameznikovo funkcioniranje izboljšuje
»Danes je zdravljenje možganske k api vse bolj učinkovito, a je okrevanje še vedno dokaj neenakomerno, dolgotrajno, nek atere posledice pa lahko ostanejo Dosežena stopnja okrevanja pogosto ni stabilna, večkrat niha in bolniki potrebujejo za običajne dejavnosti več napora, hitreje se utr udijo Življenje se bolnikom in njihovim svojcem pogosto zelo spremeni,« pravi dr. Vesna Radonjić Miholič. Vadba je priporočljiva vse življenje!
Tega se danes zavedamo vsi, a vendar velja ponoviti, zakaj je tako: telesna vadba izboljšuje presnovo in delovanje telesa v celoti, znižuje kr vni tlak in izboljšuje regulacijo kr vnega sladkorja, zmanjšuje tveganje za srčno-žilna obolenja in debelost, izboljša kvaliteto spanja, kognitivne sposobnosti in zmanjša zaskrbljenost. Ob redni telesni vadbi so učinki seveda dolgotrajnejši, življenje pa enostavno boljše
»Pri načr tovanju vadbe sledimo smer nicam za rehabilit acijo bolnikov po možganski kapi, ob tem pa upoštevamo omejitve zaradi spremlj a j o č i h b o l e z n i , p re dvsem bolezni srca in ožilja,« poudarja dr Matej Ko p r i v n i k . Te r av p e v t svetuje, naj telesna vadba vključuje:
• aerobno vadbo (od trido petkrat na teden, od 20 do 60 minut na dan),
• vaje za moč (dva- do trikrat na teden, od 15 do 30 minut na dan),
• vaje za gibljivost (dva- do trikrat na teden) in
• vaje za ravnotežje (dva- do trikrat na teden).
»Svetujemo vadbo v območju zmer ne telesne aktivnosti, ki jo občutimo kot začetno zadihanost in občutek toplote, začetno potenje in hitrejše bitja srca (ne pa razbijanje srca) Pri zmer ni telesni aktivnosti lahko vadeči brez vmesnega vdiha pove kratek stavek Če mora pred dokončanjem stavk a vdihniti, je intenzivnost vadbe previsok a; če lahko brez vmesnega vdiha pove več stavkov, je intenzivnost prenizk a,« svetuje terapevt Čeprav svetovane telesne vadbe morda ne zmorete izvesti v celoti , se je bistveno zavedati, da v kronični fazi po možganski k api vsakršna telesna dejavnos t, tudi najpreprostejša, pomeni pomemben korak k boljšemu zdrav ju, počutju in k akovosti življenja Ključno je, da telesna vadba postane pomemben del vsakdana po možganski k api.
O s tresu
Ali s tres vpliva na ra ven glukoze v kr vi?
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Jana Komel, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
»Veste, jaz imam sladkor povišan zaradi stresa,« je stavek, ki ga pogosto slišimo v ambulantah Pa stres res vpliva na raven glukoze v kr vi?
Stres ni nek aj novega – skozi evolucijo je bil ključen za preživetje. Danes nas bolj pogosto bremeni zaradi psihičnih obremenitev, medtem ko so se naši predniki predvsem soočali s fizičnimi nevarnostmi, kot so plenilci ali pomanjkanje hrane. V takšnih situacijah je telo sprostilo stresne hor mone, ki so povečali kr vni tlak, pospešili srčni utrip in v kri sprostili dodatno glukozo – hitro energijo za boj ali beg Ta mehanizem je bil učinkovit v kratkotrajnih stresnih situacijah, danes pa se stres pogosto pojavlja dolgotrajno in kronično, k ar lahko pri ljudeh s sladkor no boleznijo povzroči težave z nadzorom sladkorja
Ko smo pod stresom, telo izloča kor tizol in adrenalin, ki zvišata raven sladkorja v kr vi Pri zdravih ljudeh se to hitro uravna z dodatnim sproščanjem inzulina, pri ljudeh s sladkorno boleznijo pa ta mehanizem ne deluje pravilno Posledica so nenadzorovana nihanja kr vnega sladkorja
Poleg psihičnega stresa telo doživlja tudi f izični stres –zaradi bolezni, neprespanosti, bolečin ali celo skrajnih vremenskih razmer. Vsak stresni dejavnik dodatno obremeni telo in lahko povzroči porast sladkorja v kr vi. Tako na primer pri prehladu ali gripi pogosto opazimo višje vrednosti glukoze,
saj telo sprošča več stresnih hor monov Že ena neprespana noč lahko poveča odpor nost na inzulin in povzroči jutranje skoke sladkorja Stres vpliva tudi na vedenje – poveča željo po sladki in k alorični hrani ter zmanjša motivacijo za telesno aktivnost, k ar še dodatno oteži uravnavanje sladkorja.
Kako obvladovati s tres?
Če čutimo, da stres vpliva na naše zdrav je, posk usimo z nek aj načini za njegovo obvladovanje:
• Redna telesna aktivnost zmanjšuje stresne hor mone in stabilizira kr vni sladkor.
• Dihalne vaje, meditacija in sprostitvene tehnike pomagajo umiriti telo
• Kakovosten spanec je ključen za nor malno delovanje presnove
• Podpora bližnjih pripomore k boljšemu obvladovanju stresa Stresu se ne moremo povsem izogniti, lahko pa se naučimo, kako ga bolje obvladovati S tem ne bomo izboljšali le svojega splošnega počutja, temveč tudi lažje nadzorovali sladkor no bolezen Če stres močno vpliva na vaše zdrav je, se posvetujte z diabetologom ali s psihologom – že majhne spremembe lahko dajo velike rezultate.
Us tna voda, ki ohranja ravnovesje us tnega mikrobioma
® Curaden Slovenija, d o o
Razmišljate, da bi v svojo r utino ustne higiene vključili tudi ustno vodo? Večina jo običajno uporablja za razkuževanje ustne votline in prikrivanje zadaha, spet dr ugi pa mislijo, da bodo z njeno uporabo očistili zobe in preprečili nastanek zobnega kamna. Kakšna pa je pravzaprav moč ustnih vod?
Pomembno je vedeti, da imajo ustne vode podpor no funkcijo. S svojim delovanjem ne nadomeščajo ščetk anja zob z zobno ščetko in čiščenja medzobnih prostorov z medzobno ščetko Tako tudi ne preprečujejo nastanka zobnega kamna, lahko pa delujejo protibakterijsko in protivnetno na obzobna tkiva, če vsebujejo tovrstne učinkovine Slednje pa s seboj prinaša tudi omejitve uporabe Ni vseeno, kakšno us tno vodo izberemo
V ustnih vodah se pogosto znajdejo sestavine, ki so popolnoma nepotrebne in lahko naredijo več škode kot koristi, zato je pred nakupom priporočljivo preb r a t i d e k l a r a c ij o n a i z d e l k u . I z b r a n a ustna voda naj bo:
• učinkovita: zavira nastajanje zobnih oblog in pripomore k hitrejši regeneraciji;
• varna: ne vsebuje škodljivih učinkovin, kot je npr. alkohol;
• sprejemljiva: ima prijeten ok us Obvezno se izogibajte naslednjim sestavinam:
• alkohol: izsušuje in draži ustno sluznico, zato tovrstni pripravki lahko povzročijo več škode kot koristi;
• penilo natrijev lavrilsulfat (SLS): na kožo in ustno sluznico dok azano deluje dražeče, velikokrat povzroča boleče razjede (af te);
Ravnovesje us tnega mikrobioma pomembno vpliva na zdrav je Razisk ave v zadnjih letih potrjujejo, da so usta vrata v naše telo ter da sodijo med biološko najbolj zapletene in pomembne dele telesa Ustni mikrobiom
kot dr uga največja in najbolj raznolik a mikrobiota za črevesjem vsebuje več kot 700 vrs t bakterij, med njimi vsaj dve vrsti, ki pomembno prispevata k nastanku zobnih oblog Vendar: če je ustni mikrobiom v ravnovesju, škodljive bakterije nimajo pomembne moči Če pa ga den i m o o s l a b i m o z n e k r i t i č n o u p o ra b o ustne vode z neprimer no sestavo, bomo ob tem nehote uničevali tudi dobre bakterije, na moči pa lahko pridobijo škodljive, ki s seboj prinesejo težave.
Us tna voda s for mulo naslednje generacije
Linija Curaprox Perio plus je zdaj bogatejša za ustno vodo Perio plus zero s for mulo naslednje generacije, ki temelji na Citrox®-u Nudi dolgotrajno zaščito proti zobnim oblogam, težavam z dlesnimi, proti suhim ustom in zadahu
Reklamni triki, ki nas napel ju jejo k nakupu
® Urša Menard, Zveza potrošnikov Slovenije
Bogato z vitamini. V ir kalcija. Krepi imunski sistem.
S takšnimi trditvami proizvajalci spodbujajo potrošnike k nak upu njihovih izdelkov Žal gre prepogosto le za reklamne trike, katerih cilj je prepričati potrošnike, da so izdelki bolj »zdravi«, kot so v resnici Od sladkih pijač in mlečnih izdelkov do piškotov – mnogi izdelki se ponašajo z oznak ami o vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih hranil (npr prehranske vlaknine) Izvzeta niso niti živila, ki se očitno prodajajo otrokom ali so jim namenjena že v osnovi
Potrošniki pa ostajajo prepuščeni sami sebi. Na ustrezno regulacijo tovrstnih trditev čak amo že 16 let. Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah namreč od Evropske komisije zahteva, da bi do 19. januarja 2009 morala določiti prehranske prof ile živil, ki lahko imajo trditve Vendar danes prof ili živil še vedno niso določeni.
Čeprav prehranski prof ili živil niso novost in se že uporabljajo na različnih področjih, Evropsk a komisija še vedno ni določila enotnega prof ila, ki bi opredelil, ali neko živilo lahko ima prehransko ali zdravstveno trditev Tak prof il bi lahko preprečil zavajajočo rabo trditev, ki dajejo živilom navidezen vtis boljše, »bolj zdrave« izbire, čeprav vsebujejo veliko energije, maščob, sladkorja in/ali soli Evropsk a komisija meni, da bi bilo v bližnji prihodnosti težko doseči zakonodajni predlog Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) menimo, da je določitev prehranskih profilov živil zagotovo kompleksna in zahtevna naloga, ki pa ne upraviči 16-letne zamude. Prehranske prof ile živil za omejevanje rabe prehranskih in zdravstvenih trditev že uporabljajo v Avstraliji in na Novi Zelandiji, zato izgovor, da dogovora ni mogoče doseči, ni sprejemljiv
Kaj so prehranski prof ili živil?
Prehranski profili živil so merila za vrednotenje hranilne sestave živil, ki omogoč a j o r a z v r s t i te v g l e d e n a b o lj a l i m a nj ugodno hranilno sestavo. Poznamo različne modele prof iliranja, ki služijo razli-
čnim namenom, na primer semaforček »Veš, kaj ješ« in NutriScore, ki potrošnikom olajšata izbiro živil, ter model prehranskega prof iliranja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, WHO), ki je namenjen omejevanju trženja živil otrokom
Zanimiv pris top Mehike in Čila
Čile in Mehika sta uvedla prepoznavno čr no-belo oznako v obliki znak a stop, ki potrošnike opozarja, če izdelek vseb uj e ve l i ko s l a d ko r j a , s o l i , n a s i č e n i h maščob ali energije. Ta jasna oznaka pomaga potrošnikom narediti bolj informirano izbiro.
Izdelki z zavajajočimi prehranskimi trditvami
Sk upaj z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC smo na Zvezi potrošnikov Slovenije pripravili akcijo, s k atero želimo opozoriti Evropsko komisijo, da je čas za določitev prehranskih prof ilov živil, ki lahko imajo prehranske in zdravstvene trditve
V okvir u akcije smo pregledali ponudbo živil pri štirih večjih slovenskih trgovcih. Primere smo izbrali naključno, a smo več pozor nosti namenili izdelkom, ki nagovarjajo otroke. Ustreznost živil smo vrednotili z modelom prehranskega prof iliranja SZO, ki živila razvršča v 18 kategorij in za vsako določa mejne vrednosti za maščobe, sladkor in/ali sol Happy Har vest, kakavove žitne ploščice s čokolado, obogatene z vitamini in mineralom železom
Prehransk a trditev:
»7 vitaminov in železo«
G l e d e n a m o d e l S Z O i z d e l e k n e b i smel nositi prehranskih trditev o vitaminih in železu, saj za k ategorijo »Čokolada in bomboni, energijske tablice, sladki prelivi in deser ti« velja pogoj, da živilo ne vsebuje dodanega sladkorja. Izdelek namreč vsebuje dodani sladkor, sk upna vsebnost sladkorja pa znaša 32 gramov na 100 gramov
Zelene doline Oki Doki, vanilijev jogur t z glaziranimi čokoladnimi bomboni
Prehranski trditvi:
»Vsebuje vitamin D in Ca« in »Za zdrave zobe in močne kosti«
G l e d e n a m o d e l S Z O i z d e l e k n e b i smel nositi prehranskih trditev o vitaminu D in kalciju ter zdravstvene trditve »Za zdrave zobe in močne kosti«, saj za kategorijo »Jogur t, kislo mleko, smetana in podobna živila« velja pogoj, da živilo vsebuje manj kot 3 grame maščob, 1 gram nasičenih maščob in 12,5 grama sladkorja na 100 gramov Izdelek vsebuje 3,8 grama maščob, 2,4 grama nasičenih maščob in 16 gramov sladkorja na 100 gramov
Čokolino, žitna kašica za otroke od dopolnjenega 8 meseca starosti
Prehranski trditvi:
»7 vitaminov« in »Vir beljakovin«
Glede na model SZO izdelek ne bi smel nositi prehranskih trditev o vsebnosti vitaminov in beljakovin, saj za k ategorijo »Žita za zajtrk« velja pogoj, da živilo vsebuje manj kot 12,5 grama sladkorja na 100 gramov Izdelek pa vsebuje 34 gramov sladkorja na 100 gramov.
Keksolino, keksi iz 4 vrst žita za dojenčke od 6. meseca starosti in majhne otroke
Prehranski trditvi:
»5 vitaminov« in »Kalcij in železo«
G l e d e n a m o d e l S Z O i z d e l e k n e b i smel nositi prehranskih trditev o vsebnosti vitaminov, k alcija in železa, saj za kategorijo »Sladki piškoti, pecivo, kol a č i , d r u g i s l a d k i p e kov sk i i z d e l k i i n suhe mešanice za njihovo pripravo« velja pogoj, da živilo vsebuje manj kot 3 grame m a š č o b , m a nj kot 0 , 2 5 g ra m a s o l i i n brez dodanega sladkorja. Izdelek vsebuje 12 gramov maščob, 0,5 grama soli in 19 gramov na 100 gramov dodanega sladkorja.
Kaj sledi?
Nova Evropsk a komisija ima priložnost, da končno zaščiti potrošnike pred zavajajočimi zdravstvenimi in prehranskimi trditvami s sprejetjem prehranskih prof ilov živil, ki bi določali, katera živila bi take trditve lahko imela
M e d te m ko č a k a m o n a p re h r a n ske prof ile živil, je nasvet še vedno enak: naj vas ne pritegne zgolj slogan na sprednji strani embalaže, ampak si oglejte seznam sestavin in hranilno tabelo. Več na spletni strani zps si
Izbirajmo pra ve ogl jikove hidrat e
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Ko govorimo o prehrani pri sladkor ni bolezni, ne moremo mimo ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati so hranila, ki telesu zagotavljajo energijo, delimo pa jih na enostavne (sladkorji) ter sestavljene (škrobi in vlaknine)
S e s t av lj e n i o g lj i kov i h i d ra t i z a g ot avljajo dolgotrajnejšo in stabilnejšo energijo, medtem ko enostavni povzročajo hitre skoke in padce kr vnega sladkorja Pogosto so ogljikovi hidrati obtoženi, da prispevajo k debelosti in razvoju inzulinske odpornosti, kar vodi v prepričanje, da bi jih morali pri sladkor ni bolezni popolnoma omejiti. Toda ali so res glavni krivec za težave s povišano glukozo v kr vi? Ali pa gre za napačno razumljeno sk upino hranil?
Ogljikovi hidrati skozi evolucijo – ključ do preživetja
Ogljikovi hidrati so že od začetk a človeške evolucije igrali ključno vlogo v preh r a n i P r e h r a n a zgodnjih ljudi je temeljila predvsem na rastlinskih virih, bogatih z vlakninami, kot so gomolji, korenine, sadje in semena Takšna hrana je te l e s u z a g o t av lj a l a postopno sproščajočo se energijo, kar je bilo ključno za dolg o t r a j n o te l e s n o aktivnost in preživetje.
Zakaj so ogljikovi hidrati pogos to obravnavani negativno?
Negativen sloves ogljikovih hidratov i z v i ra i z ra z i sk av, k i s o p o k a z a l e , d a visok vnos sladkorja in predelanih ogljikovih hidratov prispeva k debelosti in sladkor ni bolezni tipa 2. To je vodilo do prepričanja, da so vsi ogljikovi hidrati škodljivi. Nizkohidratne diete pogosto temeljijo na zmanjšanem vnosu vseh vrst ogljikovih hidratov, vendar ni vedno jasne ločnice med tistimi, ki so za telo koristni, in tistimi, ki škodujejo zdrav ju. Obstaja velik a razlik a med sladkimi pijačami in pecivom na eni strani ter pol-
Dobri ogljikovi hidrati
Slabi ogljikovi hidrati
Pred približno 10.000 leti so se z razvojem intenzivnega poljedelstva začela v prehrano vključevati žita, kot so pšenica, rž, ječmen in proso. Ta sprememba je omogočila bolj zanesljiv vir hrane in podprla razvoj civilizacij Prehrana je bila še vedno bogata z vlakninami in naravnimi škrobi, brez industrijsko predelanih sladkorjev. V zadnjih sto letih pa se je zaradi množične industrijske predelave hrane spremenila sestava ogljikovih hidratov – predelana mok a, sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati so postali osrednji del prehrane, k ar je povzročilo hiter por a s t d e b e l o s t i i n p r e s n ov n i h b o l e z n i , vključno s sladkor no boleznijo tipa 2.
nozr natimi žiti, stročnicami in sadjem na dr ugi
Na dolgi rok so študije pok azale, da stroge nizkohidratne diete niso povezane z boljšim srčno-žilnim zdrav jem, temveč lahko celo povečajo tveganje za srčne bolezni, saj pogosto vodijo v večji vnos nasičenih maščob in pomanjkanje vlaknin Ključno je torej, da niso vsi ogljikovi hidrati obravnavani enako, temveč da se poudarja k akovost njihove izbire.
Kaj pa nihanja sladkorja in Alzheimerjeva bolezen?
Pogosto slišimo, da visoka raven sladkorja škodi možganom Študije so po-
kazale, da lahko kronično povišana raven glukoze in inzulinska odpor nost prispevata k razvoju Alzheimerjeve bolezni Nek ateri raziskovalci jo zato imenujejo »sladkor na bolezen tipa 3«, saj so ugotovili, da imajo bolniki pogosto moten odziv na inzulin v možganih Študija, objavljena v The Lancet Public Health, je pokazala, da imajo ljudje s slabo nadzorovano sladkor no boleznijo večje tveganje za kognitivni upad
Vendar pa je glavni problem veliko nihanje kr vnega sladkorja, ne sami ogljikovi hidrati Hitri dvigi in padci glukoze lahko povzročijo utr ujenost, težave s koncentracijo in povečano željo po sladk i h r a n i , d o l g o r o č n o p a v p l i va j o n a zmanjšanje miselnih sposobnosti Stabilizacija kr vnega sladkorja s pravilno prehrano in redno telesno aktivnostjo lahko pozitivno vpliva na zdrav je možganov
Kako izbrati prave ogljikove hidrate?
Za boljši nadzor nad sladkor no boleznijo je priporočljivo izbirati k akovostne vire ogljikovih hidratov, kot so:
• Polnozr nat a žit a (oves, rž , kvinoja, rjavi riž), ki vsebujejo vlaknine in postopoma sproščajo energijo
• Stročnice (f ižol, čičerik a, leča), ki zagotavljajo stabilno raven sladkorja in so bogate z beljakovinami
• Zelenjava in sadje v zmernih količinah, saj poleg naravnih sladkorjev prinašata vitamine, minerale in antioksidante.
• Oreščki in semena, ki vsebujejo zdrave maščobe in vlaknine ter upočasnijo dvig kr vnega sladkorja.
Zelo predelani ogljikovi hidrati, kot so beli kr uh, pecivo, sladke pijače in predpakirani prigrizki, niso priporočljivi, s a j p ov z r o č a j o h i t r e sko ke i n p a d c e kr vnega sladkorja ter prispevajo k večji inzulinski odpor nosti
Zakaj so beljakovine in maščobe prav tako pomembne za s tabilno glukozo v kr vi?
Poleg ogljikovih hidratov igrajo pomembno vlogo tudi beljakovine in zdrave maščobe, ki podpirajo stabilno raven sladkorja v kr vi.
Beljakovine pomagajo pri občutk u sitosti in preprečujejo nenadne padce sladkorja. Nujne so za delovanje telesa, ve n d a r l a h ko nj i h ov č e z m e r n i v n o s obremeni ledvice, poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in vpliva na raven kr vnega sladkorja Ko telo prejme več beljakovin, kot jih potrebuje, lahko jetra skozi proces glukoneogeneze nekatere aminokisline (gradniki beljakovin) pretvorijo v glukozo, k ar lahko povzroči dvig kr vnega sladkorja. Priporočljivo je, da prehrana vključuje k akovostne vire beljakovin, kot so pusto meso, ribe, stročnice in oreščki, ter da se uživajo v zmernih količinah v kombinaciji z ostalimi hranili
Zdrave maščobe podpirajo delovanje možganov in zmanjšujejo vnetja Najboljši viri so oljčno olje, oreščki, avokado
in ribe bogate z omega-3 mašč obami (losos, sardine). Omega-3 maščobne kisline so ključne za zdrav je možganov, saj prispevajo k boljšemu spominu, konc e n t ra c ij i i n z a š č i t i p re d ko g n i t i v n i m upadom. Zdrave maščobe imajo pomembno vlogo pri uravnavanju kr vnega sladkorja, ker upočasnijo prebavo ogljikovih hidratov in s tem zmanjšajo hitre poraste glukoze v kr vi. Vse maščobe pa niso koristne Pomembno je, da omejimo vnos transmaščob in presežek nasičenih maščob, ki jih najdemo v predelani in ocvr ti hrani, saj lahko prispevajo k vnetnim procesom in povečajo odpor nost na inzulin, s tem pa negativno vplivajo na urejenost glukoze v kr vi
Kako naj bo ses tavljen zdrav krožnik?
Za stabilen krvni sladkor in dolgoročno zdrav je je priporočljivo, da vsak glavni obrok vsebuje:
• polovico krožnika zelenjave, bogate z vlakninami in vitamini; sadje lahko nadomesti del zelenjave, vendar naj obsega le četr tino krožnik a;
• četr tino krožnika beljakovin, kot so pusto meso, ribe ali stročnice;
• četrtino krožnika kakovostnih ogljikovih hidratov, kot so polnozr nat a žita ali stročnice;
• dodatne zdrave maščobe, kot so oljčno olje, oreščki ali avokado (približno ena žlica na obrok)
Prenehajmo se bati ogljikovih hidratov!
Ogljikovi hidrati niso sovražnik sladkor ne bolezni niti ne povzročajo debelosti So pomemben vir energije in ni jih treba izločiti iz prehrane. Pozor ni bodimo na izbiro kakovostnih virov ogljikovih hidratov (prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati) in jih kombinirajmo z beljakovinami in zdravimi maščobami
Namesto nizkohidratnih diet, ki lahko dolgoročno prinesejo več škode kot kor i s t i , s i j e p r i p o ro č lj i vo p r i z a d eva t i k uravnoteženi prehrani, ki bo podpirala stabilen kr vni sladkor in optimalno delovanje možganov
senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ga lahko dobite v najbližji lekarni ali specializirani trgovini.
Vzemimo si čas za pripra vo hrane
® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike
Ameriška solata z jogur tom
Čas priprave: 20 minut
Število porcij: 5
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 100 kcal
Ogljikovi hidrati: 20 g
Beljakovine: 3,5 g
Maščobe: 1 g
Natrij: 0,3 g
Vlaknine: 7,5 g
Sestavine: ena manjša zeljna glava, trije večji oranžni korenčki, sol, poper, ena čajna žličk a gorčice, 500 g navadnega manj mastnega jogur ta, dve žlici alkoholnega kisa, ena čajna žličk a k umine v zr nju, česen v prahu, sol in poper po ok usu
Domači burgerji
Čas priprave in kuhanja: 120 minut Število porcij: 5
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 770 kcal
Ogljikovi hidrati: 72 g
Beljakovine: 47 g
Maščobe: 32 g
Natrij: 1,1 g
Vlaknine: 16 g
Sestavine za domače bombetke: 450 g p o l n o z r n a te m o ke , 2 0 0 – 2 5 0 m l m a nj mastnega mlek a, ena žlica masla, sol, in suhi kvas Sestavine za polpete: 750 g puste mlete govedine, dve žlici hladno stiskanega sončničnega olja, sol in poper po ok usu Sestavine za omako: dve žlici gorčice, ena žlica domače paradižnikove omake. Ostale sestavine: pet rezin manj mastnega sira, trije večji paradižniki, kisle kumare in listi zelene solate (po želji lahko izberemo tudi dr ugo zelenjavo)
Priprava bombetk: moko osolimo in dobro premešamo Suhi kvas stresemo v moko Nato dodamo še segreto mleko in maslo ter zamesimo testo Po potrebi dodajamo vodo, če je testo presuho. Testo vzhajamo 45 minut Iz testa oblik ujemo 5 kroglic in jih odložimo na pomaščen pekač. Vzhajamo jih približno 30 minut, premažemo z razžvrkljanim jajcem in damo v pečico na 180 za 20 minut (odvisno od pečice) Priprava polpetov: meso osolimo, popopramo in dobro premešamo. Nato oblik ujemo polpete, ki jih po-
Priprava: zelje in korenje očistimo, naribamo na rezance in stresemo v večjo posodo. Jogur t, gorčico, kis in začimbe zmešamo sk upaj in prelijemo čez pripravljeno zelenjavo Dobro premešamo in lahko ser viramo kot prilogo k burgerjem
pečemo na namaščeni ponvi Stopnjo pečenosti si določimo sami (srednje ali bolj zapečeno) Najprej jih spečemo na eni strani, nato jih obrnemo, dodamo na vsak polpet rezino sira in do konca spečemo Sestava burgerja: spodnji del bombetke premažemo z eno žlico pripravljene omake, čez položimo na trakove narezane kisle k umare in na to pečeno meso s sirom Dodamo natrgano in očiščeno solato, na kolobarje narezan paradižnik in pokrijemo z dr ugo polovico bombetke. Rahlo pritisnemo in čez sredino burgerja zapičimo palčko za ražnjiče Zraven burgerjev postrežemo še solato
Naras tek iz ovsenih kosmičev
Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 5
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 235 kcal
Ogljikovi hidrati: 30 g
Beljakovine: 12,5 g
Maščobe: 7 g
Natrij: 0,4 g
Vlaknine: 7 g
Sestavine: 200 g ovsenih kosmič ev, 100 g jogur ta skyr, 100 g manj mastne sk ute, 2 manjši jajci, ena rjava čebula, ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja, trije večji sveži korenčki (lahko uporabimo tudi k akšno dr ugo zelenjavo), sol in poper po ok usu
Priprava: ovsene kosmiče sk uhamo v
osoljeni vodi Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo nastrgano korenje Nato v skledi razžvrkljamo jajca, jim dodamo skuto, skyr ter prepraženo korenje in začimbe Dobro premešamo in vse skupaj dodamo h kuhanim ovsenim kosmič em Pripravljeno maso zlijemo v pek ač, obložen s peki papirjem, in ga damo v ogreto pečico na 180 za 45 minut (odvisno od pečice)
Pesin humus
Čas priprave in kuhanja: 30 minut Število porcij: 8
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 114 kcal
Ogljikovi hidrati: 16 g
Beljakovine: 5 g
Maščobe: 3,5 g
Natrij: 0,5 g
Vlaknine: 4 g
Sestavine: 400 g k uhane čičerike, dve ve l i k i rd e č i p e s i , d va s t ro k a č e s n a , 3 čajne žličke sezamove paste (tahinija), dve žlici limoninega sok a, ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja, sol, in poper po ok usu
Priprava: rdečo peso k uhamo v osoljeni vodi približno 45 minut oziroma dokler se ne zmehča Nato jo odcedimo, ohladimo in olupimo Narežemo jo na kolobarje in sk upaj z ostalimi sestavinami zmiksamo v multipraktiku. Namaz postrežemo s polnozr natim kr uhom in dodatno zelenjavo
Zdra va prehrana
na delovnem mes tu
V svojem življenju na delovnem mestu preživimo k ar precej časa. V 40 letih delovne dobe predstavlja to približno četr tino našega življenja, kar pomeni, da tam pojemo tudi veliko obrokov Kakšni so ti obroki, pa je pomembno predvsem za naše zdrav je, storilnost in počutje
Slovenci si za malico najraje pripravimo pekovsko pecivo, žitne tablice, sadje, jogur te, oreščke, čips, sendviče in čokoladne tablice To ne predstavlja vedno uravnoteženega obrok a Veliko ljudi pa malice na delovnem mestu sploh nima
Kako v službi sploh lahko poskr bimo za zdrav obrok?
Ko delamo zdravo izbiro v menzi, restavraciji, pri dostavi hrane ali ko si hrano pripravljamo sami, upoštevamo metodo zdravega krožnika. Polovico tega naj predstavlja zelenjavna priloga, četr tino priloga iz ogljikovih hidratov (kruh, kosmiči, krompir, testenine, riž , mlinci, njoki ) in četr tino beljakovinsko živilo (meso, ribe, jajca, stročnice, sir za žar, tofu ) S tem telesu zagotovimo vsa potrebna hranila in naši obroki so tudi bolj nasitni
Pri naši zdravi malici poskušamo poskrbeti za čim večjo količino zelenjave Ta je lahko surova, k uhana, pečena na manjši
količini olja ter v obliki zelenjavne juhe ali solate. Živila zamenjamo za njihove lahke različice, npr sir z manj maščobe, tuna v lastnem sok u … Sokove zamenjamo z vodo. Pozor ni smo pri uporabi visoko kaloričnih živil Olje merimo na žlico, ne približno
Pazimo na skrite sladkorje (kapučino, sadni jogur ti, pripravljeni kosmiči za zajtrk, granole ) Na avtomatih s hrano posk usimo narediti čim boljšo izbiro z navadnim jogur tom, oreščki, suhim sadjem ali pa si preprosto hrano raje prinesimo od doma
Vzemimo si čas za zdravo malico
Vzemimo si deset minut za malico in se izognimo nepotrebnim prigrizkom, kot so piškoti, čokoladice in krekerji, ki na koncu dneva prispevajo k ar k lepemu številu k alorij
Bel kruh 60 g, sir z več maščobe 30 g, salama 40 g
Polnozrnat kruh 60 g, sir z manj maščobe 30 g, piščančje prsi 30 g, sveža zelenjava
Ni nujno, da našo zdravo malico predstavljajo samo sadje, kosmiči in manj mastni mlečni izdelki Tudi sendvič je lahko hranljiv, nasiten, energijsko primeren in uravnotežen Kako si ga pripravimo? Najprej izberemo vir ogljikovih hidratov (polnozr nati izdelki naj imajo prednost) Nato izberemo vir beljakovin (piščančje ali puranje prsi, pusta šunk a, tuna, jajca, mlečni izdelki z manj maščobami, tofu ) Dodamo veliko zelenjave (sveže ali vložene) in pazimo pri količini maščob (lahki mlečni izdelki, lahk a majoneza, manj mastni siri in namazi so k alorično primer nejši).
Tudi če smo na delovnem mestu popoldne ali pa celo cel dan, lahko poskrbimo za uravnotežene obroke Vzemimo si čas za hrano in s tem izboljšajmo svoje zdrav je, počutje in k akovost življenja.
Prihod pomladi praznu jemo z magnoli jami
Na začetku koledarskega leta, ko se zimski mraz konča in se dnevi začnejo počasi daljšati, praznujemo prihod pomladi z enimi od pr vih cvetočih dreves Konec marca in začetek aprila vsako leto zaznamuje cvetenje magnolij.
Takrat, še preden se drevesa olistajo, iz vsakega vr ta k uk ajo zvezdasti beli ali čašasti rožnati cvetovi, ki jih včasih vidimo iz oči v oči s tal, iz okna v pr vem ali celo v dr ugem nadstropju.
Magnolije botanično uvrščamo med rastlinske relikte Gre za starodaven rod rastlin. Fosilizirani primerki vrste Magnolia acuminata so stari več kot 20 milijonov let Fosili rastlin, ki jih je mogoče prepoznati kot pripadnike dr užine Magnoliaceae, pa so še starejši. Ocenjujejo, da so stari več kot 95 milijonov let Domnevajo, da so se razvile zaradi opraše-
® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru
vanja s hrošči, saj so obstajale še pred razvojem čebel
Radi jih imamo zaradi velikih, dišečih cvetov
Magnolije so rod listopadnih in zimzelenih dreves ali gr mov, ki jih imamo radi zaradi velikih, dišečih cvetov zgodaj spomladi Listi so večinoma jajčasti Večina vrst in sor t je pri nas dobro prezimna. V zadnjem času lahko gojimo celo zimzelene magnolije, ki smo jih v času dolgih, zasneženih zim lahko občudovali le v Primorju V času poznih spomladanskih pozeb se zgodi, da mraz poškoduje cvetne popke ali odpr te cvetove, sploh pri belo cvetočih sor tah, ki zacvetijo malo prej
Njihovi plodovi spominjajo na storže. Gre za stožčast sk upek mešičkov, v k aterih se razvijejo oranžno rdeča semena Ti storžki so glede na vrsto različno veliki. Dozorijo zgodaj jeseni, ko semena pok uk ajo iz mešičkov in se po tankih vr vicah spustijo iz storža, da jih ptice lažje opazijo Ptice se s semeni prehranjujejo in skrbijo za razširjanje semen.
Gojenje in nega magnolij
Za uspešno rast in cvetenje potrebujejo magnolije sončna ali polsenčna rastišča Najbolje uspevajo v rodovitnih, dobro odcednih tleh Koristno je, če so posajene v zavetju pred močnimi zimskimi vetrovi, najsibo to zavetje objekt, hiša, stanovanjski blok ali sk upina večjih dreves Nek atere vrste magnolij dobro uspevajo na apnenčasti podlagi (M. kobus, M. sieboldii ), vendar so te pri nas redkeje na voljo v vr tnih centrih Vsem ostalim bolj prijajo gozdnim podobna tla, ki so lahko
rahlo kisla, vsek akor pa dobro založena s humusom Suha in peščena tla moramo za sajenje magnolij obogatiti s preperelim gnojem in listavko (zemlja, ki jo pripravimo iz preperelega listja listavcev). Pomembno je, da so tla pod magnolijami tudi poleti vlažna To zagotovimo s plastjo zastirke iz organske snovi, lahko so prepereli lesni sek anci ali pa listje, ki smo ga jeseni pograbili po vr tu Zelo dobra zastirk a so tudi zmleti in preležani lesni ostanki iz domačega vr ta Če uporabimo sveže, jih dognojimo z dušičnimi gnojili. Leseni ostanki pri razgradnji porabljajo dušik iz tal Za sajenje se priporoča spomladanski čas Pr vo leto sajenja sadike po potrebi zalivamo.
Magnolije obrezujemo po potrebi To opravilo vedno opravimo po cvetenju o z
Vr s te m a g
i m o v v r t u ,
lahko razmnožujemo poleti z delno oles e n e l i m i p o t a k nj e n c i Č e s e n a m n e mudi, se dajo razmnožiti tudi s semenom Večino sor t, ki so na voljo, vr tnarji razmnožujejo pozimi s cepljenjem.
Cvetovi š tevilnih vrs t magnolij so užitni
V vr tu jih gojimo kot samostojna drevesa ali gr me Zvezdaste magnolije (Magnolia stellata) so nekoliko manjše in jih lahko gojimo tudi v večjih posodah Poleg uporabne okrasne vrednosti so cvetovi uporabni tudi dr ugače Cvetovi številnih vrst magnolij so užitni V nek aterih delih Anglije se cvetni listi magnolij z večjimi cvetovi vlagajo v kisu in uporabljajo kot pikantna začimba V nek aterih azijskih k uhinjah cvetne lističe marinirajo in jih uporabljajo za aromatiziranje riža in dišave čaja.
Nek aj najpogostejših magnolij v slovenskih vr tovih:
Slovensko Strokovno Bar va in oblika ime ime cvetov Razrast
Zvezdasta Magnolia stellata Beli, Grmasta razrast magnolija zvezdasti cvetovi 3 m v višino, 4 m v širino
Sulanževa Magnolia x Široko čašasti magnolija, soulangeana škrlatno rdeči 6 m v višino sor ta Rubra ‘Rustica Rubra’ cvetovi in širino
Sieboldova Magnolia sieboldii Beli, Grmasta razrast magnolija čašasti cvetovi 3 m v višino in širino
Magnolija, M stellata x Cvetni listi so zviti, Grmasta razrast
sor ta Rickii M. liliflora znotraj beli, 3 m v višino, Nigra ‘Rickii’ zunaj purpurni 4 m v širino
Magnolija, Magnolia ‘Galaxy’ Rdeče vijoličasti Ozka drevesasta sor ta Galaxy odpr ti cvetovi oblika, do 8 m v višino
Magnolija, Magnolia Svetlo rumeni Drevesasta oblika, sor ta ‘Yellowbird’ čašasti cvetovi 6 m in več v višino Yellowbird
Magnolija, M acuminata x Zvezdasti rumeni Grm ali drevo
sor ta M denudata cvetovi piramidne oblike
Butter f lies ‘Butter f lies’ do 8 m v višino
Magnolia sieboldii
Magnolia Galaxy
n Društvo diabetikov
Jesenice
Naših 40 let
Štirideset let delovanja je za nami. Obdobje, v katerem je društvo postalo prepoznavno s svojim programom in aktivnostmi v ožjem in tudi v širšem okolju
Društva diabetikov skrbijo predvsem za stalno izobraževanje svojih članov in tudi širše skupnosti o obvladovanju sladkorne bolezni, hkrati pa so velika opora sladkornim bolnikom – še posebej v začetni fazi odkritja bolezni. Že od vsega začetka delovanja ima takšne cilje tudi Društvo diabetikov Jesenice Ustanovni občni zbor društva je bil 29 marca 1985 in na njem je bil sprejet sklep, da se ustanovi Društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki je takrat vključeval diabetike iz takratnih občin Jesenice in Radovljica
Pr vi predsednik, ki je oral ledino, je bil Viktor Langus Leta 1990 je mesto predsednika sprejel Branko Markizeti, katerega je kasneje zaradi bolezni nadomestila podpredsednica Sonja Prevc V tem obdobju je dietetik Jože Lavrinec s svojimi strokovnimi predlogi vplival na uspešno delo društva, kot so bila predavanja o zdravi prehrani in merjenja vsebnosti sladkorja v kr vi za člane in občane Na zboru članov 1995 je bil izvoljen z a p re d s e d n i k a O to Ke l i h , k i s e j e s p o p r i j e l z u re j a n j e m temeljnih dokumentov društva in pridobivanjem statusa humanitarne organizacije v javnem interesu Pod njegovim vodstvom je društvo preraslo v uspešno, prepoznavno humanitarno organizacijo Za svoje uspešno delo je prejel številna priznanja L et a 2 016 j e p o s t a l č a s t n i č l a n Zve z e d r u š tev d i a b et i kov Slovenije (ZDDS) – ob zaključevanju funkcije predsednika, ki jo je opravljal več ko 20 let Oto Kelih je bil eden glavnih pobudnikov za boljše in uspešno sodelovanje z ostalimi društvi diabetikov Gorenjske: DD Domžale, DD Kamnik, DD Kranj, DD Škofja Loka in DD Tržič To sodelovanje se še dandanes krepi in izboljšuje V tem obdobju se je delovanje in včlanjevanje v društvo še razširilo in se preimenovalo v Društvo diabetikov Jesenice, ki vključuje diabetike sedmih občin: Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica Društvo diabetikov Jesenice je skupaj
s še ostalimi 37 društvi vključeno v ZDDS, s katero uspešno sodelujemo, in je naša krovna organizacija, ki nam daje smernice in podporo pri našem delovanju Društvo diabetikov Jesenice ima v evidenci okoli 360 članov in članic iz sedmih občin
Leta 2003 smo bili skupaj z OŠ Tone Čufar soorganizatorji tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni Leta 2015 in 2021 smo bili organizatorji državne proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
Leta 2016 je funkcijo predsednice prevzela Sonja Ravnik, ki je bila aktivna v izvršnem odboru društva že od leta 2003 V tem mandatu delujemo v naslednji sestavi: člani izvršnega odbora: Sonja Ravnik, Darja Kosančič, Milica Berlot, Lilijana Kos, Bojan Kos, Marija Kern, Mojca Konobelj, Bojana Skumavc; člani nadzornega odbora: Vesna Jereb, Slavka Brelih, Ivanka Režek. Ivan Berlot že od leta 2003 skrbi za kulturni in družabni del Za spoznavanje, preprečevanje ali vsaj omilitev sladkorne bolezni in njenih posledic organiziramo predavanja z zdravstveno tematiko, učne delavnice, edukativna okrevanja, merjenja kr vnega sladkorja in holesterola, rekreativne aktivnosti (predvsem pohodi, telovadba in redno vadbo balinanja, ki je k fizični aktivnosti pritegnila tudi moške člane), spodbujamo pa tudi zdrav način življenja in prevzemanje odgovornosti za lastno zdravje V okviru socialne pomoči sofinanciramo izvedbo pedikure pri določenem številu č l a n ov ( 4 0 – 5 0 ) D r u š t vo j e s ko z i l e t a b o g a t i l o v s e b i n o p r o g
uspešnem sodelovanju in dobrem delu, saj samo dobro timsko delo vodi do uspeha. Že vrsto let sodelujemo pri akciji ZDDS – osvetlitev v modro ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14 novembru, katerega cilj je spodbujati promocijo ozaveščanja o sladkorni bolezni V občini Jesenice se osvetli v modro Gimnazija Jesenice, v občini Radovljica stavba občine Od vsega začetka sodelujemo
Del sedanjega izvršnega in nadzornega odbora Društva diabetikov Jesenice
Zabavamo se ob pestrem kulturnem programu.
pri akciji ZDDS #DarujemKilometre, s katero želimo ljudi spodbujati h gibanju z zbiranjem kilometrov s hojo, tekom in kolesarjenjem Vsako leto Društvo diabetikov Jesenice zbere več kot 20 000 km K temu veliko prispevajo pohodniki in kolesarji Društva upokojencev Jesenice in Žirovnica
Iskrena hvala
Več kot 25 let zelo dobro sodelujemo s Srednjo šolo Jesenice – zdravstvena usmeritev, saj nam pri merjenjih krvnega sladkorja in holesterola pomagajo dijakinje te usmeritve Dobro sodelujemo s farmacevtskimi firmami, še posebej Medis-M, ki nam pomaga z lističi za merjenje sladkorja Pri doseganju zastavljenih ciljev nam pomagajo zdravniki Splošne bolnišnice Jesenice, še posebej diabetologi Diabetološke ambulante, Zdravstvenovzgojni center za krepitev zdravja – ZD Jesenice in drugi strokovnjaki z zanimivimi in koristnimi zdravstvenimi temami Dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi (KS Sava, KS Plavž) in že prej omenjenimi občinami in nekaterimi društvi na lokalnem nivoju Že tretje leto imamo na Bledu koordinatorico Rozi Špilak, ki skrbi za skupino naših članov (40), jih povezuje in spodbuja k aktivnostim društva V letu 2024 smo dobili spletno stran, ki nam jo je zelo uspešno izdelala Mojca Konobelj, članica izvršnega odbora društva, in ki jo tudi zelo prijetno ureja Vabljeni na www diabetikijesenice si Vsem, ki nam pomagajo pri izvajanju in realizaciji naših letnih načr tov in z nami sodelujejo, iskrena hvala
Štiridesetletno delo društva ocenjujemo kot zelo koristen prispevek k izboljšanju počutja in kvalitete življenja sladkornih bolnikov Vsi, ki aktivno delamo v njem, nesebično delimo svoj prosti čas, svoje znanje in strokovnost Zahvala še posebej velja vsem sodelujočim, ki so tesneje vpeti v pripravo, organizacijo in izvedbo letnih načrtov dela društva To velja še posebej vsem sedanjim in tudi nekdanjim članom izvršnega in nadzornega odbora društva, saj brez njihovega delovanja današnja generacija ne bi zmogla tako uspešno in zagnano uresničevati zastavljenih ciljev Zahvala naj velja tudi vsem številnim prostovoljcem, ki nam občasno priskočijo na pomoč, in članom za udeležbo pri naših aktivnostih Osrednji dogodek našega tako pomembnega obeležja bo proslava 10. maja 2025 v dvorani Kolpern na Stari Savi. Tekst : Sonja Ravnik , foto: Vida Markovc, Vesna Jereb
Pohod pod Stolom
n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje
Tudi v naši dolini se srečujemo s sladkor no boleznijo
Štirinajstega novembra so v modri svetlobi zažarele številne svetovne znamenitosti po vsej zemeljski obli, tudi po mnogih krajih v Sloveniji. Modra barva podpira logotip modrega kroga za prepoznavanje svetovnega dneva sladkorne bolezni, vedno večje tegobe sodobnega časa
Tudi v naši dolini se srečujemo z njo, saj več kot 5 odstotkov ljudi prejema tovrstna zdravila Zato v našem društvu diabetikov posvečamo veliko pozornosti preventivi diabetesa, ki ga je možno z zdravim življenjskim slogom uspešno urejati in tudi preprečevati
izlet, a ob pogledu na posledice nedavnih poplav tudi trpek spomin na divjanje narave
Zbrali smo se v lepo prenovljeni dvorani kulturnega doma, kjer smo uživali v čudovitem nastopu otrok iz vr tca in učencev lučke šole ter ubranem petju ljudskih pevcev Lučke klape. Ob tej priložnosti je predsednik društva Anton Venek, ki je nagovoril vse prisotne in spregovoril o pomenu tega dne, podelil dve bronasti priznanji, in sicer podpredsednici Zori Groznik za aktivno delo v izvršnem odboru in Mileni Grudnik, medicinski sestri, ki že vrsto let nudi strokovno podporo društvu Zbrane je v imenu sedanjega župana nagovoril bivši župan Ciril Rosc
Slavljenkama želimo vse najboljše
Posebna pozornost pa je bila namenjena Valeriji Matijovc iz Luč, dolgoletni članici društva, ki je te dni praznovala svoj častitljivi jubilej, 90-letnico. Zaželeli smo ji še veliko let trdnega zdravja in mnogo sreče
Zavedamo se, da je eno najmočnejših orodij v boju s sladkorno boleznijo znanje o nastanku bolezni, o procesih, ki ga pospešijo ali upočasnijo, in prepoznavanje zgodnjih znakov – to nam omogoča, da nastanek bolezni »preložimo« To pa pomeni korenito spremembo nekaterih navad V društvu zato organiziramo predavanja, kjer nas ustrezni kadri seznanjajo o pravilni prehrani, ustrezni izbiri živil, o redni telesni dejavnosti in spremljanju sladkorja v kr vi Vodstvo si zelo prizadeva, da bi se v društvo včlanilo čim več ljudi, tudi tisti, ki še nimajo težav s previsokim sladkorjem Med pomembne preventivne dejavnosti uvršča tudi vsakoletna okrevanja; na to temo organizira učne delavnice po krajih v Zgornji Savinjski dolini, družabna srečanja in izlete, ki se jih z veseljem udeleži veliko članov
Zbrali smo se v Lučah
Dan diabetikov 2024 je naše društvo obeležilo v Lučah, kjer so udeležence prisrčno sprejeli tamkajšnji člani Vsako leto se namreč na ta dan zberemo v dr ugi občini, saj zajema Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje člane iz celotne
Zgornje Savinjske doline. V Luče smo se odpeljali v čudovitem sončnem dnevu, kar je za marsikoga pomenilo hkrati prijeten
Po končani prireditvi smo si ogledali mogočno, lepo obnovljeno Juvanovo hišo – muzej, ki spada med najstarejše hiše v Lučah Odlikuje jo mogočna zasnova z ohranjeno baročno poslikavo. Praznovanje smo sklenili v gostilni Pri lampi, kjer smo se družili še ob dobrem kosilu in prijetnem klepetu Decembra pa smo se zbrali še v gostilni Pri Vidu, kjer smo se poveselili ob koncu leta Za dobro vzdušje je poskrbel harmonikar Matija Veninšek Ob te j p r i l o ž n o s t i s m o n a m e n i l i našo pozornost še eni slavljenki: 90 let je na božič izpolnila še ena dolgoletna članica našega društva, N ežka Vidic iz Mozirja Ob častitljivem jubileju smo ji zaželeli še veliko zdravih let in vse dobro
Tekst : Marija Venek , foto Jože Rakun, Mirica Turk
Na prijetnem srečanju se je zbralo veliko število naših članov.
Valerija Matijovc
Nežka Vidic
n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki
Zaključek let a s predavanjem in zabavo
Včasih je dobro, da odložiš vsakdanje skrbi, da greš v družbo in se poveseliš
V družbi Polžkov Dravograd se z ženo dobro počutiva Tu je dobra energija Kakor je dejal naš predsednik Er vin Kodrun, v članstvu ni kakšnega razdirača Smo kakor velika družina V nedeljo, 8. decembra, smo se zbrali v gostišču Kovač v Podgorju Zbralo se nas je kar 105 članov Medicinski sestri Centra za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma Dravograd sta pripravili predavanje in izvedli fizično testiranje kondicijske zmogljivosti ter nas povabili, da se udeležimo preventivnega pregleda pri našem izbranem zdravniku, v svoji referenčni ambulanti
Predsednik je na kratko povedal nekaj spodbudnih besed Tudi podpredsednik društva Polžkov Dravograd, dr Ervin Pečnik, nas je pohvalil. Povabila sta nas k aktivnem druženju. V nadaljevanju so se predstavile članice skupine Bica bend Zapele in zaigrale so nekaj pesmi v spremstvom harmonikašev Vere in Janka Brajnika Danica in Milena sta duhovito izvedli skeč, ki je požel bučen aplavz Sledilo je okusno kosilo
Skupina Quatro Polžki nam je igrala do poznih večernih ur.
n Društvo diabetikov Gornja Radgona
V zadnjih mesecih smo bili zelo aktivni
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, smo tudi letos pripravili kratek program
Po pozdravnem govoru smo imeli predavanje na temo Prepoznavanje duševnih motenj Predavala je Valentina Ornik, mag. psihologije, predstavnica
C e n t r a z a k r e p i tev z d r av j a Zdravstvenega doma Gornja Radgona Predstavnice tega centra pa so izvajale merjenja kr vnega sladkorja, za kar se jim zahvaljujemo Povabljeni so bili tudi gostje z zavoda Vitica, s katerimi prav lepo sodelujemo, saj so nam tudi posodili kombi za prevoz v Cerknico
Po predavanju je bil pohod po ulicah Gornje Radgone, nato pa mala zakuska in druženje.
Pohvalimo se namreč lahko, da imamo v društvu svoj ansambel Na klaviature je zaigral predsednik Er vin Kodrun, na bas kitaro pa Mirko Hribernik Moramo jih pohvaliti, niso kar tako Tekst : Ivan Rus, foto: Jože Kolednik
Udeležilo se nas je kar veliko število. Nabavili smo tudi že koledarje za leto 2025, tako da ga je lahko dobil vsak, ki je želel Člani so bili veseli in zadovoljni in tako je popoldne hitro minilo Seveda pa so želeli imeti tudi zaključek leta 2024
Pred tem smo se udeležili še državne proslave ob dnevu diabetesa v Cerknici Bila je zelo lepa proslava, društvo diabetikov Cerknica pa je praznovalo tudi 30 let društva Po proslavi smo si ogledali muzej o Cerkniškem jezeru in izvedeli marsikaj novega
Po prihodu domov so stekle priprave za obdaritev posameznih članov in pa organizacija zaključka 2024
Na domu smo obiskali in obdarili našega dolgoletnega člana g Goloba, ki se zaradi bolezni ne more družiti z nami Obiska je bil zelo vesel Obiskali in obdarili smo tudi go Kavčič, ki je v Domu starejših Gornja Radgona
Dr uženje je bilo zelo prijetno in veselo
Druge člane smo obdarili na zaključku, ki smo ga imeli v gostilni Adanič Vsi so bili veseli daril in presenečeni Darila so bila bolj skromna, vendar so obdarovanci videli, da mislimo na njih in da jih nismo pozabili
Druženje je bilo zelo prijetno in veselo, saj je trajalo do poznih popoldanskih ur Manjkal nam je samo predsednik društva g Golinar, ki je žal moral na rehabilitacijo v zdravilišče. Opazil je, da delujemo dobro, tudi če ni prisoten Na koncu smo si zaželeli lepe praznike, veliko zdravja in ponovno srečanje v novem letu
Tekst in foto: Jolanda Golinar
Gospoda Goloba smo obiskali na njegovem domu.
Imeli smo se resnično luštno in veselo.
n Društvo diabetikov Piran
Pestra jesen v krajih ob morju
Radi se vračamo v Strunjanske soline. Kot smo se dogovorili po prvem obisku spomladi, smo konec oktobra 2024 ponovili pohod po strunjanskih solinah in laguni Stjuža
Odlični vodič Krajinskega parka Strunjan nam je predstavil nastanek solin in delo solinarjev Spoznali smo orodja, s katerimi obdelujejo solna polja in pobirajo sol Izvedeli smo tudi njihova zelo zanimiva imena: badil (kovinska lopata), gavero (leseno strgalo), paloto (lesena lopata), rodolo (kamnit valj za glajenje tal), taperini (leseni cokli za hojo po gredah), vagonet (lesen voziček za odvoz soli) itd Laguna Stjuža, ime je dobila po italijanski besedi chiusa (zapr ta), je bila pred več kot 400 leti zaliv, ki pa so ga, da bi v njem gojili ribe, zaprli z nasipom Danes ima izhod na morje le še s pretočnim kanalom
Področje lagune je pomemben del Naravnega rezer vata Strunjan Na dnu lagune rastejo podvodni travniki, ki so pravi raj za rakce, mehkužce, ribe in druge živali Zaradi obilice hrane in trstišč vse leto privablja vodne ptice , kot so npr mala bela čaplja, črnoglavi galeb, liska in druge, ki se tu hranijo, skrivajo in gnezdijo Mi smo videli labodji par in male bele čaplje
Izvedeli smo, da so Strunjanske soline najsevernejše v Sredozemlju in najmanjše v Jadranu Tu se sol po tradicionalnem postopku pridobiva že več kot 700 let
Po končanem vodenju smo se odpravili na pohod po čudoviti naravi okoli solin, s prekrasnim pogledom na piransko cerkev, okoliške zaselke in terase, zasajene s kakiji, oljčnimi nasadi in vr tovi Hodili smo dobro uro in pol, a ni bilo naporno, saj nas je pot ves čas vodila po ravnem terenu
Popolna rekreacija in hkrati polnjenje »baterij« v čudovitem sončnem dnevu in neokrnjeni naravi Vsem, ki vas bo pot pripeljala na obalo, priporočamo obisk tega prelepega naravnega rezer vata in solinarskega muzeja.
Sladkor na bolezen – vpliv na ožilje
V četr tek, 7 novembra, se nas je veliko zbralo na predavanju dr Mirane Malc v hotelu Salinera Strunjan Predavateljica nas je seznanila s težavami in zapleti, ki lahko nastanejo na ožilju in celotnem telesu zaradi nenadzorovane sladkorne in nam svetovala, kako si pomagati z akupresuro, preventivno in kurativno Na predavanjih, ki jih vodi dr Malčeva, vedno izvemo veliko novega in pridobimo praktične nasvete, kako na sonaraven način premagovati svoje tegobe
Počastili smo svetovni dan sladkor ne bolezni
V četr tek, 14 novembra, smo se, kljub zelo vetrovnemu dnevu, podali na pohod po Sečoveljskih solinah – predel ob meji s Hr vaško – Fontanigge, kjer je najlepši pogled na Sečoveljske soline
Dobili smo se pred letališčem Sečovlje, od koder smo se odpeljali do meje in bližnjega parkirišča, kjer smo pustili vozila Dveurna pot nas je vseskozi vodila ob reki Dragonji do konca r ta, kjer smo bili na koncu nagrajeni s pogledom na izjemen in širok izliv reke v morje
Ob poti smo videvali travnike, polne značilne solinske rastline slanuša, številne porušene solinarske hiše, labode, race, čaplje in še kar nekaj drugih ptic. Ker so na Fontaniggiah opustili pridobivanje soli, je na tem območju zelo veliko ptic, ki tu prezimujejo in gnezdijo Pred tremi leti se je na tem predelu ustavilo kar 58 plamencev (flamingov)
Za udeležence pohoda res izjemno doživetje!
Tehnike sproščanja
V začetku decembra 2024 smo se v zelo velikem številu udeležili delavnice tehnik sproščanja Organiziral jo je Center za krepitev zdravja – Zdravstveni dom Lucija, vodila pa Urša Počeko, dipl. medicinska sestra. Predstavila nam je tehniko dihalnih vaj, tehniko postopnega mišičnega sproščanja in tehniko vizualizacije pomirjujočega kraja Vse predstavljene tehnike smo pod vodstvom predavateljice tudi izvedli Izvedeli s m o , d a vs e te h n i ke n e u s t re z a j o vs a ko m u r, t a ko d a j e potrebno napraviti preizkus, katera tehnika komu bolj ustreza Tehnike sproščanja imajo številne ugodne učinke na telesno in duševno zdravje: lajšanje bolečin, premagovanje stresa,
Zadovoljni pohodniki – v ozadju Piranska cerkev
Svetovni dan sladkorne bolezni smo počastili s pohodom Fontanigge
izboljšanje spanja in zmanjšanje utrujenosti, povečanje samozaupanja, preprečevanje psihosomatskih bolezni (npr visok tlak, migrena itd ) in večja učinkovitost pri delu Za lažjo va d b o d o m a s m o p re j e l i b r o š u r o – p r i r o č n i k z a p r av i l n o izvajanje tehnik sproščanja.
Na koncu delavnice smo se vsi počutili sproščeni in polni energije! Hvala predavateljici!
Prednovoletno dr uženje v decembr u
Leto 2024 smo 14. decembra zaključili z druženjem na prednovoletnem srečanju v hotelu Delfin Izola
Druženje smo pričeli z nagovorom Mirana Stiploška, predsednika društva, in ga nadaljevali s kulturnim programom Članici gledališke skupine Medgeneracijskega centra Izola, Marija Bolje in Darja Zaviršek, sta nam zaigrali skeč Končno pri zdravniku Zelo zabavna je bila pacientka (ga Marija), domačinka iz »Kurt«, ki je govorila v »kurtežanskem« narečju, zdravnica (ga Darja) pa »Dalenjka«, ki je morala poslušati pacientkine zakonske »težave« Že dolgo se nismo tako zabavali in nasmejali Pravijo, da je smeh pol zdravja!
n Društvo diabetikov Ptuj
Dr uštvo diabetikov
Ptuj praznovalo 50 let
Štirinajstega novembra praznujemo svetovni dan sladkorne b o l e z n i . L e t a 2 0 24 j e b i l o p r a z n ova n j e v n a š e m d r u š t v u posebej slovesno, saj smo obeležili 50 let delovanja.
V ta namen smo za člane izvedli zdravstveni predavanji: pr vo, z naslovom Sladkorna bolezen in srce – ali so lahko sladki ljudje dobrosrčni, predaval je zdravnik kardiolog Primož Horvat iz Splošne bolnišnice Ptuj, drugo pa z naslovom Prehrana pri sladkorni bolezni, predaval je Jure Vrandečič, strokovni sodelavec iz podjetja Zaloker & Zaloker.
Ob jubileju društva smo podelili priznanja ZDDS Srebrno priznanje sta prejeli predsednica Sonja Korošak in tajnica Ida Fric, bronasto pa Franc Vidovič, Marjan Šilak, Milena Valič, Marjanca Hentak, Angela Brezni, Vlasta Vučak in Danica Šilak Zahvalno listino ZDDS so prejeli Splošna bolnišnica dr Jožeta Potrča Ptuj, Podjetje Kana Žalec, dr. Tončka Trop, Zahvalno društvo DD Ptuj DD Lenar t, AstraZeneca Slovenija, Rozalija Vučak, Marija Soršak ter občine Ptuj, Hajdina, Markovci in Ormož
Med največjimi dr uštvi
Društvo diabetikov je med največjimi na ptujsko-ormoškem območju in šteje 325 članov Ustanovljeno je bilo 15 novembra 1974 na pobudo zdravnice Lidije Trop in medicinske sestre Olge Feguš. V vodstvu društva se je izmenjalo več predsednikov: Jože Zupanič, Jože Muhič, Matilda Kosec, Alojz Čuček, Alojz Čeh in Marija Velikonja Od leta 2017 ga vodi Sonja Korošak, tajnica je Ida Fric, blagajnik pa Drago Plečko
Prireditev je spremljal bogat kulturni program Zapeli so ženski pevski zbor Društva Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in pevke
Udeleženci zaključka leta v hotelu Delfin Izola
Večer smo nadaljevali s klepetom ob okusni večerji, druženju s plesom in dobri kapljici do poznih ur Tekst in foto: Tinka Jamnik
Stezice iz društva upokojencev Optimisti Ptuj. Pridružili so se tudi številni gostje, med njimi podpredsednik ZDDS Er vin Kodrun, zdravnici Tončka Trop in Mar ta Simonič, predsednica DD Lenar t Ingrid Belšak in ptujska županja Nuška Gajšek, ki je ob obletnici društvu podelila kip Mestne občine Ptuj Društvo diabetikov Ptuj ima status humanitarnega društva. Za delovanje pridobivamo finančna sredstva iz članarine članov in podpornikov, razpisov občin, FIHO in donacij Poudarek delovanja društva je na izobraževanju in ozaveščanju članov in druge zainteresirane javnosti o sladkorni bolezni z namenom, da jim zagotovimo kvalitetno, boljše in lepše življenje z boleznijo Večkrat v letu organiziramo različna zdravstvena predavanja in delavnice, ki jih vodi medicinsko izobraženo osebje V pomoč so nam zdravniki in medicinske sestre iz diabetološke ambulante Ptuj in SB Ptuj in iz zdravstvenih ustanov iz Slovenije
Čez leto se člani veliko družimo na enodnevnih izletih Uvedli smo redne mesečne pohode po okolici Ptuja Organiziramo tudi edukativni program – enotedensko šolo za diabetike Ob koncu leta se spomnimo socialno šibkih in jubilantov, ki praznujejo 80 in 90 let in jih obdarimo z majhno pozornostjo
Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric
Sladkorna
Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
n Društvo diabetikov Ljubljana
Delavnice ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni
V Društvu diabetikov Ljubljana smo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v novembru pripravili dve učni delavnici. Na tridnevni delavnici z naslovom Ostanimo zdravi smo obravnavali okužbe v povezavi s higieno, kardiologijo ter pnevmokoknimi in virusnimi okužbami. Za naše društvo so delavnico pripravile Nataša Stojnić, mag. san. inž., Majda Peršič, dipl. med s , in Zorica Pristov, dipl med s , mag medk menedž , iz Zdravstvenega doma Ljubljana
Drugo delavnico z naslovom Optimalna hitrost hoje pa je pripravil dr Aleš Dolenec s Fakultete za špor t. Na podlagi e n a č b e s m o i z ra č u n a l i n ajvečjo frekvenco srca S pom o č j o m e r i l n i k a f r e k ve n c e srca Polar teams sistem smo izmerili frekvenco srca v mirovanju in frekvenco srca med različno hitrimi hojami Z drugo enačbo smo izračunali napor, ki smo ga dosegli med različnimi hitrostmi hoje in tako izvedeli, katera hitrost hoje je optimalna za izboljšanje naše vzdržljivosti
Tekst : Neli Marjeta Kapus, foto: arhiv dr uštva
Ljubljanske vinjete
Med delavnico z naslovom Optimalna hitrost hoje
Decembra smo pričeli z druženjem, ki smo ga poimenovali Ljubljanske vinjete, ko si bomo enkrat mesečno ogledali znamenitosti, muzeje, galerije po Ljubljani
Pr va ljubljanska vinjeta je bila namenjena obisku Semeniške knjižnice, ki je bila leta 1701 ustanovljena kot pr va javna znanstvena knjižnica na Slovenskem in je bila pr votno v prostoru
nad zakristijo nove stolnice, vendar je zaradi obilice knjig postala pretesna in so ji dodelili dvorano v novozgrajenem Karlovem kolegiju oz semenišču Semeniška knjižnica danes v baročni dvorani hrani 7000 knjig, večinoma v latinščini in nemščini Dragoceni so rokopisi, večinoma iz 18 stoletja, nekaj inkunabul (najstarejših tiskov iz 15 stoletja), nekaj pa je tudi unikatov, ohranjenih le v tej knjižnici
Drugo vinjeto v januarju smo namenili obisku razstave Od Korzeta do žaketa v Mestnem muzeju, ki predstavlja oblačilni videz Ljubljančanov v letih 1850–1950 Videli smo lahko galerijo modnih trendov preteklosti, hkrati pa nam je postavitev omogočila dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza in seznanitev s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojstri in mojstrice obr ti ustvarjali modne čudeže iz blaga
Tekst : Neli Marjeta Kapus, foto: Karmen Maričič
Prekmurska ajda
Društvo diabetikov Ljubljana je svoje navdušence, željne prvega letošnjega edukativnega okrevanja, od 2 do 9 februarja popeljalo v Terme 3000 Moravske Toplice, kamor se tako kakor štorklje radi vračamo. Bivali smo v drugem najstarejšem hotelu z imenom Ajda Ime ima po žitu, ki je simbol teh ravnic in s p re m l j a n a vs a ke m ko ra ku t u d i h ote l s ko p o n u d b o S o b e krasijo njeni motivi s slikami nad posteljami, ajdove luščine pa polnijo vzglavnike, ki vplivajo na globok in miren spanec, saj omogočajo mikromasažo glave, vratu in ramen V kulinariki ajda bogati okuse lokalnih in drugih jedi Po prihodu v hotel in po opravljenih formalnostih smo se zbrali na informativnem sestanku, na katerem smo prejeli navodila, program in tradicionalne majice društva Nazdravili smo tudi dvema članicama, ki sta prav na svečnico praznovali rojstni dan Kot smo že navajeni, smo se vsako jutro pozdravili s telovadbo z lahkotnimi vajami za celotno telo Že pr vi dan smo se organizirano sprehodili do bližnje gostilne Pri štorklji, ki je opremljena v stilu te značilne prekmurske ptice. Družina Lovrenčec se že pet desetletij ukvarja s turizmom in široko ponudbo prekmurskih dobrot V štirih hodih smo pokusili dve predjedi (langaš in ajdovo zlivanko), glavno jed (dodole) in sladico (slasten, trdi bučni sladoled).
Torek je bil dan za merjenje sladkorja (9-točkovni profil) Med tednom so se zvrstila kar štiri strokovna predavanja Pr vo, z naslovom Zdravila, stranski učinki in zamenjave, nam je predstavila diabetologinja dr Nataša Pitz Vedno jo radi vidimo in poslušamo, saj nam osvetli znanje, ki ga že imamo, zanimive pa so bile tudi informacije o stranskih učinkih zdravil in možnosti zamenjave z manj škodljivimi in dovolj učinkovitimi Diplomirani dietetik Andrej Hor vat je obširno predstavil uravnoteženo prehrano in zdravo izbiro hrane, omejitve in pravilne mere uživanja sadja, zelišč, začimb Diplomant zdravstvene nege s specialnimi znanji Tomislav Lilek je na temo Tvegano škodljivo pitje alkohola opozoril, kdaj je alkohola preveč in kakšne so posledice, ter pokazal mere različnih alkoholnih pijač in kdo jih lahko uživa
Spodbuda za gibanje
Imeli smo tudi kratek test telesnih zmogljivosti, ki so ga izvedle sodelavke iz Zdravstvenega doma Murska Sobota na temo Koliko še zmorem Rezultati so bili spodbudni, tako da smo večinoma zadovoljni in motivirani za gibanje še naprej
Razstava Od Korzeta do žaketa
Hotelski animator je predstavil terme, predvsem masaže in druge terapije, ki jih izvajajo Naslednji večer je vodil družabno srečanje z naslovom Krepimo veselje Igrali smo b i n g o , z m a g ova l k a p a s e m prejela tudi lepo nagrado. Obiskala sta nas tudi lastnika nam že znane kmetije Kokol-hiša vin in predstavila družinsko podjetje ter njihove izdelke, ki temeljijo predvsem na predelavi grozdja in grozdnih pešk
Svoje ročne spretnosti smo preizkusili v učni delavnici, ki jo je vodila članica Vera, ljubiteljica japonske umetnosti zgibanja papirja origami Navdušene učenke smo se trudile slediti njenim spretnim prstom in spoznale, da je za uspešno izdelavo potrebno veliko truda in potrpežljivosti
Med udeleženci pohoda tudi »France«
Na praznik kulture sva se dve članici udeležili množičnega 20 tradicionalnega Prešernovega pohoda v 2 km oddaljenem
n Društvo diabetikov Mežiške doline
Še eno uspešno leto je za nami
Še eno uspešno leto je za nami, smo ugotovili 7. decembra, ko smo se zbrali pri Brančurniku Predsednik Branko Lepičnik je imel uvodni govor. Pozdravili so nas tudi županja Črne ter podžupana Mežice in Raven. Zavzeto smo prisluhnili zanimivemu predavanju dr Jane Makuc S prelepim glasom je zapela Nina iz glasbene šole Direndaj.
Tako kot vsako leto sem tudi tokrat obdarila vse naše prisotne člani z majhnim darilom Obdarili pa smo tudi člane, ki so letos dopolnili 80 in 90 let Da je bilo vzdušje popolno, smo tudi zaplesali Na plesišče nas je zvabil Blaž
kraju Tešanovci, od koder je vodila 12 km dolga krožna pot po razgibani pokrajini parka Goričko z najvišjima vrhovoma Vučja gomila in Suhi vrh Na cilju nas so nas pričakali s toplo malico in proslavo v čast našemu pesniku Francetu, ki s m o g a » o p a z i l i « t u d i m e d udeleženci
V času, ki nam je ob vseh naštetih pestrih dejavnostih še preostal, smo lahko izkoristili številne bazene, ki jih je kar 32, in prijetno okolje za spreh o d e , s aj n a s j e t u d i to k ra t razvajalo prijazno sonce. Zadnji večer nas je prišla pozdravit naša turistična vodička Nina, ki nas je povabila na nova doživetja v maju, ko bo njena agencija člane našega društva popeljala v priljubljeno bosansko zdravilišče.
Luštno je bilo in verjamem, da nam bo z dobro voljo in tako organizacijo še večkrat tako
Tekst : Slavka Jovan, foto: arhiv dr uštva
Namesto v Zagreb v Krapino in Ljubljano
Ob zaključku leta smo se zbrali pri Brančurniku.
Dobre volje smo se razšli Vedeli smo, da se dobimo še enkrat pred prazniki Načrtovali smo predbožični ogled Zagreba Izleta smo se zelo veselili, žal pa do tja nismo prišli, ker je bil tisti dan na Hr vaškem dan žalovanja
Peljali smo se do Krapine, kjer smo si ogledali Muzej krapinskih neander talcev, nato pa smo se vrnili v Ljubljano Naše glavno mesto je bilo lepo okrašeno in je ponujalo raznovrstne stojnice. Po zakuhančku je dišalo, po Ljubljanici je vozila ladjica Jelka
Anite Ogulin se nam je toplo smejala Brez trojanskih krofov na povratku domov ni šlo Ob razhodu smo si zaželeli vesele praznike ter še mnogo prijetnih druženj v letu 2025.
Vsem bralcem želim v novem letu zdravja, sreče in miru Tekst : Dragica Cizerl, foto: Jože Drozg
V Krapini smo si ogledali Muzej krapinskih neander talcev.
V Moravske Toplice se tako kakor štorklje radi vračamo
n Društvo diabetikov Maribor
Okrevanje v zdravilišču Radenci
Društvo diabetikov Maribor vsako leto spomladi in jeseni organizira okrevanje za svoje člane v zdraviliščih Radenci in Moravci. Lani novembra je bilo v Radencih nad petdeset njegovih članov
Ob vseh aktivnostih, ki jih ponujajo v Zdravilišču Radenci, je društvo tako kot vsakokrat o r g a n i z i r a l o t u d i m e r j e n j e sladkorja v kr vi, veliko koristnega pa so diabetiki izvedeli tudi na predavanju in na delavnici, ko so prišli v goste trije strokovni delavci iz Šole zdravega življenja iz CKZ v Radgoni Člani so se udeležili tudi predavanja srčnega kirurga dr Gorazda Koširja iz Maribora. Najbolj pa so udeleženci tega okrevanja vedno zado-
voljni s plavanjem v zdraviliščnih bazenih in možnostih za sprehode Tudi tokrat jim je bilo naklonjeno sončno vreme Tekst : Zlatka Rashid, foto: arhiv dr uštva
Vabljeni na predavanje!
Društvo diabetikov Maribor organizira predavanje, ki bo posvečeno svetovnemu dnevu zdravja Predavanje bo potekalo v
prostoru Vojašnice – kadetnice Maribor. Predaval bo zdravnik specialist, zato: vzemite si čas in se nam pridružite, vljudno vabljeni Lidija Salamon
n Društvo diabetikov Murska Sobota
Zaključek let a 202 4
Po izteku uspešnega leta in ugotovitvi, da smo v celoti izpolnili vse naloge, ki smo si jih zadali na začetku leta, in vmes še kaj dodali, je prav, da uspešno leto primerno zaključimo
Odločili smo se, da zaključek organiziramo v Dijaškem domu Murska Sobota, kjer imamo tudi društveni prostor Zbralo se nas je še kar lepo število članov Ob prijetnem kramljanju in pogovorih o vsem, na kar je pač nanesel pogovor, in ob zvokih glasbe smo se okrepčali z okusno hrano, katero so nam pri-
pravile pridne kuharice dijaškega doma, uživali smo in se veselili, obenem pa smo že kovali načr te za prihajajoče leto 2025
Srečanje je trajalo vse do pozn i h p o p o l d a n s k i h u r. Ra z š l i smo se z željo, da v novem letu nadaljujemo naše aktivnosti
Obisk članice v domu za ostarele
Ob zaključku leta nikoli ne pozabimo na naše člane, ki se nam ne morejo več pridružiti na raznih srečanjih Čez celo leto jih vseskozi seznanjamo, kako deluje društvo na vseh področjih, in jih obiščemo na domovih ali v domovih za starejše
Tako smo tudi ob koncu leta 2024 obiskali našo dolgoletno članico in bivšo blagajničarko Heleno Copot v domu starejših Murska Sobota Bila nas je zelo vesela, saj smo z njo poklepetali o tem in onem, seveda tudi o bolezni in njenem počutju, ter ji tako, vsaj upamo, malo polepšali bližajoče se praznike
Vsem našim članom, ki se ne morejo več udeleževati različnih prireditev in srečanj, sporočamo, da so v mislih vedno z nami Heleni, ki je 1. januarja 2025 praznovala okroglo obletnico, 80 let, pa vse najboljše
Tekst : Marija Barber, foto: Igor Vitez
Društvo diabetikov Maribor je na okrevanju tako kot vsakokrat organiziralo tudi merjenje sladkorja v kr vi.
Obiskali smo Heleno Copot, ki se nas je zelo razveselila.
Zaželeli smo si srečno, zdravo in uspešno leto 2025
n Društvo diabetikov Slovenj Gradec
Špor tne aktivnosti
Da nam je lažje, v društvu skrbimo za izobraževalne akcije in delavnice, ki so povezane z različnimi špor ti, pohodništvom in s tem seveda s prijetnim druženjem Telesna aktivnost in zdrava prehrana sta v zrelejših letih osnova za ohranitev naših sposobnosti in uravnavanja kr vnega sladkorja.
Pod budnim očesom Staneta Oblaka kegljači vse leto pridno trenirajo in priredijo kar nekaj tekem z različnimi društvi Vsak konec leta pa se zaključi s tekmo za prehodni pokal posamezno Društva diabetikov Slovenj Gradec Tokrat so največ kegljev podrli Ferdo Pogorelčnik, Jože Kaspar in Ivan Ivančič S kolesarstvom se naši člani pod vodstvom Mojce Kaspar ukvarjajo tako za špor t in kot za rekreacijo Priljubljenost iz leta v leto narašča in leta 2024 smo prevozili kar 2420 km, ki smo jih darovali za našo akcijo #DarujemKilometre
n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji
Ubrali smo nove pohodne poti
V leto 2025 smo aktivno zakorakali in ubrali nove pohodne poti.
Ob lepemu in naklonjenem vremenu smo se sredi januarja sprehodili na Janče. Ob koncu januarja so naši pohodniki obiskali kočo na Obolnem V februarju pa so naši člani izvedli pohod v okolici Mirne na Dolenjskem po hribih v bližnji okolici gradu Mirna Bilo je pričakovano število udeležencev Vsi pohodniki se zavedajo, da so pohodi, ki jih organizira društvo, namenjeni vzdrževanju telesne kondicije in razgibavanju celotnega telesa, kar vpliva na izboljšanje splošnega počutja in s tem na zmanjševanje zapletov pri sladkorni bolezni oz na urejenost sladkorne bolezni Gibanje v naravi in celodnevne aktivnosti ter druženje članov pozitivno delujejo na sprostitev in vsesplošno dobro počutje
Tekst : Miha Medved, foto: Ana Lovše
Zaključek leta v Mozirskem gaju
V prazničnem decembru smo v Mozirju obiskali park cvetja Mozirski gaj, kjer so imeli namesto cvetlic kar 1,9 milijona lučk različnih bar v Sprejel in pozdravil nas je njihov vodič in nas povabil, naj si ob enem ogledamo kulturne znamenitosti iz starih časov kmečkega
Osmi februar, slovenski kulturni praznik, pa smo obeležili z pohodom na Poštarski dom in hkrati praznovali 25 let pohodov Društva diabetikov Slovenj Gradec, ki jih pridno vodi Olga Repotočnik Zahvalili smo se ji z medaljo iz pršuta in z lovorjevim vencem Četr tina stoletja je hvalevredna doba in energije je še veliko. Zaželeli smo si še enkrat toliko, pa čeprav vsi tega ne bomo dočakali, ampak upanje umre zadnje Tekst in foto: Fanika Slemnik
gospodarstva, čebelnjak, vodne mline, najstarejšo mozirsko hišo in kapelico sv Valentina Sprehodili smo se skozi prečudovito okrašen in osvetljen park Zdaj pa z velikim veseljem pričakujemo pomlad, da si bomo lahko ogledali cvetoče tulipane in ostale cvetlice.
Sanacija dr uštvene pisar ne je zaključena
Člani izvršnega in nadzornega odbora smo se sestali na zadnji seji v letu 2024 in na pr vi seji v prenovljenih prostorih našega društva
Po zaključku seje so se nam pridružili tudi povabljeni gostje; podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Samo Fakin, podžupanja občine Litija Lijana Lovše, župan občine Šmar tno pri Litiji Blaž Izlakar, predstavnica NVO in vodja projektov Klara Kržišnik, Tjaša Bajc, direktorica Knjižnice Litija Andreja Štuhec in predsednik Društva invalidov Bogomir Vidic
S strani prisotnih gostov smo bili deležni veliko spodbudnih besed, kar nam je v ponos za preteklo delo in spodbuda za v prihodnje.
Z njihovo pomočjo in podporo nam je uspelo, da smo lahko v času sanacije društvene pisarne nemoteno izvajali naše programe Tekst : Mihaela Amršek
Februarja smo se podali po hribih v okolici Mirne
Kulturni dan smo obeležili s pohodom na Poštarski dom.
n Združenje diabetikov celjske regije
Zadnje okrevanje v letu 202 4 in zaključek let a
V drugi polovici novembra, natančneje od 17. do 21. novembra 2024, smo se napotili nedaleč od doma na zdravo razvedrilo, na obrobje Šaleške doline, in to v Terme Topolšica
Te terme so umeščene med l e p i m i h r i b i , p o r a š č e n i m i s smrekovimi in borovimi gozdovi, kar jim daje poseben čar in prijetnost, da ne govorimo o vodi in njeni zdravilni učinkovitosti
Ob ugodni ceni namestitve je bil vključen tudi prevoz z avtobusom Okrevanje je bilo tok ra t m a l o k raj š e , s a m o p et dni, vendar je bilo prijetno Urnik dejavnosti je bil precej pester in natrpan. Vsako jutro pred zajtrkom smo imeli merj e n j e k r v n e g a s l a d ko r j a i n kr vnega pritiska, katerega so izvajale tamkajšnje medicinske sestre
Ob dobri večerji smo se tudi zavr teli ob zvokih harmonike in z domačo pesmijo popestrili večer Pri odhodu smo si zaželeli, da se to čim večkrat ponovi Tekst : Franc Turnšek , foto: Franci Zimšek
Sodelovali smo na svetovnem dnevu boja proti kajenju
Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje so 31 januarja pripravili delavnice oziroma predstavitve društev, ki se med drugimi svojimi dejavnostmi ukvarjajo tudi z bojem proti kajenju, posebno pri mladih
Poleg našega društva so se predstavili NIJZ, OE Celje, Center
Po zajtr ku so bile razgibalne vaje in telovadba v bazenu Dvakrat je bilo organizirano predavanje (glavna medicinska sestra) o zdravem prehranjevanju in sproščanju ob pravilnem dihanju Na razpolago smo imeli tudi fitnes s trenerji in razgibalne vaje, namenjene prav naši, že malo starejši populaciji. Vodne aktivnosti smo imeli v notranjem in zunanjem bazenu, kjer s m o s e d o b ro s p ro š č a l i i n p l ava l i V c e n o p a ket a s o b i l e vključene tudi savne, kar je bilo prijetno po popoldanskem sprehodu v okolici term in pred dobro večerjo.
Zaključek zelo aktivnega leta
Po končanem okrevanju, ki je prehitro minilo, smo se vrnili domov, kjer nas je že 4 decembra čakalo srečanje članov ob zaključku zelo aktivnega in razvedrilnega leta. Zbrali smo se v g o st i š č u M e d ve d v Š ko fj i va s i p r i C e l j u , k j e r s m o s e malo pogovorili o dogodkih že skoraj preteklega leta in pogledali tudi naprej
S re č a n j e n a m j e p o p e s t r i l o predavanje na temo Organizacija in dejavnosti centrov za krepitev zdravja v okviru občinskih zdravstvenih domov Predaval nam je dipl zn , vodja CKZ Šentjur Jernej Gregurič
za krepitev zdravja, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Skupina za samopomoč Celje in Območna društva bolnikov z osteoporozo Celje
Vsa ta društva smo imela poslanstvo, da predstavimo svoje programe in povezanost svojih bolezni in bolezenskih težav z nezdravim kajenjem in tegobo zdravstvenega sistema Vsi bi se morali boriti proti tem razvadam in zasvojenosti z nikotinom, posebno mladi, in enostavno reči ne tobaku
Sledila je okrogla miza, katero sta vodili učenki Zdravstvene šole Celje Na njej sta bila gosta izredni profesor dr Branko Gabrovec, aktualni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije, in Zdenka Mencinger Kladnik, dipl medicinska sestra in profesorica strokovnih modulov
Sodelovali so učenci šole s profesorji in ravnateljico Katjo Pogelšek Žilavec. Ker se je
t a d o g o d e k o d v i j a l h k r a t i s praznovanjem 70 obletnice obstoja šole, jim čestitamo ob visokem jubileju in se zahvaljujemo, da smo lahko sodelovali in predstavili svoje poslanstvo v posameznih društvih.
Tekst : Franc Turnšek , foto: Peter Čepin Tovornik
Utrinki ob zaključku leta 2024
Udeleženci okrogle mize na zdravstveni šoli Celje
n Društvo diabetikov Lenar t
Aktivnosti v letu 2025
Društvo diabetikov Lenart tudi v letu 2025 nadaljuje z bogatim programom aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju zdravja, medsebojnega povezovanja in ozaveščanja o pomembnosti preventivnih ukrepov pri diabetesu
Tu d i l eto š n j e l eto s m o z a č e l i s p o h o d i P r v i p o n e d e l j e k v mesecu januarju smo se zbrali v Lenar tu, se pozdravili in si voščili dobro novo leto ter si zaželeli veliko zdravja in sreče
Zbralo se nas je 27 članov; pot nas je vodila do Jurovske ceste skozi gozd do kmetije Muršec, nato pa do lani odpr tega trgovskega centra Tuš, kjer smo si privoščili zasluženo kavico
Pohodi in izleti so že postali naša stalnica
V ospredju letošnjega načr ta so pohodi in izleti, ki so že postali
s t a l n i c a n a š e ga d r u š t va N a č r t u j e m o s e d e m p o h o d ov p o
Lenar tu in okolici ter štiri izlete na različne lokacije po Sloveniji Med njimi so Murska Sobota, Črna na Koroškem, Slovenske
Konjice z Roglo in Slovenska Bistrica. Pohodi in izleti niso le priložnost za gibanje in sprostitev, temveč tudi za druženje in izmenjavo izkušenj med člani
Ponosni smo tudi na dolgoletno sodelovanje z Društvom diabetikov Ptuj, ki ga nadaljujemo tudi letos Naš skupni pohod
n Društvo diabetikov Koper
Pohod na kraški rob
Društvo diabetikov Koper je februarja opr avilo pohod na Kraški rob.
Zbrali smo se, zdaj že tradicionalno, na parkirišču pri kleti Vinakoper in se z avtomobili odpeljali do kraške vasice Črnotiče, ki leži zavarovana pred burjo pod prepadnimi stenami Kraškega roba Parkirali smo na parkirišču pri cerkvici sv Pavla Od tam smo peš nadaljevali pohod po makadamu pod železniškim nadvozom Pot nas je vodila skozi gozdiček mimo strelišča in
po Lenar tu je predviden za 8 maj 2025, ko bomo gostili člane ptujskega društva. Prepričani smo, da bo ta dogodek znova prinesel čudovite spomine in prijateljske vezi
Poleg teh aktivnosti načr tujemo tudi tradicionalne dogodke, kot so letni občni zbor, ki bo 28 marca v Jurovskem dolu, in edukativno okrevanje v Moravskih Toplicah, ki bo potekalo od 16 do 22 junija Julija bo organiziran piknik za vse člane, novembra pa bomo obeležili svetovni dan sladkorne bolezni z brezplačnim merjenjem kr vnega sladkorja in strokovnim predavanjem Podrobnosti o teh dogodkih bomo objavljali sproti
Vabimo vas, da spremljate naše objave, se pridružite aktivnostim in skupaj z nami oblikujete leto, polno zdravja, druženja in novih znanj
Tekst in foto: Ingrid Belšak
odprl se nam je pogled na koprski in tržaški zaliv Med hojo smo si povedali marsikaj zanimivega in poučnega Čas je hitro mineval – in že smo prispeli do utrdbe nad vasjo Črni Kal Tam so ostanki gradu iz 11. stoletja. Ruševine utrdbe so na strmi skali, ločeni od Kraškega roba; oboje je nekoč povezoval d v i ž n i m o st Z u t rd b e j e p re č u d ov i t ra z gl e d n a č r n o ka l s k i viadukt in okoliške vasi vse do italijanskih Dolomitov in Jadranskega morja. Tu smo si vzeli čas za počitek in malico. V čudoviti družbi pohodnikov in lepem sončnem vremenu smo po krožni poti nadaljevali pohod do naslednjih razglednih točk Pod stenami Kraškega roba smo opazili nekaj plezalcev, kdo ve, morda je bil med njimi še kakšen kandidat za slovenskega pr vaka v tem špor tu
Mimo se vije železniška proga, ki pelje iz Kopra proti Ljubljani Počasi smo se vrnili nazaj do izhodišča v vasi Črnotiče, kjer se je naš pohod zaključil Ponosni smo na našega poskočnega, aktivnega in zagnanega člana Silvana, ki pri svojih častitljivih 91 letih opravi vsak pohod
V družbi na pohodu nam je bilo lepo, poskrbeli smo za gibanje in rekreacijo ter se s prijetnimi vtisi vrnili domov
Tekst in foto: Neda Kozlovič
Vabimo vas, da se nam pridružite pri številnih aktivnostih, še posebno na naših pohodih!
Pohodniki na razgledni točki
Aktivnosti v dr uštvih diabetikov od marca do maja Za potrditev dogodkov in točnih terminov pokličite na svoje društvo.
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave
ob torkih v marcu in aprilu telesna aktivnost – skupinska vadba od 8 00 do 9 00, Dom krajanov Ajdovščina Bogdan Žgavec, 040 127 238 ob sredah vódena telovadba v bazenu ob 18 00, na Policah v Ajdovščini
Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00 prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 marec edukativno okrevanje zbiramo prijave
nedelja, 9 marec gledališka predst ava, Društvo upokojencev Vipava ob 16 00, Kulturni dom Vipava
Milena Ličen, 041 712 850
Milena Ličen, 041 712 850 torek 11 marec druženje ob čaju in kulturnem programu za dan žena ob 17 00 Kamp Tura Gradišče pri Vipavi
Milena Ličen 041 712 850 torek, 25 marec občni zbor ob 17 00, AVIN Jožko Andlovic Gradišče pri Vipavi St anislav Trebižan, 041 766 952 torek, 8 april kopanje v bazenih Bernardin Por torož ob 13 30, AP Vipava / ob 13 45, AP Ajdovščina
Milena Ličen, 041 712 850 sobot a, 24 maj meddruštveno srečanje z diabetiki iz Tolmina ob 8 30, AP Vipava / ob 8 45, AP Ajdovščina St anislav Trebižan, 041 766 952 torek, 6 maj predavanje na temo sladkorna bolezen in obolenje ledvic ob 17 00, Medgeneracijski center Vipava St anislav Trebižan, 041 766 952
Združenje diabetikov celjske regije ob ponedeljkih vódena telovadba od 15 30 do 16 30, Top-f it Celje
Antonija Zimšek, 031 260 467 ob sredah uradne ure v pisarni društva od 9 00 do 11 00, Gledališki trg 3, Celje Franc Turnšek, 041 616 703; Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in tlaka od 9 00 do 11 00, pisarna društva
Zora Zupanc, 041 513 405 vsak pr vi petek pohod po okolici Celja
ob 10 00, Špica Celje
Antonija Zimšek, 031 260 467 četr tek, 13 marec zbor članov društva ob 13 00, gostišče Medved, Škof ja vas
Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405 četr tek, 10 april obisk muzeja premogovnika Velenje
obvestimo preko SMS, prijavite se
Vida Ker znar, 031 806 043; Zora Zupanc, 041 513 405
Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice
Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod
od 9 00 do 12 00, pisarna društva Brane Peterka, 041 746 734 sreda, 5 marec merjenje kr vnega sladkorja
od 16 do 23 marca okrevanje, Grand hotel Rogaška
Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd
ob torkih uradne ure v pisarni društva
Sveček, 040 497
10 00 do 12
Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca (#DarujemKilometre) ob 15 00, Kulturni dom Slovenj Gradec
Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
070 771 701 vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551
Društvo diabetikov Hrastnik
ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do 11 00, v prostorih društva Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828
ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društven telefon 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek v mesecu laični svetovalec
od 9 00 do 11 00
Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva
Pišete nam lahko na e-naslov d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net Društvo diabetikov Idrija
od ponedeljka do petka šola zdravja, telovadba, 1000 gibov na dan
ob 8 00, pred OŠ Idrija
Branka Režun, 031 613 512 od ponedeljka do petka šola zdravja, telovadba, 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem
Vlast a Primožič, 040 621 865 ob sredah telovadba ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija
Barbara Mrljak, 070 865 140 ob četr tkih ples Line dance ob 9 00 dvorana Plesnega kluba Idrija
Renat a Dolenc 070 161 597 nedelja, 9 marec pohod na Hleviše ob dnevu žena ura bo določena naknadno
Zoran More, 041 821 424 sreda, 19 marec občni zbor ob 17 00, gostilna Kos
Vlast a Primožič, 040 621 865 petek, 21 marec edukativno okrevanje bo od 11 do 18 aprila od 9 00 do 11 00, plačilo okrevanja v prostorih pri Golitu
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 aprila pohod Raufnk, Turška noga datum bo objavljen naknadno
Zoran More, 041 821 424 četr tek, 1 maj pohod na Hleviše ura bo določena naknadno
Zoran More, 041 821 424 maja izlet v neznano datum bo znan naknadno
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 maja pohod post aja Most na Soči Tolmin datum bo znan naknadno
Zoran More, 041 821 424 Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob ponedeljkih telovadba
od 19 00 do 20 00, prostori društva
Venčka Bergoč, 031 475 404 ob sredah (razen julija in avgust a) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 11 00, prostori društva
Andreja Muha, 040 660 076
Andreja Muha, 040 660 076 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, prostori društva
ob sredah vaje za sprostitev od 19 00 do 20 30, prostori društva Jasna Cimperman, 041 683 391 ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinišče Koseze Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih delavnica ročnih del od 18 00 do 20 00, prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543
Društvo diabetikov Ivančna Gorica vsako sredo telovadba ob 20 00 OŠ Stična mala špor tna dvorana Danica Ost anek 031 619 854
2 četr tek v mesecu pohodi v okolici Ivančne Gorice (obvezne prijave!) ob 9 00, parkirišče pred samost anom v Stični Danica Ost anek, 031 619 854
3 petek v mesecu uradne ure društva od 17 00 do 19 00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica Danica Ost anek, 031 619 854
Društvo diabetikov Jesenice ob sredah uradne ure od 17 00 do 18
sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola
ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan Ivica Režek, 051 630 498 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, 9 00 do 11 00 in 16 00 do 18 00; petek, 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Dora Trampuž, 040 748 441
Društvo diabetikov Kamnik sobot a, 1 marec zbor članov ob 10 00, Pri Marjanci in predavanje Savica Juntez, 041 285 341 torek, 11 marec druženje, izmenjava izkušenj ob 10 00, v prostorih društva
arina Ž Arčon, 041 653 517
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . torek, 18 marec merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
ob 9 30, v prostorih društva
CKZ Kamnik torek, 18 marec delavnica Dejavniki tveganja – zvišan kr vni tlak, sladkor v kr vi ob 10 00, v prostorih društva
CKZ Kamnik od 25 do 30 marca edukativno okrevanje v Termah Krka Strunjan prijavljene obvestimo o odhodu
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 sobot a, 17 maj meddruštveni pohod po Jesenicah (organizira DD Jesenice) ob 9 00, za občino (ogled mest a)
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 20 maj merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 30, v prostorih društva CKZ Kamnik torek, 20 maj delavnica in vadba ob 10 00, v prostorih društva CKZ Kamnik Društvo diabetikov Koper
vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje od 16 00 do 17 00, dvorana Bonif ika Koper
Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak dan plavanje čez cel dan Hotel Delf in Izola
Neda Kozlovič 040 564 041 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper
Neda Kozlovič, 040 564 041 četr tek, 6 marca občni zbor ob 17 00, Srednja šola Izola Marija Podvršič, 031 708 132 od ponedeljka, 21 , edukativno zdravljenja v Termah Banja Vrućica ob 5 00, iz AP Lucija, ob 5 15, iz AP Izola, ob 5 30, iz AP Koper do ponedeljka, 28 aprila (Soča), ob 6 30, iz Ljubljane na počivališču Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 maja pohod – Koper, Zdavo mesto obvestimo kasneje
Neda Kozlovič, 040 564 041 od četr tka, 8 , edukativno zdravljenje v Termah Banja Kulaši
ob 5 00, iz AP Lucija, ob 5 15, iz AP Izola, ob 5 30, iz AP Koper do četr tka, 15 maja (Soča), ob 6 30, iz Ljubljane na počivališču Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 od nedelje, 18 , edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice ob 8 00, iz AP Lucija, ob 8 15, iz AP Izola, ob 8 30, iz Kopra do nedelje, 25 maja (Soča), ob 9 30, iz Ljubljane na počivališču Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 Društvo diabetikov Kranj ob sredah uradne ure od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna društvena pisarna, 031 485 470; predhodna prijava Jolanda, 031 202 660 sreda, 19 marec zbor članov društva in predavanje Gastroskopija društvena pisarna, 031 485 470; (Marjan Krist anc, dr med ) ob 17 00, Mestna občina Kranj Jolanda, 031 202 660 sobot a, 22 marec pohod Naklo Resman – Lovski dom ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 ponedeljek,14 april predavanje: Polinevropatija in SB – Sonja Mušič, dipl med sest od 16 00 do 17 30, pisarna društva Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kranj I nadstropje soba št 6 Jolanda 031 202 660 sobot a, 19 april meddruštveni pohod okolica Tr žiča (organizira DD Tr žič) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 26 april pohod Crngrob–Planica ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 10 maj meddruštveni pohod v Kamniško Bistrico (organizira DD Kamnik) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 ponedeljek, 12 maj delavnica Čas za sprostitev in krepitev – tehnike sproščanja, od 16 00 do 17 30, pisarna društva Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kaja Strniša, dipl psih in mag kom Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 sobot a, 17 maj meddruštveni pohod po Jesenicah (organizira DD Jesenice) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 24 maj pohod Kokrica–Udinboršt ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762: Andrej, 051 338 504 Društvo diabetikov Lenar t
ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 3 marec pohod v Mur sko Soboto ob 10 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 petek, 28 marec občni zbor društva ob 11 00, Jurovski Dol
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 7 april izlet v Črno na Koroškem
ob 8 00, avtobusna post aja Lenar t Boris Krček, 040 204 953 četr tek, 1 maj pohod na Zavrh ob 8 00, Trg osvoboditve
Boris Krček, 040 204 953 četr tek, 8 maj druženje s člani Društva diabetikov Ptuj ob 9 00, avtobusna post aja Lenar t
Društvo diabetikov Lendava vsak ponedeljek uradne ure
Boris Krček, 040 204 953
od 9 00 do 11 00, pisarna društva
Dragica Marič, 031 510 481 od 18 do 25 marca okrevanje Rogaška Slatina prijavljenim sporočijo
Zsuzsi Kepe, 051 488 100 aprila predavanje inkontinenca – Tosama datum bo znan naknadno
Dragica Marič, 031 510 481 maja piknik s pohodom ob 12 00, lokacijo sporočimo naknadno
Dragica Marič, 031 510 481 od 15 do 22 junija okrevanje v Dobrni zbirajo prijave
Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji
ob ponedeljkih in sredah uradne ure
Dragica Marič, 031 510 481
od 8 00 do 11 00, društvena pisarna
01 89 81 584 in 031 777 154 ob sredah telovadba od 18 15 do 19 15, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584 in 031 777 154 ob sredah plavanje od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji 01 89 81 584 in 031 777 154 pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in holesterola od 8 00 do 10 00, društvena pisarna
01 89 81 584 in 031 777 154 ob četr tkih pohodi, destinacije bodo objavljene sproti v naših glasilih in na od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno ob primernem vremenu Facebook strani (prijavite se!) (odvisno od posameznega pohoda)
01 89 81 584 in 031 777 154 enkrat mesečno v pr vi polovici predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas meseca seznanimo v internih obvestilih, na FB in spletni strani) v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija, Vabljeni!
584 in 031 777 154 od petka, 7 , do 9 marca edukativno okrevanje v Hotelu Haliaetum, Izola prijavljenim sporočijo
01 89 81 584 in 031 777 154 od ponedeljka, 12 , do 19 maja edukativno okrevanje v Talaso Strunjan (7 dni) Prijavite se!
Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure merjenje kr vnega sladkorja tlaka telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708
01
133 ob sredah vódena vadba s strani dipl kineziologov, študentov 2 letnika magistr skega študija kineziologije od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Nika Hudoklin, 01 28 22 133 pr vi ponedeljek v mesecu merjenje HbA1c in holesterola (po predhodni prijavi) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vódena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, kisika v kr vi podhod Bežigrajska vrat a Igor Kolar, 01 28 22 133 ob ponedeljkih in sredah vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija od 19 00 do 20 00, doma preko zooma, kineziologinje s Fakultete za špor t za povezavo pokličite
Karmen Maričič, 041 708 500 vsak drugi petek v mesecu plavanje v bazenu od 19 00 do 20 00, Univer zitetni rehabilit acijski institut Soča Neli Kapus, 041 601 421 četr tek, 13 marec zbor članov Društva diabetikov Ljubljana
ob 17 00, Krkini prostori na Dunajski cesti 65 Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 19 marec predavanje v ZDL Center ob 16 30, ZDL Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 19 marec Ljubljanske vinjete – ogled mestne hiše ob 9 45, pred mestno hišo (prijave do 11 marca pri Neli) Neli Kapus, 041 601 421 od nedelje, 23 , do 30 marca preventivno edukativno okrevanje v Termah Topolšica, akont acija 100 EUR na osebo ob 10 00, Dolgi most
Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 2 april učna delavnica Pr va pomoč in uporaba def ibrilatorja ob 16 30, ZDL Center na Metelkovi (prijave do 30 marca) Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 12 april enodnevni izlet k Tr žaškim Slovencem
ob 9 00, Dolgi most (prijave do 5 aprila)
Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 16 april
Ljubljanske vinjete – Na obisku pri Diwanu, društvu za kulturo in umetnost
sreda, 23 april predavanje
ob 9 45, Karunova ulica 10 (prijave do 14 aprila pri Neli) Neli Kapus, 041 601 421
ob 16 30, ZDL Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421
četr tek, 8 maj pohod humanosti Rdečega križa informacije in prijave Nika Hudoklin Nika Hudoklin, 041 812 688 sobot a, 10 maj pohod ob žici informacije in prijave Karmen Maričič Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 21 maj
Ljubljanska vinjet a datum bo znan naknadno Neli Kapus, 041 601 421
datum določimo naknadno izlet na Barje
informacije in prijave Karmen Maričič Karmen Maričič 041 708 500 od četr tka, 22 do 29 maja preventivno edukativno okrevanje v Banji Vručici (akont acija 100 EUR), možnost plačila na
Društvo diabetikov Maribor
ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje
ob ponedeljkih in sredah namizni tenis
pr vi in zadnji ponedeljek v mes brezplačne merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC
ob ponedeljkih, torkih in sredo uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
ob sredah odpr ti telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 ob petkih pikado, namizni tenis od 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje na kopališču Prist an s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 vsak dan plavanje v Špor tnem parku Ruše s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 petek, 21 marec občni zbor in druženje
obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 od 13 marca do 3 aprila brezplačni računalniški tečaj obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331iz torek, 8 april predavanje zdravnika specialist a iz Kadetnice Maribor obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a 12 april izlet obvezna prijava
Lidija Salamon sekret arka 064 225 331 ob petkih (aprila) rusko kegljanje
od 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 od 30 aprila do 4 maja edukativno okrevanje Terme Krka Strunjan (organiziran prevoz) obvezna prijava
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331 sobot a, 31 maj izlet obvezna prijava
Društvo diabetikov Mežiške doline
ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj
Lidija Salamon, sekret arka, 064 225 331
ob 14 00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne ob 15 00, avtobusna post aja Črna
Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784
Društvo diabetikov Murska Sobota
ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem
od 11 00 do 12 30 društveni prostori Tomšičeva 15 Mur ska Sobot a (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ulica 5 Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/ Medobčinsko društvo diabetikov Goriške ob torkih uradne ure društva od 16 00 do 18 00, prostori društva Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih meritve od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310 Društvo diabetikov Novo mesto
ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekaj urni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30 OŠ Grm zbirajo prijave Danica Vidmar 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani: http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855; 064 160 300 Humanitarno društvo diabetikov Piran
četr tek 6 marec redni letni občni zbor kulturni program in pogostitev ob 10 00 Hotel Salinera Strunjan
četr tek, 13 marec predavanje Revmatoidni ar tritis ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik 041 728 732
T inka Jamnik, 041 728 735 petek, 14 marec 1 delavnica: s sladkorno skozi življenje ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 737 petek, 28 marec kuhar ska delavnica: praktična priprava zdravega obroka ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 739 petek, 4 april 2 delavnica: s sladkorno skozi življenje ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 741 petek, 11 april predavanje: zakaj mi uhaja voda? (pomen mišic medeničnega dna) ob 10 30, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 743 petek, 25 april 3 delavnica: s sladkorno skozi življenje ob 10 00, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 745 četr tek, 8 maj predavanje: akupresura in diabetes ob 10 00, Krajevna skupnost Lucija
četr tek, 22 maj pohod od Kroga do Medošev ob 9 00, Zdravstveni dom Lucija
T inka Jamnik, 041 728 747
T inka Jamnik, 041 728 751 od 12 do 16 maja aktivnosti na tednu zdravja – CKZ ZD Lucija (merjenja, svetovanja, testiranja, predst avitev društev), predavanji: demenca in osteoporoza od 9 00 do 14 00, Zdravstveni dom Lucija T inka Jamnik, 041 728 749
Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, Zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park, telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva Društvo diabetikov Ptuj ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu
vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva
pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave
ob 9 00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 sobot a, 15 marec občni zbor z zdravstvenim predavanjem vabilo prejmete člani po pošti Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 24 april izlet v Žalec z vlakom ob 6 40, železniška post aja Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 8 maj druženje z Društvom diabetikov Lenar t (obvezna prijava!) ob 7 45, AP Ptuj, redni avtobus za Lenar t, odhod ob 8 00
Društvo diabetikov Slovenj Gradec
ob torkih kegljanje
ob sredah pohodi
ob sredah in četr tkih uradne ure
ob 11 00, kegljišče Tuš
Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510
St ane Oblak, 040 603 853
ob 15 30, nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664
od 9 00 do 11 00, društvena pisarna društvena pisarna, 02 884 10 64
ob petkih kegljanje ob 19 00, kegljišče Tuš
Društvo diabetikov Škofja Loka
pr vi in tretji ponedeljek uradne ure
St ane Oblak, 040 603 853
od 16 00 do 18 00, v pisarni društva Tanja Oblak, 031 675 494
ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja
ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka
Društvo diabetikov Tolmin
ob četr tkih Svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT2 s klicem na Odpr ti telefon
Društvo diabetikov Trbovlje
ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
vsak drugi četr tek redni pohodi – lokacije po dogovoru
torek, 18 marec občni zbor Društva
petek, 11 april izlet s pohodom po dogovoru
četr tek 24 april kopanje v Laškem
petek, 16 maj pohod in druženje na Pleskem zbiramo prijave
051 335 614 petek, 30 maj izlet v neznano
Društvo diabetikov Tržič pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure
prijave
9
do 11
do 16
051 335 614
Ver t ačnik, 070 875 519; pisarna društva St antetova 16 Antonija Škrbič, 041 240 496; Milena Knez, 040 861 251 petek, 7 marec občni zbor društva ob 10 00, Kolodvor ska rest avracija (TUŠ) Romana Praprotnik, 070 825 353 petek, 7 marec občni zbor društva ob 16 00, Kolodvor ska rest avracija (TUŠ) Romana Praprotnik, 070 825 353 od 6 do 13 aprila okrevanje v Strunjanu zbiramo prijave
Romana Praprotnik, 070 825 353 maj pohodi po dogovoru sporočimo
Društvo diabetikov Zagorje ob Savi sobot a, 8 marec praznovanje ob dnevu žena
Stojan Knez, 068 609 460
datum, ura, obvestimo pisno
Marija Grošelj, 041 842 948 marca predavanje v DU Zagorje (temo še izberemo)
K D O R B E R E r e v i j o S l a d k o r n a b o l e z e n ,
V E I N Z N A !
Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!
Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net
N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)
Ime in priimek:
Naslov : Poštna štev. in kraj:
Želim postati član društva diabetikov : [
datum, obvestimo
Marija Grošelj, 041 842 948
Zveza društev diabetikov Slovenije je zbrala ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto Člansko izkaznico morajo predložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom. Popusti ne veljajo za skupine, se ne seštevajo in ne veljajo za znižane cene ter akcijske ponudbe
Popusti veljajo od 15 1 do 29 12 2025 Seznam ponudnikov popustov je objavljen tudi na spletni strani http://www diabetes-zveza si/popusti/
Zdravilišča in hoteli
Terme Krka, d o o , Novo mes to, Novi tr g 1, Novo mes to, T 08 20 50 300, E booking@ter me-kr ka eu, bodo na podlagi pogodbe za leto 2025 zagotavljale članom društva ob njihovem individualnem koriščenju storitev naslednje popus te: 10-odstotni članski popust na s toritve names titev in zdravstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah Šmarješke Toplice in Talasu Str unjan Skupni seštevek vseh popustov za namestitev lahko poleg zgoraj navedenih popustov vključuje še dodatni 10-odstotni popust za upokojence (pri bivanju minimalno 5 noči) in 10-odstotni popust za člans tvo v Klubu Kr ka (velja v Ter mah Dolenjske Toplice in Termah Šmarješke Toplice ter v Talasu Strunjan, kjer se pogodbeni popusti in klubski popus ti ne seš tevajo) Popus ti veljajo na individualne cene s toritev iz rednega cenika, ne pa tudi za akcijske ponudbe in posebne ponudbe, ki jih Terme Krka pripravijo za društvo Naročniki lahko uveljavljajo p o p u s t s a m o z ve
av
omenjene s toritve uveljavljali pogodbeni popus t Cenik za zdr avs tvene s toritve in s toritve names titev je objavljen na spletni s tr ani Ter m Kr ka https://www.ter me-kr ka.com/si/sl/.
Terme Snovik – Kamnik , d o o , Snovik 7, Laze v Tuhinju, T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E info@ter me-snovik si, S www ter me-snovik si, nudijo: 10-odstotni popust na redne kopalne kar te, razen na prenosljive vs topnice, darilne vrednos tne bone in paketno ponudbo; 10-odstotni popust na vse wellness s toritve (masaže, savne, kozmetične s toritve, f izioter apijo, kneipp s toritve); 10-odstotni popust na aktualno ponudbo za bivanje Popus t velja na redne cene (ne na doplačila) in ne velja na paketno ponudbo, popus ti se ne seš tevajo, veljajo pa za člane Zveze društev diabetikov Slovenije in za njihove ožje družinske člane (mož/žena, par tner/par tnerica, otroci)
Te r m e To p o l š i c a, d d , To p o l š i c a 77 , To p o l š i c a , S w w w t e r m etopolsica.si, priznava naslednje popus te: 15-odstotni popust na celodnevno in 3-ur no vs topnico za bazene za otroke in odr asle med tednom in za vikend Popus ti veljajo za cene po ur adnem ceniku Ugodnos t ni prenosljiva in velja izključno za člane Velja do 31 decembr a 2025 Rimske terme, Terme resor t, d o o , Toplice 10, Rimske Toplice, S www.rimske-ter me.si, priznavajo tele popus te: 15-odstotni popust na vse individualne s toritve v Medicinskem centr u Valetuda (ne velja na pakete in samoplačniške posvetovalnice) in na aktualne pakete namestitev v Rimskih ter mah (r azen na paket za seniorje). Ob rezer vaciji nočitev je treba napovedati, da se koris ti omenjeni popus t 20-odstotni popust na masažne s toritve, beaut y s toritve in kopeli v Wellness centr u Amalija (vse dni v tednu), vstop v Deželo savn Varinia (velja za 3-urne in celodnevne vs topnice, od ponedeljka do četr tka, pr azniki so izključeni; popus t ne velja na večer no vs topnico po 18 uri) 30-odstotni popust na redno ceno kopalne kar te (velja za 3-urne in celodnevne vstopnice, od ponedeljka do četr tka, pr azniki so izključeni; popus t ne velja na večer no vs topnico po 18 uri) Ugodnosti veljajo za člane Zveze dr uštev diabetikov Slovenije ob pr edložitvi dok azila o člans tvu (izk aznica) Popus ti na s t oritve se priznajo na hotelski recepciji, recepciji Wellness centr a oziroma medicinskega centr a. Vsak član sam plača naročene s toritve v hotelu. Popus t velja na dan koriščenja storitev in ne velja za nakup darilnih bonov Popust se ne seš teva z os t alimi popus ti, ki jih nudijo Rimske ter me, d o o V Rimskih ter mah imajo možnos t bivanja odr asle osebe in otroci od dopolnjenega 14 let a dalje
Terme Dobrna, d d , Dobr na 50, Dobr na, T 03 78 08 110, 080 22 10, E info@ter me-dobr na.si S www.ter me-dobr na.si, nudijo naslednje popus te na redne cene: 10-odstotni popust na redne cene progr amov
bivanja (redni hotelski cenik, medicinski programi z namestitvijo, wellness progr ami z names titvijo, kr atki oddihi in r azvajanja z names titvijo); 10odstotni popust na redne cene s toritev v masažno-lepotnem centr u La Vita (ne velja za pakete storitev in za posebne akcije); 10-odstotni popust na redne cene s toritev Medicinskega centr a (ne velja za specialis tične preglede, zdravstveno nego, posebne ponudbe paketov storitev in akcije) Obvezna je predhodna rezer vacija ter mina – ob rezer vaciji sporočite, da s te član Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije Ponudbo lahko rezer vir ajo in koris tijo le člani Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije zase (r azen pri progr amih z bivanjem, pri katerih velja ugodnos t tudi za ožje dr užinske člane – zakonec, zunajzakonski par tner, otroci) Popus ti veljajo za individualne rezer vacije, brez posredovanja agencij. Popus ti se ne seš tevajo in ne veljajo za posebne ponudbe ali akcijske cene
Grand hotel Rogaška, Zdraviliški trg 11, Rogaška Slatina, S https://rogaska-resor t com, priznava naslednje popus te: 25-odstotni popust na celodnevno kopalno kar to v Rogaški Rivieri (obr atovanje od maja do oktobra www rogaska-resor t com); 10-odstotni popust na aktualno ponudbo za bivanje v Grand hotelu Rogaška (dodatni večji popusti z vključitvijo v Gr and Loyalt y klub) Progr am za seniorje je že z vključenim najvišjim popus tom Cene veljajo za člane Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije in za njihove dr užinske člane Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za posebne ponudbe ali akcijske cene
Različne s toritve
Kralj Vital, d o o (ekskluzivni zas topnik za OPED Nemčija), Šentvid p r i S t i č n i 3 b , Š e n t v i d p r i S t i č n i , S w w w o p e d s i V p r o d a j a l n i C e n t e r
Mur gle, Ces t a v Mes tni log 55/1, L jubljana, T 031 893 491 in 031 893 492, ponuja: 15-odstotni popust pri nakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED, pri nakupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvodnje (medicinski pripomočki r azreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih produktov
Medicas, specializir ana tr govina: medicinski pripomočki, obutev za problematična in občutljiva s topala, opor nice, kompresijske nogavice, pripomočki za diabetes, celovit a analiza s topal in izdelava vložkov za č evlje V tr govinah Medicas članom dr uš t ev diabe tikov na podlagi članske izkaznice nudimo 10-odstotni popust Popust ne velja za izdelke, izdane na naročilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke Medicas Šempeter pri Gorici, Cesta prekomor skih brigad 62a, Šempeter pri Gorici, T 051 771 123, E info@medicas si, S www medicas si
Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kr anj, T 04 235 45 70, 041 378 955, S www.optik aprimc.com, nudi: 20-odstotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal; 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal Brezplačna kontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu)
Pagal Oksi, center dobrega počutja, Pagal, d. o. o., Lampetova 8, L jubljana, T 041 666 498 in 040 134 644, E info@oksi si, članom Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije nudijo 20-odstotni popust na redno ceno hiper barične kisikove ter apije Za obisk pokličite in se naročite Or topedski s tudio Popoln korak , Einspielerjeva 6, L jubljana, T 031 519 588, E popolnkorak@gmail com, S www popolnkorak si, članom zveze omogočamo 20-odstotni popust na or topedske vložke po meri za sladkor ne bolnike. Vložke je r azvilo f insko podjetje Footbalance. Skr bijo za zdr avje vaših s topal in preprečujejo utr ujenos t ter zmanjšajo možnos t nastanka otiščancev, trde kože, ran in razjed ter podobnih težav, povezanih s s topali Za obisk se predhodno naročite na 031 519 588
Proloco medico, d. o. o., v tr govini Hr vatski tr g 1, L jubljana, www.proloco-medico si, nudi 5-odstotni popust na vse izdelke, ki niso v akcijskih
prodajah, ne glede na vr sto plačila (popust ne velja za ar tikle, ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinski pripomoček v breme ZZZS in za ar tikle z že določeno f iksno ceno).
Specializirana trgovina Har tmannPlus z medicinskimi pripomočki, nahaja se v poslovnem centr u FENIX na Let ališki ces ti 29c v L jubljani (v neposredni bližini sever ne in vzhodne obvoznice ter blizu nakupovalnega središča BTC Cit y) Delovni čas od ponedeljka do petka med 8 in 16 ur o, T 080 50 75, S www har tmannplus si Nudi: 10o d s t o t n i p o p u s t n a c e l o t e n n a b o r i z d e l kov v t r g ov i n i . K u p o n i , b o n i , popus ti in akcije se ne seš tevajo Popus t ne velja na zaklenjene cene in na izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdr avnik
Zaloker & Zaloker, d. o. o., v specializir ani tr govini na K ajuhovi ulici 9 v L jubljani, T 01 587 40 90, www zaloker-zaloker si, nudi 5-odstotni popust pri nakupu senzorja za neprekinjeno merjenje Sibionics, merilnika in tes tnih lis tičev za merjenje glukoze v kr vi Contour®Next, oblog za zdr avljenje r an PolyMem, Curea, Xtr at a in MedCu ter izdelkov iz progr ama za nego težje pokretnih oseb: podlog/obr ačalk za zaščito vzmetnice ABSO in blazin proti preležaninam Repose Večji popus t in brezplačno dos t avo bos te prejeli ob včlanitvi v brezplačni progam zves tobe Za lažje življenje Več na povezavi: https://www zaloker-zaloker si/za-lazje-zivljenje
Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki, S www.vpd.si, v vseh tr govinah Medika osebam s sladkor no boleznijo na podlagi članske izkaznice v letu 2025 nudijo 15-odstotni popust na vse izdelke las tne blagovne znamke in 10-odstotni popust na vse os t ale izdelke. Popus t ne velja za izdelke na naročilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke
Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T 03 543 43 52, 051 309 017, E medika.celje@vpd.si
Medika Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E medika bled@vpd si Medika Jesenice, Ces t a maršala T it a 114, Jesenice, T 04 586 12 14, 040 377 642,E medika.jesenice@vpd.si, Medika Bolnica, UKC Maribor, L j u b l j a n s k a 5 , M a r i b o r, T 0 2 3 0 0 2 8 8 2 , 0 4 0 377 6 41, m e d i k a bolnica@vpd si
Medika Velenje, NC Velenje, Kidričeva 2b, 3320 Velenje, T 083 824 901, E m55edika velenje@vpd si
Tosama, d o o , https://www tosamashop si, specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki in izdelki za zdr avo življenje vsem osebam s sladkor no boleznijo ob predložitvi članske izkaznice nudijo 10 odstotkov popusta na redne cene izdelkov Popus ti, akcije in os t ali kuponi in boni ugodnosti se ne seštevajo. Popust ne velja na zaklenjene cene, na darilne bone in na izdelke na naročilnico za medicinske pripomočke, ki jo predpiše zdravnik Za popust na spletni strani jih pred oddajo naročila kontaktirajte na spletna.tr govina@tosama.si in poslali vam bodo kodo za popus t, ki jo vnesete v naročilo V prodajalnah bos te našli izdelke za osebno higieno, nego in zaščito, sanitetni in obvezilni material, obloge za sodobno oskr bo rane, pripomočke za inkontinenco, medicinske pripomočke za sladkor no bolezen, medicinske pripomočke za stomo, or topedske pripomočke, pripomočke za inhalacijsko ter apijo, merilnike kr vnega tlaka, ter mometre, kompresijske nogavice in povoje, izdelke in pripomočke za nego otrok in mamic, igr ače za dojenčke in malčke, nar avno kozmetiko, prehr anska dopolnila, čaje, izdelke za dom in vr t, izdelke za nego in higieno ljubljenčkov ter darilni progr am Ali ves te, da je Tosama pogodbeni dobavitelj ZZZS, kjer lahko prevzamete medicinske pripomočke? Medicinske pripomočke dobite tudi z naročilnico, ki vam jo predpiše zdravnik Naročilnico prinesite v Tosamino specializirano prodajalno, kjer vam bomo priskrbeli medicinski pripomoček, ki ga potrebujete (pri sladkor ni bolezni, inkontinenci, r ani,
s tomi ipd ) Nudijo tudi brezplačno dos t avo medicinskih pripomočkov? V Tosami na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik, izdajajo tudi medicinske pripomočke, ki vam jih lahko pripeljejo na dom Pokličite na 080 73 30 ali 040 673 111 ali pišite na e-naslov dos t avanadom@tosama.si. Brezplačno dos t avljajo iz vseh prodajaln do 35 km, dos t ava nad 35 km pa se obr ačuna po š tevilu kilometrov ali teži paket a. Več infor macij najdete na spletni s tr ani www tosama si Domžale, Vir (ob podjetju Tosama), Šar anovičeva ces t a 35 Ljubljana, BTC Cit y, Dvor ana A (visoko pritličje), Ameriška ulica 13 Maribor, Tabor, Jezdar ska ulica 4
Koper (nasproti tr žnice), Pris t aniška 19
Izola (na tr žnici), L jubljanska ulica 1
Za pomoč po telefonu smo dosegljivi od 7 30 do 14 30 na telefonu 01 77 70 380, sicer pa nam pišite na e-naslov tr govina@tosama.si.
Sanolabor, S www sanolabor si V Sanolaborjevih specializir anih prodajalnah s prehranskimi dopolnili, z izdelki za zdrav vsakdan, z medicinskimi in or topedskimi pripomočki, z zdr avili brez recept a ter z izdelki za osebno n
7-odstotni popust. Popust ne velja za blago, ki je že znižano ali je v akciji Popusti se ne seštevajo in ne veljajo na zdravila brez recepta ter medicinske pripomočke na naročilnico ZZZS Popust velja v vseh prodajalnah Sanolabor in na www.sanolabor.si. Specializir ane Sanolaborjeve prodajalne:
Ljubljana: Cit ypar k, Šmar tinska 152, T 01 521 12 88; ALEJA, Rakuševa ulica 1, T 01 235 54 62; Super nova Rudnik, Jurčkova ces t a 223, T 01 444 08 72; Cigaletova 9, T 01 23 25 371; Pogačarjev tr g 2, T 01 235 15 92; Dr avlje, Celovška 280, T 01 510 85 19; Vič Inter spar, Jamova 105, T 01 423 73 00; Izposojevalnica Leskoškova 4, T 01 585 43 40
Maribor: Nakupovalno središče Europar k, Pobreška ces t a 18, T 02 320 74 54; Tr g revolucije, T 02 29 28 888
Celje: Mercator center, Opekar niška cest a 9, T 03 491 17 01; Sanolabor – Prosana, Kocbekova ulica 4, T 03 544 33 95
Medvode (pri tr govini Spar), Ces t a komandant a St anet a 4a, T 01 235 54 60
Domžale, L jubljanska ces t a 151, T 01 724 44 23
Postojna, Zdr avs tveni dom Prečna 2, T 05 720 36 10
Brežice, Čer nelčeva ces t a 4a, T 07 499 32 00
Sevnica, Zdr avs tveni dom Tr g svobode 14, T 07 816 28 40
Novo mesto: Qlandia center Novo mes to, Otoška ces t a 5, T 07 393 02
60; Zdr avs tveni dom, K andijska ces t a 4, T: 07 292 64 00
Slovenj Gradec, Fr ancetova 16, T 02 883 86 06
Škofja Loka, Kidričeva ces t a 23 b, T 04 292 81 10
Nova Gorica, Super nova, Pr vomajska ulica 35, Nova Gorica T 05 333 44 96
Murska Sobota, Ulica St anet a Rozmana 7, T 02 536 10 30
Velenje, Tomšičeva ces t a 13, T 03 897 73 20
Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60
Koper: Tr žnica, Prist aniška 2, T 05 626 26 70; Planet Koper, Ankaranska ces t a 2, T 05 292 71 40
Kranj: Bleiweisova 30, T 04 252 11 34; Qlandia, Ulica 1 maja 77, T 04 292 71 05
Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 18 63
Kočevje, L jubljanska ces t a 19, T 01 292 77 93
Lenart, Indus trijska ulica 47, T 02 292 78 15
Krško, Ces t a krških žr tev 112, T 07 292 71 20
Grosuplje, Ces t a Dr Jožet a Pučnika 8, T 01 444 08 70
13 Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo 14 15 16
Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 157 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 8. aprila na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 157«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: urejen kr vni sladkor. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.
Sladkorna bolezen MAREC 2025
N a j v a m
s l a d k o r n a b o l e z e n
n e z l o m i s r c a .
Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1
Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?
Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.
