Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri. To privede do povečanih količin sladkorja v krvi. 1
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo.1
Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu. Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:
• nezdrave prehrane
• telesne neaktivnosti
• debelosti.
Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic 5
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni 6
Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2,3 nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje.
Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje.4
Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic 7
z zdravnikom.
Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi.
SB2 SB2
Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern
Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana Natisnjenih 14 000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95
Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.
Programe in delovanje sof inancira FIHO
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO
Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v decembru 2024
Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net
® Sergeja Širca, urednica
Začarani krog sladkor ne bolezni, depresije in izgorelosti
»Izgorelost je v sodobni dr užbi postala bolj sprejemljiva kot depresija,« je izjava, ki mi je v teh dneh dala misliti Izrekel jo je mag Bogdan Dobnik, predsednik Nacionalnega zdr uženja za k akovost življenja Ozara Slovenija Izgorelost je tesno povezana s pretirano delovno obremenitvijo, k ariero in dosežki – to pa pri nas velja za znak tr uda, zavzetosti in predanosti Ljudje običajno izgorijo, ker si naložijo preveč dela, bodisi v službi ali doma ali povsod To je v naši k ulturi, ki močno ceni produktivnost in uspeh, na videz pozitivno – čeprav gre v resnici za resno težavo.
Depresija pa se (še vedno!) marsikomu zdi izmišljena težava, ki je značilna za neproduktivne, neodločne in neaktivne ljudi Skratk a: če si izgorel, si priden; če si depresiven, si len
Kako ohola in žaljiva misel, brez strokovne podlage in brez trohice empatije do 85 000 ljudi, ki po podatkih Eurostata v Sloveniji živijo z depresivnimi motnjami Več kot tretjina zaposlenih pa poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj duševnih težav, vključno z depresijo Pametni delodajalci si sicer prizadevajo za ustvarjanje delovnih mest, kjer se bodo zaposleni dobro počutili, vendar – resnici na ljubo – ne zaradi skrbi za zaposlene, ampak za večjo produktivnost (vsa čast redkim izjemam)
Vsi zaposleni imamo pravico do var nega in zdravega delovnega okolja Slovenija je na tem področju pred kratkim storila korak naprej, ko je uzakonila pravico do odklopa A za svoje duševno zdrav je na delovnem mestu mora vsakdo poskrbeti predvsem sam Delovno okolje, ki ne ceni zdrav ja zaposlenih in jih z vedno novimi zahtevami vodi k izgorelosti, ni vredno našega zdrav ja in odnosov z bližnjimi, ki jih žr tvujemo za … k aj že? Da nam bodo pred stavbo podjetja postavili spomenik?
To še posebno velja za zaposlene osebe s sladkor no boleznijo, ki predstavlja povečano tveganje za depresijo in izgorelost. Nenehna skrb za raven sladkorja v kr vi, prehrano, telesno aktivnost in zdravila lahko povzroči občutke nemoči, stresa in fr ustracije Občutek, da nenehnim nalogam ni konca, je lahko vzrok popolne psihične izčr panosti in izgorelosti Tako nastane začaran krog, iz k aterega je težko izstopiti brez ustrezne podpore. Izgorelost se k aže kot brezbrižnost do nadzora sladkor ne bolezni, zamujanje z zdravili ali prehrano in celo namer no zanemarjanje Dolgotrajna izgorelost pa ima lahko resne posledice za zdrav je, saj vodi v povečano tveganje za zaplete sladkor ne bolezni.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdrav ja nam vsem pošiljam prijaz en opomnik, da je duševno zdrav je temelj našega celostnega počutja Z ustrezno podporo lahko premagamo izzive, povezane z depresijo in izgorelostjo, ter si zagotovimo k akovostno življenje, polno moči in optimizma.
»Prilagoditi svoje življenje tako, da sladkorno bolezen obvladuješ, a da ti obenem ne greni življenja in da lahko hodita z roko v roki, je zelo velik izziv,« poudarja moja diabetologinja 2024 dr Karin Kanc Hanžel
Fotografija na naslovnici: Aleš Beno / Časnik Finance
OSREDNJA TEMA
5 Pohod v spomin na Alojza Rudolfa
6 Merčunov dan
SLADKORNA BOLEZEN IN MLADI
28 Jesenska bar vitos t trajnic 8 18 28 26
8 Mladi hočejo bolj zdravo dr užbo!
INTERVJU
12 »Poleg diabetesa se ‘dogaja’ še življenje«
24 »Vsak dan doživim kaj, kar me osreči in izpolni«
AK TUALNO
14 O novos tih pri zdravljenju sladkor ne bolezni in debelos ti
21 Strokovna ekskur zija v Steno Diabetes Center
ZA NAŠE ZDRAVJE
18 Sladkor na bolezen in debelos t –dva izziva sodobnega časa
SLADKO NA KRATKO
22 O diabetični ledvični bolezni
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
26 Nekaj domačega, prosim
27 Tradicionalni slovenski zajtr k
VRTNO VESELJE
Pohod v spomin na Alojza Rudolf a
® Sergeja Širca, foto: Zveza društev diabetikov Slovenije
Navdušeni in številni udeleženci dr ugega pohoda v spomin na Alojza Rudolfa, ki so ga 7. septembra organizirali
Dr uštvo diabetikov Cer knica, Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) in Sklad Alojza Rudolfa, so dober znak, da bo prireditev postala tradicionalna
Pohod je potek al v idilični pokrajini med Cerkniškim jezerom in Javor niki Alojz Rudolf je namreč mladost preživel na domači kmetiji v Ivanjem selu. Svoje življenje je posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo ter zagot avljanju možnosti k ar najboljšega zdravljenja te bolezni in uveljavljanja pravic oseb s sladkor no boleznijo Dolga let a je bil podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, sk upaj s strokovnjaki in sodelavci mu je uspelo pridobiti k ar nek aj dodatnih pravic za osebe s sladkor no boleznijo, pomembno pa je prispeval k boljšemu življenju oseb s sladkor no boleznijo tudi v Evropi in po svetu.
Žal je Alojz Rudolf odšel pred dopolnjenim 54 rojstnim dnem Za seboj je pustil bogato in neznansko dragoceno dediščino. Leta 2021 mu je bil posmr tno podeljen naziv častnega člana Zveze dr uštev d i a b et i kov S l ove n ij e S e z n a m nj e g ov i h uradnih vlog in funkcij je dolg, a ga lahko str nemo v nek aj besed: Alojz je v vlogi ambasadorja oseb s sladkor no boleznijo izžareval posebno energijo in neizmer no voljo do zagovor ništva in izvajanja projektov v korist oseb s sladkor no boleznijo. Njegovo poslanstvo nadaljuje sklad z njegovim imenom in sloganom: »Smo ambasadorji sveta, v k aterem osebe s sladkor no boleznijo živijo polno življenje!«
Pohod do razgledne točke Cvinger
Člani Društva diabetikov Ljubljana smo se v manjšem številu udeležili pohoda v Dolenji vasi pri cerknici, ki poteka v spomin na Alojza Rudolfa
Na izbiro sta bila dva pohoda – daljši (triurni) na Javornike in krajši do razgledišča cvinger Pridr užili smo se tej skupini, skupaj nas je bilo 59 iz različnih društev diabetikov Slovenije Še posebej prepoznavni in številni so bili Polžki iz Društva diabetikov Dravograd
Pot je bila lahka, ravninska, v senci dreves in je po široki makadamski cesti tekla v smeri Javornikov Vodila nas je simpatična in razgledana vodička Marija Turk, ki nam je razkrila marsikatero zanimivost o skrivnostnem cerkniškem jezeru Tega smo nenadoma uzrli po dveh kilometrih hoje – pravzaprav se je odprl razgled na razsežnost zelene površine, kjer ponikne in se po obilnejšem deževju spet razlije. Ta edinstveni kraški pojav največjega presihajočega jezera v Evropi nam je kljub suši v času našega obiska znala z besedami pričarati
Od Far barjevega kozolca do Poljan
Dobra volja in pozitivna energija sta prevladovali med okoli 170 pohodniki, ki so se v sončnem sobotnem jutru zbrali pri Farbarjevem kozolcu Gostitelji so jim ob podpori lokalnih društev pripravili prijetno izhodišče in prostor za druženje Pohodniki so se razdelili v dve sk upini te r s e p o d vo d s t vo m vo d i č e v M a r ij e Turk, Ane Vrenko, Milene Biber, Ivana Najgerja in Draga Frlana odpravili v dve smeri
Daljši pohod je potek al po markirani poti na Veliki Javor nik in do Poljan, vr nili so se po isti poti Pohodniki so povedali,
vodička Pokazala nam je lokacije požiralnikov, obrazložila ponore in kraške luknje (tudi estavele) Površina jezera znaša 26 km2, dolgo je vsaj 10 kilometrov, široko pa skoraj 5 kilometrov Pr vi ga je že v 17. stoletju raziskoval p o l i h i s t o r J a n e z Va jkard Valvasor cerkniško polje je ujeto med Javornike (najvišji vrh 1293 metrov) in Slivnico (1114 metrov). Bujno javorniško hribovje je del Snežniške planote, Slivnica pa je priljubljena razgledna izletniška točka Slovitih čarovnic se nam tokrat ni bilo treba bati, saj menda iz jame nedaleč od Doma na Slivnici priletijo le ob slabem vremenu, nas pa je božalo prijazno poznopoletno sonce Zaradi obširnih gozdnatih površin smo se nadihali dobrega, s kisikom bogatega zraka. Seveda táko okolje ustreza tudi divjim živalim: včasih vasi (sadovnjake) obišče skoraj udomačen medved, ki se je letos sladkal s »češpljami«
Po prijetnem pohodu smo se vrnili na izhodišče k Farbarjevemu kozolcu, kjer nas je čakalo kosilo s pijačo po izbiri in kavico Ob tem smo strnili vtise in podprli idejo Zveze društev diabetikov Slovenije, da se vsako leto obeleži spomin na Alojza Rudolfa ter zbira sredstva za spodbujanje ambasadorstva na področju sladkorne bolezni Vsem organizatorjem želimo izraziti zahvalo za izvedbo letošnjega dogodka. Se vidimo ob letu obsorej, kajne?
Tekst : Slavka Jovan, Društvo diabetikov Ljubljana
Udeleženci krajšega pohoda
da pot ni bila težka, opravili so nekaj manjših vzponov in se k Farbarjevemu kozolcu vrnili v treh urah. Na poti so izvedeli veliko z a n i m i ve g a o s t a r o d av n i h n a s e l b i n a h
Tržišče in Cvinger, o pomenu Velike Karlovice in Korit ter o ostankih Karlovškega gradu – tudi ganljivo ljubezensko zgodbo, ki se je odvijala v okolici gradu. Spoznali so še Dolenjsko glažuto, saj prav letos mineva 250 let od njene ustanovitve, in mejnike rapalske meje. Vodiči pa so pohodnikom poudarili tudi pomen tega prostora za starodavne poti v povezavi z bližajočo se 1000-letnico pr ve omembe Cerknice
Tudi ob Farbarjevem kozolcu je bilo med čak anjem na vr nitev pohodnikov prijetno vzdušje Udeleženci iz številnih slovenskih dr uštev diabetikov so se zabavali ob živahni glasbi in med igranjem igre štrbunk, ki jo je organiziral Bojan Proje iz Dr uštva diabetikov Mežiške doline Igra je prerastla v pravo tekmovanje, najbolj uspešni so bili tekmovalci iz Dr uštva diabetikov Dravograd – Polžki
Dr uženje ob kozolcu se je po vr nitvi pohodnikov nadaljevalo z odličnim kosilom, ki ga je pripravila turistična kmetija Kontrabantar iz Dolenje vasi, razdelil pa Zvonko Vidovič Organizatorji so po zaslugi številnih sponzorjev in donatorjev pripravili srečelov z bogatimi nagradami Srečke so bile hitro razprodane
Ambasadorji navdihujejo, motivirajo in podpirajo
Kljub veselemu vzdušju nihče ni pozabil, zak aj smo se pravzaprav zbrali: v podporo Skladu Alojza Rudolfa in za okrepitev njegovega delovanja. Špela Glišovec Krivec, predsednica upravnega odbora sklada, se pohoda žal ni mogla
Merčunov dan
in udeleženci daljšega pohoda
udeležiti, zato je pohodnikom poslala svoje sporočilo: »Naj najprej začnem, k ako smo se lansko jesen pogovarjali na zvezi, da dr užba potrebuje Rudolfe Seveda Alojza ne moremo nadomestiti, ampak kot že lahko vidite, imamo lahko veliko dobrodušnih jelenčkov, ki nosijo pozitivo v svet! Da bomo kot dr užba lahko nadgradili razmere za dobro življenje posameznikov s sladkor no, potrebujemo ljudi, ki krepijo dr uge, zato, da pridobijo samozavest, da pridobijo pogum za reševanje izzivov, ki jih prinaša življenje s sladkor no. Tako imamo v okvir u Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Sklad Alojza Rudolfa, ki spodbuja k ambasadorstvu na področju sladkorne bolezni v Sloveniji, kot nam je bil Alojz za zgled Ambasadorji razbijajo mite o sladkor ni, ozaveščajo, delijo izk ušnje in osebne zgodbe, ki so ključne za marsikoga – predvsem, ko je hudo. Ambasadorji navdihujejo, motivirajo in podpirajo dr uge Delujejo v smeri krepitve zdravega življenjskega sloga, ustvarjalnih moči mladih ter solidar nosti in kreativ-
nosti Verjamem, da bo pohod v spomin na Alojza Rudolfa postal tradicionalen in da bo spodbujal ambasadorstvo na področju sladkorne bolezni!« je sporočila Špela Glišovec Krivec
»V imenu Zveze dr uštev diabetikov Slovenije se zahvaljujem za topel sprejem in odlično organizacijo pohoda, ki bo pomembno prispeval k osnovnemu namenu Sklada Alojza Rudolfa: spodbujati aktivnosti v podporo k akovostnega življenja oseb s sladkor no boleznijo, znižati morebitno stopnjo stigmatizacije in poskrbeti, da se poveča zdravstvena pismenost o sladkor ni bolezni in njeni preventivi,« je dejala Špelca Rudolf, sekretarka zveze Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik ZDDS Er vin Kodr un. Vodja pohoda Drago Frlan, sicer predsednik Dr uštva diabetikov Cerknica, se je vsem ambasadorjem in prostovoljcem, lok alnim dr uštvom in pokroviteljem, med katerimi so bili tudi podjetji Salus in Novo Nordisk ter Fundacija za f inanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, zahvalil za podporo pri organizaciji prireditve
15 junija je bil Merčunov pohod, ki smo se ga udeležili člani več dr uštev diabetikov. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Lomu pod Storžičem, kjer smo se okrepčali z malico, nato pa smo se odpravili na pot po soteski Pekel Med pohodom smo izvedeli tudi zgodbo o nesrečni mlinarici.
Ob vr nitvi nas je pričak al har monik ar, ki je za nas zaigral in zapel nekaj njihovih domačih pesmi Nastopili so tudi vaški otroci, ki so prisrčno zapeli, zaigrali pa so tudi dve kratki igrici Po k ultur nem programu smo si šli ogledat cerkev sv Katarine, kjer nas je njihov župnik prijazno seznanil z njeno zgodovino. Nato smo se zbrali v gasilskem domu na kosilu in se po njem še k ar nek aj časa dr užili v zelo prijetnem vzdušju
Seveda je vsega lepega vedno prehitro konec in tudi mi smo se morali posloviti in odpeljati proti domu, s seboj pa smo odnesli čudovite vtise, ki jih bomo dodali med svoje najlepše spomine
Tekst : Jožica Šibilja, foto: Društvo diabetikov Posavje – Brežice
Spoznajte svoje tveganje, bodite odgovorni
Pričakuje se, da bo do leta 2030 sladkorno bolezen imela 1 od 9 odraslih oseb (640 milijonov).
Polovica ljudi s sladkorno boleznijo sploh ne ve, da jo ima.
Če sladkorna bolezen ni odkrita in zdravljena dovolj zgodaj, lahko povzroči resne in potencialno smrtno nevarne zaplete.
SRČNO-ŽILNE BOLEZNI
IZGUBA VIDA
OKVARA LEDVIC
OKVARA ŽIVČEVJA
BOLEZNI USTNE VOTLINE ZAPLETI V NOSEČNOSTI
Nedavna raziskava IDF-a*, ki je bila izvedena med ljudmi s sladkorno boleznijo, je pokazala, da:
• je bilo 7 od 10 anketirancev diagnosticiranih zaradi zapletov;
• jih je imelo več kot 9 od 10 vsaj en zaplet, povezan s sladkorno boleznijo;
• mnogi niso poznali običajnih zapletov, kot sta srčni infarkt (47 %) in možganska kap (65 %).
* Raziskava, izvedena maja 2023, je vključevala 700 intervjujev z ljudmi, ki živijo s sladkorno boleznijo, v sedmih državah.
Zaplete, povezane s sladkorno boleznijo, je mogoče preprečiti.
Ljudje, ki živijo s sladkorno boleznijo, morajo imeti dostop do pravilnih informacij ter najboljših razpoložljivih zdravil in orodij za podporo pri samooskrbi.
Zdravstveni delavci morajo imeti dostop do zadostnega usposabljanja in virov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in njenih posledic.
Doseganje splošnega zdravstvenega varstva je ključnega pomena za zmanjšanje vpliva sladkorne bolezni in njenih zapletov.
Svoje znanje dopolnite na: idfdiabeteschool.org yuno.si/vsebina/tekmovanje-v-znanju-iz-sladkorne-bolezni-osnovna-sola yuno.si/vsebina/tekmovanje-v-znanju-iz-sladkorne-bolezni-srednja-sola #Svetovnidandiabetesa #Spoznajsvojetveganje
svetovni dan sladkorne bolezni 14. november
® Lucija
Na dogodku, ki je potekal 24. septembra v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani, so sodelovali ugledni strokovnjaki, mladi, ki živijo s to boleznijo, ter njihovi vrstniki, učitelji in dr ugi podpor niki Cilj dogodk a je bil spodbuditi širšo razpravo o življenju s sladkor no boleznijo v sodobni dr užbi ter poudariti pomen zdravega življenjskega sloga, gibanja in ozaveščanja o tej bolezni za tiste, ki imajo sladkor no bolezen, in vse brez nje V Sloveniji, kot tudi po svetu, se nenehno srečujemo z izzivi, ki jih prinaša sladkor na bolezen Tako strokovnjaki kot osebe s sladkor no boleznijo poudarjajo pomembnost pravilne skrbi za to kronično bolezen, ki obsega tako medicinske kot življenjske prilagoditve Na dogodku, na katerem so se zbrali različni deležniki – od medicinskih strokovnjakov do oseb s sladkor no boleznijo –, so bila izpostavljena ključna vprašanja, ki jih prinaša sodobno zdravljenje, predvsem pa življenje v sodobni dr užbi s to boleznijo.
Mladi hoč ejo bol j zdra vo dr užbo!
Glavno besedo na Sladki tribuni, ki jo je soorganizirala Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, so imeli mladi Opozorili so na pomanjkljivosti v dr užbi, s katerimi niso zadovoljni in jih želijo spremeniti.
Pomen individualnega pris topa Ana Turšič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike na OŠ Venclja Perk a v Domžalah, je poudarila, da je najpomembneje otrokom s sladkor no boleznijo omogočiti varno okolje in podporo »Otrok s to boleznijo je predvsem otrok in želi biti enak kot vsi dr ugi,« pravi. Izobraževanje otrok in odraslih o tem, kaj pomeni živeti s sladkor no boleznijo, je nujno Učitelji in spremljevalci morajo biti dovolj iz obraž eni, da prepoznajo kritične trenutke, kot so visoke ravni sladkorja v kr vi Pomembna je tudi tehnologija, kot so inzulinske čr palke in senzorji, ki omogoča boljše vodenje bolezni.
Urban, osmošolec z OŠ Venclja Perk a, ki ima sladkor no bolezen tipa 1 in v prostem času trenira breakdance, poudarja, k ako pomembno je paziti na ravni sladkorja med aktivnost-
Prof dr Tadej Battelino je bil kritičen do pomanjkljivega izobraževanja in ozaveščenosti, ko gre za zdravo prehrano in gibanje
jo »Inzulinska črpalka mi olajša življenje in treninge, saj mi pomaga uravnavati sladkor,« pravi Urban, ki nima velikih težav, saj se je naučil vsega, k ar potrebuje Včasih mu je malo težko, ker ne more jesti vsega tistega, kar želi in kadar želi, k ar smejo zdravi sošolci, recimo vsakovrstnih sladk arij, se je pošalil
Izobraževanje je ključ do boljšega življenja
Na dogodk u so se mladi udeleženci tekmovanja o sladkor ni bolezni strinjali, da poleg znanja o sami bolezni pridobijo tudi širše infor macije o zdravem življenju. Dijakinja 3. letnik a Gimnazije Poljane Laura, ki se je udeležila tekmovanja, pravi: »Ko sem začela raziskovati sladkor no bolezen, sem spoznala, da p o l e g i n z u l i n a z d r av lj e nj e te b o l e z n i v k lj u č uj e p r e d v s e m z d r av ž i v lj e nj sk i slog, kar me je spodbudilo k bolj zdravim p r e h r a nj e va l n i m n ava d a m i n te l e s n i aktivnosti.«
Iz OŠ Brežice, kjer se že dolga leta udeležujejo tekmovanj o sladkor ni bolezni, so se tribune udeležile vodja tekmovanja,
8 Sladkorna bolezen
Petavs, foto: Rober t Balen
cilj Sladke tribune je bil spodbuditi širšo razpravo o življenju s sladkorno boleznijo v sodobni družbi
učiteljica Julijana Medvešek, spremljevalka in učiteljica razširjenega programa
Anita Medvešek in učenk a 6. razreda Julija, ki letos tekmuje pr vič. Kot je povedala Julija, se ji zdi sodelovanje na tekmovanju pomembno, da bolje razume bolezen in da lahko pomaga dr ugim.
Napredek v znanos ti in sodobna zdravila
Prof dr Tadej Battelino, vodilni slovenski pediater diabetolog, je poudaril p o m e m b n o s t s o d o b n e te h n o l o g ij e i n zdravil za zdravljenje sladkor ne bolezni. Pri tipu 1 se z inzulinskimi čr palk ami zmanjša odvisnost od tradicionalnega zdravljenja »Pr vi cilj znanosti je zmanjšati omejitve, ki jih prinaša bolezen,« je dejal prof Battelino Pri tipu 2 pa sodobna zdravila omogočajo skorajda ozdravitev, čeprav v Sloveniji niso dovolj dostopna
Dr. Battelino je tudi opozoril na polemiko o zdravljenju debelosti, ki je pomemben dejavnik pri razvoju sladkor ne bolezni »Če bi bila pri nas ta zdravila bolj dostopna, bi lahko marsikomu, ob ustreznem življenjskem slogu, pomagali premagati bolezen,« dodaja Kritičen je bil tudi do pomanjkljivega izobraževanja in ozaveščenosti, ko gre za zdravo prehrano in gibanje
Izkušnje s taršev in bolnikov s sladkor no boleznijo
Ana Sova, mama hčerke s sladkor no boleznijo tipa 1, je delila svojo zgodbo o tem, kako je pri 17 letih tudi sama zbolela za sladkor no boleznijo Čeprav jo je sprejela naravno, je to bil za njene starše seveda velik šok. »Ko je zbolela moja hčerk a, ki je bila stara komaj devet let, so bili to zame zelo težki trenutki in z možem sva potrebovala k ar nek aj časa, da sva sprejela sladkor no bolezen,« pravi Ana. Bernarda Medved, ki s sladkor no boleznijo živi že 57 let in dolga leta spremlja mlade s sladkor no boleznijo na tabore in različne aktivnosti, je poudarila, kako so se razmere v desetletjih spremenile »V m oj i m l a d o s t i n i s m o m o g l i m e r i t i sladkorja v kr vi dr ugače kot z analizo urina. Danes pa je otrokom s sodobno tehnologijo veliko lažje in prav je, da je tako!«
Gibanje in zdrava prehrana s ta glavna
Medicina vse bolj poudarja pomembnost gibanja in zdrave prehrane pri ob-
vladovanju sladkor ne bolezni Dr Battelino je opozoril na raziskavo, objavljeno v New England Jour nal of Medicine, ki je pok azala, da je debelost lahko »nalezljiva« – ljudje v okolju, v k aterem se nezdravo prehranjuje, imajo večjo verjetnost, da postanejo debeli. »Slovenija mora narediti več za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, zlasti med mladimi,« dodaja
Kot j e p ove d a l a u g l e d n a s l ove n sk a strokovnjakinja s področja klinične prehrane Andreja Širca Čampa, ki je sodelovala pri prehranskih smer nicah za vr tce in šole, so pri prehrani v šoli naredili veliko Po pr vih smer nicah iz leta 2000 so vr tci dosledno spremenili prehrano, šole pa malo manj Otroci iz vr tca so dobili nove prehranjevalne navade. Večina šol je sledila domačemu okolju in ponujala hrano, ki jo otroci poznajo »Prehrana oseb s sladkor no boleznijo je zdrava in uravnotežena, takšna bi morala biti prehrana vseh nas,« je dejala
Sis tematične spremembe v dr užbi
Marjeta Recek, predstavnica ministrstva za zdrav je, direktorata za javno zdrav je, je poudarila nek aj pozitivnih trendov v Sloveniji, kot so zmanjšana uporaba transmaščob in soli ter povečanje števila ljudi,
Glavno besedo na Sladki tribuni, ki jo je soorganizirala Zveza društev diabetikov Slovenije, so imeli mladi
dojemajo kot izgubo časa in ne sodelujejo v celoti, kar kaže na potrebo po bolj zanimivih in učinkovitejših aktivnostih. Osmošolec Urban pa je dejal tudi, da pri telovadbi pogreša še kaj več kot samo nogomet, kjer tisti učenci, ki se s tem ne ukvarjajo vsak dan oziroma ki nogomet trenirajo, sploh ne dobijo žoge, saj jim je sošolci ne podajo
Prizadevanja za zgodnje odkrivanje bolezni
Dr užinska zdravnica dr Danica Rotar Pavlič je poudarila nove smer nice za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, povezanih s sladkor no boleznijo, kot so ledvične in srčno-žilne bolezni »S pravočasnimi ukrepi in zdravljenjem je mogoče preprečiti napredovanje bolezni,« je povedala dr Rotar Pavlič Ob tem je poudarila, da je pomembno delovati kar se da zgodaj, saj lahko to občutno vpliva na k akovost življenja bolnikov s sladkor no boleznijo
ki redno zajtrk ujejo. Vendar opozarja, da so potrebne nadaljnje sistemske spremembe, zlasti v zvezi z dostopnostjo zdrave prehrane in z gibanjem v šolah »Dejansko se znova zmanjšuje čezmerna teža otrok in mladostnikov, vendar smo še vedno daleč od cilja,« je dejala Reckova
V šolah so se že začeli izvajati programi za spodbujanje gibanja, vendar je po besedah strokovnjakov potrebna večja motivacija. Dijakinja Laura pravi: »Dvojna ura telovadbe je dobra ideja, saj v 20 minut ah težko naredimo veliko Vsaj dve taki uri telovadbe na teden bi bilo idealno «
Z oj a , p rav t a ko d ij a k i nj a 3 l et n i k a Gimnazije Poljane, je poudarila, da so tri ure špor tne vzgoje na teden dovolj, a je težava tudi v izvedbi in motivaciji dijakov med uro telovadbe Številni to
Dogodek je poleg razprav med strokovnjaki in mladimi vključeval tudi predstavitev Sladkolesa, projekta za ozaveščanje o sladkorni bolezni, in predstavitev dosežkov kampanje #DarujemKilometre. Premier no so predstavili tudi videozgodbi špor tnikov s sladkor no boleznijo atletinje Zale Istenič in kajakaša Vida Debeljaka, ki kljub diagnozi uspešno sledita svoji poti in ciljem ter sta prava ambasadorja zdravega življenja
Nujnos t sis temskih sprememb
Dogodek se je končal s poudarkom na nujnosti sistemskih sprememb v slovenski dr užbi. »Sladkor na bolezen ne sme biti ovira za k akovostno življenje, vendar moramo kot dr užba narediti več, da bolnikom omogočimo dostop do sodobne tehnologije in zdravil,« je sklenil dr Battelino
INTERVJU Moja diabetologinja 2024 – dr. Karin Kanc Hanžel
»Poleg diabe t esa se ‘dogaja’ še
® Vesna Tomaževič (revija V iva, september 2024)
»Veliko vem o sladkor ni bolezni, nikoli pa nisem imela diabetesa in ne morem vedeti, s čim vse se spopadajo ljudje s sladkor no boleznijo. Zato poskušam čim bolj razumeti, kako živijo, v kakšnih okoliščinah, in temu prilagoditi nasvete in zdravstveno obravnavo,« pravi moja diabetologinja 2024 dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., spec. inter ne medicine.
Letošnjo mojo diabetologinjo dr Karin
Kanc Hanžel sem pr vič inter v juvala že pred slabim desetletjem in potem še nekajkrat vmes. Še vedno je zelo dr ugačna in posebna in hodi čisto svojo pot Zelo sem se razveselila zanjo, da so ji letos njeni pacienti oziroma ljudje s sladkorno boleznijo, kot me sama vedno popravi, tudi z našo akcijo priznali, da je ta pot prava in da jo imajo radi
Svetel trenutek v letu, ko je tako malo dobrih novic
»Zelo sem vesela naziva, ker je letos t a ko m a l o d o b r i h n ov i c , p ove z a n i h z zdravstvom. In hvala vam, da akcijo ohranjate tudi v teh časih,« nam je priznala v uvodu Kaj jo torej dela dr ugačno, se verjetno sprašujete tisti, ki je ne poznate
Njena pot v medicini se je začela dokaj klasično – delo in specializacija na kliniki, neusmiljeni ur niki, dežurstva, najtežji bolniki, nočno pisanje doktorata »Približno 10 let po tistem, ko sem po vseh pravilih opravila specializacijo in zagovarjala doktorat, me niso zaposlili Še danes ne vem, zak aj,« se spominja naša sogovor nica. Naslednjih deset let je delala kot raziskovalk a v far macevtske m p o dj e t j u Novo No rd i sk , o d te g a štiri leta na Danskem. »A enostavno sem pogrešala delo z ljudmi, poleg tega mi ni najbolj ustrezalo neizprosno okolje kor poracije, ki od posameznika zahteva popolno prilagoditev. To ni ravno zame.«
Odpr la svojo diabetološko ordinacijo
Vr nila se je in odprla svojo diabetološko ordinacijo, pridobila koncesijo in začela delati »Ni ravno preprosto, pri vodenju zasebne ambulante je veliko izzivov. Nisem želela imeti popolnoma samoplačniške ambulante, ker sem želela biti dostopna za ljudi Zato vztrajam pri koncesiji, ni pa z denarjem, ki ti ga sistem prizna za tvoje delo, lahko ohranjati kakovostne storitve za bolnika, za-
držati dobre ekipe, ohranjati strokovne ravni in se posvečati b o l n i ko m s k r o n ično boleznijo, ki je s a m a p o s e b i z e l o zahtevna «
Ne le vztraja, tudi inovira
A naša sogovorni-
c a v z t r a j a . I n n e
s a m o v z t r a j a , a mp a k t u d i i n ov i r a , dela kot psihoterapevtk a z osebami s sladkorno boleznijo (je namreč tudi mednarodno cer tif icirana integrativna psihoterapevtka), piše k uharske knjige, saj je ugotovila, da je ena od sodobnih bolezni tudi to, da ne znamo več k uhati Zelo jasno je, da empatično vlaga veliko energije v razumevanje bolezni in ljudi, ki živijo z njo. »Veliko vem o sladkor ni bolezni, nikoli pa nisem imela diabetesa in ne morem vedeti, s čim vse se spopadajo ljudje s sladkor no boleznijo. Zato vedno posk ušam čim bolj razumeti, kako živijo, v kakšnih okoliščinah, in temu prilagoditi tudi svoje nasvete in zdravstveno obravnavo.«
in naučijo, k ako se njihovo telo odziva na določeno hrano, količine in kombinacije ter k aj na primer prinese polur ni sprehod po obrok u »Tudi jaz kot zdravnica lahko potem temu posameznik u dam zanj prilagojene nasvete, mu bolj učinkovito pomagam.«
S par tnerjem izdelala napravo za učenje
Ne citira splošnih smer nic
Karin Kanc je namreč prepričana, da ljudi ne more zdraviti s splošnimi nasveti in jim citirati pavšalnih smernic. »Včasih smo ljudem z diabetesom rekli, da bel kr uh zanje ni dober Danes vemo, da za e n e re s n i d o b e r, d r u g i p a g a m o rd a lahko jedo. Seveda v ustreznih količinah, tudi kombinacijah z dr ugo hrano Pol pice ni problem, če človek prej poje skledo solate.«
Tudi zato na novo diagnosticiranim osebam z diabetesom v ordinaciji Karin Kanc najprej za 14 dni svetujejo uporabo naprave za kontinuirano merjenje glukoze v podkožju, da se sami prepričajo
Kako zelo se naša sogovor nica tr udi r a z u m et i d i a b ete s , k a ž e t u d i S l a d koloTM, naprava za učenje o delovanju ogljikovih hidratov v hrani in tudi o sladkor ni bolezni, ki sta jo izdelala s par tnerjem dr Miho Kosom (in ekipo), f izikom in ustanoviteljem Hiše eksperimentov Med vožnjo nek akšnega sobnega kolesa se kolesarju na ekranu ponuja hrana, ki jo poje ali zavr ne Glede na to, koliko ogljikovih hidratov je zaužil, si mora odmeriti tudi inzulin Ravno dovolj, da kolo ostane na cesti. Cesta namreč predstavlja ustrezno vrednost sladkorja v kr vi – za levo bankino kolesarja čak a hipoglikemija, za desno pa hiperglikemija. »Zdi se preprosto, a iz pr ve roke lahko povem: uskladiti vrednost ogljikovih hidratov, spreminjajočo se telesno dejavnost (kolo gre namreč včasih tudi v hrib) s pravim odmerkom inzulina
jen je«
je delo za računalnik, ne za človekove možgane – mi pa vse to pričak ujemo od ljudi s sladkor no boleznijo V tem primer u lahko zdravstveni delavci prehitro obsojamo, kritiziramo.«
Poleg diabetesa se »dogaja« še življenje
Razumeti morate, da ni vse v teh izračunih, opozarja K ančeva »Ljudem se poleg diabetesa dogaja še preostalo življenje. Uspešno življenje s sladkor no boleznijo je zelo povezano z življenjskimi okoliščinami posameznik a in njegove psihične stabilnosti Ravno zato so kronične bolezni tak izziv za medicino. Imamo najboljša zdravila in tehnologijo, razmeroma dostopne zdravnike, a pogosto preprosto ne gre «
Kot pravi Karin Kanc, to postaja še posebej jasno zdaj, ko smo z novimi zdravili začeli uspešno obravnavati tudi debelost »Zdravila so odlična, ampak z njimi ne bomo premagali debelosti. Ljudje potrebujejo cel paket, vključno s psihoterapevtsko obravnavo, da lahko naslovijo dodatne vzroke svojih težav Na to pa sistem ni pripravljen.« Prav zato je že pred desetletjem pionirsko začela z delavnicami čuJEŠčnostiTM (mindful eating), ki ljudem pomagajo pri psihičnih izzivih prehranjevanja.
Cena svobode visoka, a daje možnos t, da dela po svoje
Osebam s sladkor no boleznijo kljub tem izzivom poskuša ponuditi najboljše, k ar zna Tudi svojim kolegom, za k atere vsako leto priredi mednarodni izobraževalni dogodek DiaMind, v sodelovanju z dr uštvom DRZNI Že leta se na teh dogodkih pogovarjajo o temah, kot so raba jezik a v pogovor u z osebo s sladkor no boleznijo, spolnost, motnje prehranjevanja, depresija in dr ugi duševni izzivi, ki spremljajo osebo s kronično boleznijo Čeprav je cena svobode, kot pravi sama, visoka, ji daje možnost, da dela po svoje, pri čemer ima trdno podporo dr užine –par tnerja, sina s snaho in skoraj dveletnim vnučkom – ter prijateljev Neskončno je hvaležna svojim pokojnim – bratu in staršema, ki so ji prav tako vedno in v vsem stali ob strani
»Veliko smo naredili, a nas čaka še veliko dela«
Delo dr Karin Kanc Hanžel nadvse cenimo tudi v uredniškem odboru revije Sladkorna bolezen, zato ji za zasluženi naziv moja diabetologinja 2024 iskreno čestitamo! Zastavili smo ji nekaj vprašanj in prejeli odgovore, ob katerih se velja zamisliti
Kateri so po vaših dolgoletnih izkušnjah največji izzivi ljudi s sladkorno boleznijo?
Ugotavljam, da je to bolezen zelo težko sprejeti – tudi zato, ker v naši družbi še vedno velja stigma, da si za sladkorno bolezen kriv sam Če imaš nenehno občutek krivde, jo je še težje sprejeti Nato se je težko navaditi, kako zelo ta bolezen posega v življenje: spremlja te dan in noč ter zahteva nenehno pozornost Prilagoditi svoje življenje tako, da jo obvladuješ, a da ti obenem ne greni življenja in da lahko hodita z roko v roki, je zelo velik izziv Vsak človek, še posebno mlad, težko sprejme dejstvo, da je ta bolezen kronična in da enostavno ne bo izginila
Katere so največje spremembe na področju obvladovanja sladkorne bolezni, odkar delate na tem področju?
Na pr vem mestu je gotovo boljše razumevanje psihičnih vzgibov in stanj, ki spremljajo sladkorno bolezen Zame je bil »aha moment«, ko sem ugotovila, da lahko človeku sicer ponudiš najboljše možno zdravilo, pa terapija ne bo uspešna, če se z njim ne pogovoriš in ne spoznaš vseh vidikov njegovega življenja Mojo diabetološko pot je zato zarisal študij integrativne psihoterapije, ki mi je neskončno pomagala pri globljem razumevanju psihičnih vzgibov pri ljudeh s sladkorno boleznijo To znanje že od leta 2012 podajamo na mednarodnem izobraževalnem dogodku DiaMind – ta je medtem prerasel v spletni dogodek, ki ga spremljajo strokovnjaki z vseh celin Dr uga sprememba je tehnološka revolucija, o kateri smo z mentorjem dr. Miho Koseljem sanjali nekoč: kako čudovito bi bilo, če bi lahko bolj natančno spremljali gibanje sladkorja – dr. Koselj bi bil gotovo vesel tega, kaj vse tehnologija danes omogoča ljudem s sladkorno boleznijo. Odlični tehnični rezultati novih tehnologij nam obenem dajejo čas za bolj poglobljen pogovor s človekom s sladkorno boleznijo Veselijo me tudi nove možnosti diagnostike in tarčna zdravila, s katerimi veliko širše obvladujemo sladkorno bolezen Zaradi novih zdravil diabetološka stroka ljudi končno obravnava celostno V središču dogajanja ni več glukoza, ampak čedalje bolje razumemo, da sladkorna bolezen res zavzame célo telo Prav nova zdravila so omogočila tudi povezavo strok, da diabetologi končno zelo odpr to govorimo s kardiologi in nefrologi, da si skupaj prizadevamo ljudem omogočiti čim boljše spopadanje z sladkorno bolezen Se v Sloveniji kot družba dovolj dobro zavedamo bremena sladkorne bolezni?
Kar veliko smo naredili na tem področju, a zagotovo nas čaka še veliko dela. Ponosna sem na naše SladkoloTM, ki nudi zelo konkretno izkušnjo življenja s sladkorno boleznijo tipa 1, ki skupaj s tekmovanjem iz znanja o sladkorni bolezni ozavešča mlade in tudi stari bi se od njih lahko marsikaj naučili Veliko smo dosegli tudi z Nacionalnim programom za obvladovanje sladkorne bolezni To pa nas nikakor ne sme uspavati!
Imate kak »recept« za ljudi, ki se jim ne uspe izviti iz začaranega kroga debelosti?
Ne verjamem v diete in mislim, da moramo stopiti korak nazaj: človeku moramo pomagati razumeti lastne prehranske navade cilj ne sme biti idealna postava, ampak zadovoljstvo z ž i v lj e nj e m , d a n a s h r a n a n e o bv l a d uj e i n d a n i s m o s u ž nj i p r e š teva nj a ka l o r ij i n kilogramov. Pot do tega cilja je po mojem mnenju »čuJEŠčnost«, koncept mindful eating, ki sem ga po izobraževanju v Ameriki pr va razvila v Sloveniji in bi ga lahko prevedli kot čuječno hranjenje. Zahteva oseben angažma, ki pri ljudeh gotovo ni priljubljen. Najlepše je seveda pojesti čarobno pilulo in shujšati Kljub prihodu novih zdravil tipa GLP 1, ki so dobesedno obnorela zahodni svet, še vedno menim, da ne gre brez celostne obravnave Nova zdravila so lahko čudovit začetek, a zdravnik ne opravi svojega dela, če ne vplete tudi psiholoških komponent Zagotovo pri debelosti zelo veliko vlogo igra genetika, ki še ni povsem raziskana Upam, da je tudi v medicinski stroki, posebno v diabetologiji, zdaj več strokovnjakov, ki bolje razumejo debelost tudi s psihološkega vidika
Kako bomo sladkorno bolezen obvladovali v prihodnosti?
Želim si, da bi našli čim bolj enostavne načine, kako živeti s to boleznijo. Želim si imeti čarobno paličico, s katero bi pozdravila vsakega, ki stopi v mojo ordinacijo. Veliko ljudi tudi dejansko prihaja k nam s takim upanjem; prisluhnem jim in se včasih z njimi tudi zjočem Ponudim pa jim lahko samo svoje medicinsko znanje in razumevanje (sš)
O novos tih pri zdra vl jenju sladkor ne bolezni in debelos ti
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Kongres Srednjeevropskega diabetičnega zdr uženja (CEDA) predstavlja letno konferenco CEDA , uveljavljenega evropskega znanstvenega dr uštva s 55-letno zgodovino, in je posvečen kliničnemu zdravljenju bolnikov s sladkor no boleznijo in pridr uženimi obolenji.
V prispevku povzemam nekaj ključnih sporočil s kongresa, ki se je odvil v Paler mu na Siliciji od 6 do 8 junija 2024
Novos ti pri zdravljenju sladkor ne bolezni
Sladkorna bolezen je pogosta kronična bolezen z velikim dr užbenim bremenom, saj negativno vpliva na vsakdanje življenje oseb z njo Dejansko so kronič n i z a p l e t i s l a d ko r n e b o l e z n i , z l a s t i srčno-žilni in ledvični zapleti, precej pogosti in tesno povezani z umrljivostjo tistih, ki jo imajo Zato je uspešna skrb za urejenost glikemije ključna za preprečevanje prihodnjih zapletov in izboljšanje kakovosti življenja ljudi s sladkor no boleznijo
Razumevanje patofiziologije sladkorne bolezni se je v zadnjih letih izrazito povečalo, k ar je privedlo do opaznega povečanja terapevtskih možnosti z velikim številom inovativnih zdravljenj; takšne terapije lahko zagotovijo optimalno glukometabolično kontrolo ter v določenih primerih tudi zaščito srca, ožilja in ledvic, k ar zagotavlja zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov sladkor ne bolezni.
Zaviralci SGLT2 in agonisti receptorjev GLP-1 predstavljajo novi sk upini učinkovin za zdravljenje sladkor ne bolezni tipa 2 (SB2), ki se zaradi njunega izjemno ugodnega srčno-žilnega prof ila pomik at a v ospredje zdravljenja SB2 Vse več je podatkov o smiselnosti upor a b e ko m b i n a c ij e u č i n kov i n i z o b e h sk upin, saj na ta način dosežemo dodatno izboljšanje srčno-žilnih in ledvičnih izidov pri zdravljenju oseb s SB2 Ker predstavniki obeh sk upin poleg samega delovanja na urejenost glikemije izk azujejo številne dr uge ugodne učinke, se njihova uporaba vse bolj širi tudi na nova indik acijsk a področja, izven sladkor ne bolezni
Hkrati se je v zadnjih letih z uvedbo novih tehnologij za samonadzor močno povečal tudi nadzor domá Vse večja je uporaba senzorskih sistemov, tako pri spremljanju kot tudi pri zdravljenju oseb s sladkorno boleznijo Tako lahko zdravstveni delavci hitreje zaznamo nihanja kr vne glukoze (ki so najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj zapletov sladkor ne bolezni) in individualno prilagajamo antidiabetično terapijo Na kongresu so bili predstavljeni tudi podatki, da je zaradi novejše tehnologije poleg boljše urejenosti glikemije tudi manj hospitalizacij zaradi akutnih zapletov sladkor ne bolezni, k amor uvrščamo hudo hipoglikemijo in diabetično ketoacidozo. Seveda pa je problem dostopnosti do tovrstnih pripomočkov, ki ni enaka v vseh regijah v Evropi
Novos ti pri zdravljenju debelos ti
Debelost je kronična presnovna motnja, ki jo je leta 1997 Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med bolezni Obravnavamo jo kot kronično in potrebuje dolgoročno obravnavo Zaradi razs e ž n o s t i p o s t a j a ve l i k z d r av s t ve n i i n dr užbenoekonomski problem, saj povečuje obolevnost in umrljivost
Na kongresu so poleg prehranskih priporočil, priporočil glede telesne aktivnosti in psihološke obravnave predstavili tudi novosti na področju farmakološkega zdravljenja, ki se po uspešnosti že skoraj približuje rezultatom bariatrične kir urgije Predstavljene so bile nove generacije GLP-1 receptor agonistov in kombinacije a g o n i s tov i n k r e t i n sk i h h o r m o n ov (GIP/GLP1), ki ponujajo obetavne možnosti za dolgoročno in uspešno zdravljenje debelosti Ta zdravila delujejo t ako, da povečujejo občutek sitosti in zmanjšujejo apetit, k ar vodi do izgube teže pri osebah z debelostjo Tovrstna
zdravila obenem tudi zelo dobro znižujejo glikemijo, zato bodo uporabljena tudi pri zdravljenju sladkor ne bolezni tipa 2.
Sklepne misli
Na kongresu so bile predstavljene tudi novosti pri obravnavi sočasnih bolezni in zapletov pri osebah s sladkor no boleznijo Veliko je bilo znanstvenih prispevkov (v obliki predavanj, predstavitev in posterjev) tudi slovenskih zdravnikov in raziskovalcev, predvsem diabetologov Zaradi čedalje obsežnejših raziskav in novosti na področju zdravljenja lahko osebam s sladkorno boleznijo ponudimo bolj učinkovito in predvsem var no zdravljenje in s tem zmanjšamo tveganje za zaplete bolezni v prihodnosti.
Naj zaključim z mislijo, ki je bila na kongresu omenjena večkrat: »Prihodnost lahko najbolje napoveš (predvidiš), če jo soustvariš.«
Sladkorna bolezen tipa 2
Spoznajte svoje tveganje, bodite odgovorni
Več kot 90 % oseb ima sladkorno bolezen tipa 2. Razvije se lahko tiho, s simptomi, ki ostanejo neopaženi.
Če sladkorne bolezni ne odkrijemo in ne zdravimo zgodaj, lahko povzroči resne zaplete.
Obstaja več dejavnikov tveganja, ki povečajo možnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Dobro jih je poznati in vedeti, kako jih odložimo ali preprečimo.
Skoraj vsaka druga oseba
s sladkorno boleznijo zanjo ne ve.
Razumite svoje tveganje:
Družinska anamneza: Če imate starše ali brate in sestre s sladkorno boleznijo, je tveganje večje.
Teža: Čezmerna telesna teža ali debelost poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Starost: Tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 narašča s starostjo, zlasti po 45. letu.
Veste, kako se odzvati?
V nekaterih primerih lahko zdrave prehranjevalne navade in redna telesna dejavnost zmanjšajo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Prehrana: Izberite polnozrnate izdelke, puste beljakovine ter veliko sadja in zelenjave. Omejite sladkor in nasičene maščobe (npr. smetano, sir, maslo).
Fizična aktivnost: Manj časa preživite v sedečem položaju in več časa v gibanju. Prizadevajte si za vsaj 150 minut zmerno intenzivne dejavnosti na teden (npr. hitra hoja, tek, kolesarjenje).
Svarila: Bodite pozorni na morebitne znake sladkorne bolezni, kot so pretirana žeja, pogosto uriniranje, nepojasnjena izguba teže, počasno celjenje ran, zamegljen vid in pomanjkanje energije. Če imate katerega od teh simptomov ali če spadate v rizično skupino, se posvetujte z zdravstvenim delavcem.
Ali poznate svoje tveganje? Izvedite več na:
#Svetovnidandiabetesa #Spoznajsvojetveganje
svetovni dan sladkorne bolezni 14. november
Etnična pripadnost: Nekatere etnične skupine so bolj ogrožene, vključno s temnopoltimi Afričani, afriškimi Karibijci in južnimi Azijci.
Nedejavnost: Telesna nedejavnost lahko prispeva k povečanju telesne mase in inzulinski rezistenci.
Nosečniška sladkorna bolezen: Ženske, ki so med nosečnostjo imele sladkorno bolezen, so izpostavljene povečanemu tveganju za sladkorno bolezen.
Senzor Sibionics GS1 – zanesl jivo
neprekinjeno spreml janje ra vni sladkorja
Tehnologija je danes prisotna v vsakem kotičku našega življenja, še posebej pa na področju zdravja, kjer prinaša izjemne izboljšave. Sibionics GS1, sodoben sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze, ne le meri trenutne ravni glukoze, ampak ponuja celovit vpogled v njeno nihanje, kar omogoča infor mirane odločitve in olajša vsakodnevno samovodenje sladkor ne bolezni.
Razumevanje vpliva prehrane na raven sladkorja
Za osebe s sladkor no boleznijo je ključno, da razumejo, k ako različna živila vplivajo na raven sladkorja Senzorji sistema Sibionics GS1, ki kontinuirano merijo raven glukoze v medceličnini, omogočajo sprotno spremljanje vpliva zaužitih živil Ena izmed uporabnic je opazila: »Po zajtrk u se mi je nepričakovano povišal sladkor.« Naslednje jutro je nekoliko prilagodila vsebino zajtrk a, spremljala meritve senzorja in tako ugotovila, katera hrana ji povzroča najmanjše poraste ravni glukoze.
Senzor Sibionics GS1 t ako omogoča prilagoditev prehrane, saj uporabnik u pomaga razumeti povezavo med vrsto zaužitih živil in ravnjo sladkorja ter sprejemati ustreznejše prehranske odločitve
Učinkovito uravnavanje ravni sladkorja pri telesni dejavnos ti
Te l e s n a d ej av n o s t i m a p o m e m b e n vpliv na raven glukoze Ne glede na to, ali gre za načr tovano vadbo ali za spontano gibanje, senzor Sibionics GS1 omogoča spremljanje učinkov aktivnosti na
raven glukoze v realnem času Dr uga uporabnica deli svojo izkušnjo: »Vr tnarjenje mi pomaga pri uravnavanju sladkorja. S spremljanjem vrednosti lahko tudi preprečim nizke vrednosti sladkorja « Tako lahko vr tnari z manj skrbi, da bi se njen sladkor pretirano znižal, in obenem učinkoviteje sama vodi svojo sladkor no bolezen
Telesna dejavnost ima velik vpliv na počutje in obenem vpliva na raven glukoze S sistemom Sibionics GS1 lahko uporabniki spremljajo vpliv različnih vrst gibanja na raven sladkorja in jim omogoča, da se izognejo nevarno nizkim ravnem sladkorja, k ar vodi do bolj stabilnih ravni čez ves dan, tudi ponoči
Samodejno in kontinuirano merjenje brez tr uda
Ena izmed ključnih prednosti senzorja Sibionics GS1 je samodejno pošiljanje podatkov na pametni telefon, brez skeniranja Uporabnik lahko na telefonu omogoči opozorila ob nizkih in visokih vrednostih.
Poleg tega sistem omogoča deljenje podatkov o meritvah s svojci, k ar povečuje varnost in omogoča hitro ukrepanje v nujnih primerih, še posebej za vse uporabnike, ki živijo sami.
Podpora pri prilagajanju terapije in življenjskega sloga
Zbrani podatki so dragoceni tudi za zdravstven i t i m , s a j o m o g o č a j o p o g l o b lj e n v p o g l e d v vzorce nihanja glikemije Na podlagi teh infor-
macij lahko zdravnik natančneje prilagodi terapijo posameznik u
Uporabnik pa lahko s spremljanjem trendov prilagodi svoje prehranjevalne navade in telesno dejavnost Kot pravi ena izmed uporabnic: »S pomočjo podatkov senzorja mi je uspelo prilagoditi čas in sestavo obrokov ter zmanjšati nenadne poraste sladkorja «
Tehnologija je zaveznik pri obvladovanju sladkor ne bolezni
Sibionics GS1 predstavlja pomemben napredek pri samovodenju sladkor ne bolezni Z zagotavljanjem natančnih in sprotnih podatkov o ravni glukoze pomaga uporabnikom razumeti vpliv vsakodnevnih dejavnikov na nihanja glikemije ter omogoča proaktivno načrtovanje za preprečevanje neželenih porastov in padcev ravni sladkorja, k ar je ključno za dolgoročno ohranjanje zdrav ja Sistem lahko zmanjša raven stresa in negotovost ter s svojimi zanesljivimi podatki prinaša večjo var nost, prilagodljivost in zaupanje, to pa je ključ do boljšega počutja in lažjega življenja s sladkor no boleznijo.
Zaloker & Zaloker, d o o
Sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze
IZBIRA JE VAŠA
14 dni brez zbadanja in skeniranja
14-dnevni senzor
Brez zbadanja v prst
Vodotesno (IPX8)
-15 % pri nakupu enega sistema
3+1 gratis ali Akcija velja do 31 12 2024
Sladkor na bolez en in debelos t –
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Debelost in sladkor na bolezen sta v današnji dr užbi čedalje bolj prisotni in povzročata resne zdravstvene težave.
Debelost pomeni čezmer no kopičenje telesne maščobe, kar povečuje tveganje za razvoj številnih bolezni, med katerimi je ena najpogostejših sladkor na bolezen tipa 2. Kako sta sladkor na bolezen in debelost sploh povezani?
Debelost nastane, ko vnesemo v telo več energije (k alorij) s hrano, kot je porabimo z vsakodnevnimi aktivnostmi Višek energije se v telesu shrani kot m a š č o b a Po p o d a t k i h Svetov n e zdravstvene organizacije se je debelost od let a 1975 potrojila: danes že več kot 650 milijonov odraslih in 340 milijonov otrok živi z debelostjo V Sloveniji je debelost prisotna pri približno 20 % prebivalcev, pogosteje moških v starosti 55–6 4 let.
Debelost opredelimo z indeksom telesne mase (ITM), ki je razmerje med telesno maso, izraženo v kilogramih, in kvadratom telesne višine, izraženo v metrih O čezmer ni telesni masi govorimo, k adar je indeks telesne mase nad 25, o debelosti pa, k adar je nad 30 ITM ne pove ničesar o prisotnosti maščobe ali njeni razporeditvi Ker so mišice težje od mašč obe, ima lahko
Debelost je lahko vzrok za nek atere bolezni ali pa poslabša prisotne kronične bolezni Pri osebah s debelostjo se pogos teje pojavljajo srčno-žilne bolezni (srčno popuščanje, povišan kr vni tlak, povišane vrednosti holesterola …), sladkor na bolezen tipa 2, težave s sklepi, rakava obolenja, obolenja kože, ledvične bolezni idr Pomembno se poveča umrljivost.
Povezava med debelos tjo in sladkor no boleznijo
Debelost, še posebej trebušna ali visceralna debelost (kjer se maščoba kopiči okoli trebuha), je glavni dejavnik tveganja za razvoj sladkor ne bolezni tipa 2 Maščobne celice, ki se kopičijo v trebuhu, izločajo snovi, ki povečujejo odpornost na inzulin, kar vodi do povišanih ravni glukoze v kr vi Maščoba v trebuhu se nabere tudi okoli trebušne slinavke in moti njeno delovanje, k ar zmanjša učinkovitost izločanja inzulina
Delež prebivalcev Slovenije z debelostjo (z ITM nad 30) po spolu (Vir : Strokovna priporočila za zdravljenje debelosti z zdravili)
npr. zelo mišičast a oseba visok ITM. Zato za opredelitev prisotnosti maščobe pogosto potrebujemo dodatna merjenja Najpogosteje izmerimo obseg trebuha, vrednosti obsega nad 80 cm pri žensk ah in nad 94 cm pri moških pa nak azujeta prisotnost čezmer nega kopičenja maščobe okoli trebuha Za oceno prisotnosti maščobe, mišične mase in vode lahko uporabljamo posebne tehtnice
Vloga hor monov
P r i u r av n ava nj u telesne mase in ravni glukoz e v kr vi i g r a j o p o m e m b n o vlogo hormoni Leptin, hor mon sitosti, ki ga izločajo maščobne celice, signal i z i r a m ož g a n o m , da imamo dovolj energije in zmanjša apetit Pri osebah z debelostjo je raven leptina pogosto povišana, vendar so celice na njegov signal manj občutljive, k ar vodi do stalnega občutk a lakote.
Grelin, hor mon lakote, se izloča iz želodca in spodbuja apetit, njegova raven pa se poveča pred obroki in zmanjša po jedi. Pri osebah s prisotno debelostjo je zaradi odpor nosti celic na leptin učinek grelina močneje izražen
Debelost, še posebej trebušna ali visceralna debelost (kjer se maščoba kopiči okoli trebuha), je glavni dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2
GLP-1 (gluk agonu podoben peptid1) in GIP (gastrični inzulinotropni polipeptid) sta hormona, ki igrata ključno vlogo pri uravnavanju ravni glukoze v kr vi in apetit a GLP-1 se izloča iz črevesja kot odziv na vnos hrane in povečuje izločanje inzulina, upočasnjuje praznjenje želodca in zmanjšuje apetit GIP se prav t ako izloča iz črevesja in spodbuja izločanje inzulina
Pri ljudeh s prisotno debelostjo in sladkor no boleznijo tipa 2 je delovanje teh hor monov pogosto moteno, zato so zdravila, ki posnemajo njihovo delovanje, zelo učinkovit a pri zdravljenju teh bolezni.
Vloga vnetja pri debelos ti in sladkor ni bolezni
Debelost je povezana s kroničnim vnetjem Maščobno tkivo, še posebej visceralno maščobno tkivo, izloča različne
dva izziva sodobnega časa
vnetne posrednike, ki prispevajo k razvoju inzulinske rezistence Vnetni posredniki motijo signalizacijo inzulina v celicah, k ar vodi do povišane ravni glukoze v kr vi Poleg tega lahko vnetje vpliva na delovanje beta celic trebušne slinavke, kar zmanjšuje njihovo sposobnost izločanja inzulina.
Metabolni sindrom
Metabolni sindrom je sk upek dejavnikov tveganja, ki povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkor ne bolezni tipa 2. Glavni znaki presnovnega sindroma vključujejo povečan obseg pasu, povišane vrednosti trigliceridov, znižane vrednosti HDL holesterola, povišan kr vni tlak in povišane ravni glukoze v kr vi. Prisotnost treh ali več teh znakov povečuje tveganje za razvoj sladkor ne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih bolezni.
Zdravljenje debelos ti in sladkor ne bolezni tipa 2
Preventiva. Preprečevanje debelosti in sladkor ne bolezni tipa 2 zahteva cel ov i t p r i s to p , k i v k lj u č uj e p ro m o c ij o zdravega življenjskega sloga že od otroštva. Izobraževanje o zdravi prehrani, spodbujanje telesne dejavnosti, zmanjšanje sedečega načina življenja in obvladovanje stresa so ključni elementi preventive. Pomembni sta tudi zgodnje prepoznavanje in obravnava dejavnikov tveganja, kot so čezmerna telesna masa, povišan kr vni tlak in neurejene ravni maščob v kr vi.
Sprememba življenjskega sloga. Pr vi korak pri zdravljenju debelosti in sladkor ne bolezni tipa 2 je sprememba življenjskega sloga. Ta vključuje zdravo p r e h r a n o , r e d n o te l e s n o d ej av n o s t , zmanjšanje stresa, opustitev k ajenja in dovolj spanja Uravnotežena prehrana
z zmanjšanim vnosom kalorij (več vlakninami, sadjem in zelenjavo ter manj sladkorji in nasičenimi maščobami) je ključna za izgubo telesne mase. Redna telesna dejavnost, kot so hoja, tek, plavanje ali kolesarjenje, pomaga pri izgubi telesne mase in k povečanju občutljivosti na inzulin.
Farmakološko zdravljenje (zdravljenje z zdravili). Ko spremembe življenjskega sloga niso dovolj, se uporabljajo zdravila za uravnavanje sladkor ne bolezni tipa 2 in zmanjšanje telesne mase
Metfor min je pogosto pr vo zdravilo za sladkor no bolezen tipa 2, saj med dr ugim povečuje občutljivost celic na inzulin Inkretinsk a zdravila, ki posnemajo delovanje GLP-1, povečujejo izločanje inzulina, upočasnjujejo praznjenje želodca in zmanjšujejo apetit, kar pomaga pri izgubi telesne mase in uravnavanju glukoze v kr vi.
Zavezani natančnosti
brez v pliva d rugih zd r av i l1, 2
Ali ste vedeli, da lahko zdravila , ki jih jemljete, vplivajo na natančnost meritev? Tu so možni dejavniki vpliva na vaše meritve glukoze:
S sistemom Accu-Chek Guide lahko merite raven glukoze v krvi brez motečega vpliva 99 % testiranih potencialno motečih snovi.1,2
na
Pogoji
Zdravila
recept Pogosti onesnaževalci iz ostankov na rokah
shranjevanja in vplivi iz okolja
Kir urško zdravljenje. Pri osebah z zelo visoko telesno maso, pri k aterih s spremembo življenjskega sloga in uvedbo zdravil nismo uspešni, lahko razmislimo o kir urškem zdravljenju debelosti, t ako imenovanih bariatričnih ali metaboličnih operacijah Te operacije zmanjšajo velikost želodca in/ali sprem e n ij o p r e b av n o p o t , k a r vo d i d o zmanjšanega vnosa hrane in/ali zmanjšane absor pcije hranil. Trenutno je najbolj učinkovito zdravljenje debelosti Po operativnih posegih pa opazimo tudi znatno izboljšanje ali celo remisijo sladkor ne bolezni tipa 2, če je bila t a prisotna pred posegom
Debelost in sladkor na bolezen tipa 2 sta tesno povezani in predstavljata resen zdravstveni izziv. Prihodnost zdravljenja je svetla in polna obetov Prepoznavanje obeh bolezni, razumevanje njunih mehanizmov in ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga za preprečevanje in zdravljenje obeh bolezni so ključni za njuno dobro obvladovanje
Pogled v prihodnost
Personalizirana medicina in zdravila Eden najpomembnejših trendov v zdravljenju debelosti je tako imenovana personalizirana medicina S pomočjo naprednih genetskih testov in analize življenjskega sloga bo m o g o
kova
potrebam posameznika. Zdravljenje bo torej usmerjeno bolj ciljno in zato učinkovitejše. Prav tako razvoj novih zdravil za zdravljenje debelosti hitro napreduje Ena izmed obetavnih skupin zdravil so agonisti receptorjev GLP-1, GIP in kombinacije z njima
Medicinski pripomočki in kir urgija
Na področju medicinskih pripomočkov se razvijajo inovativne rešitve, kot so znotrajželodčni (intragastrični) baloni in različne vrste stimulacij želodca T i pripomočki pomagajo zmanjšati občutek lakote in povečajo občutek sitosti. Ena izmed novejših tehnologij so tudi endoskopski posegi, ki omogočajo manj invazivne kirurške posege za zmanjšanje želodca. Razvijajo se nove kirurške tehnike, ki omogočajo varnejše in bolj učinkovite posege
Digitalne tehnologije
Digitalna tehnologija igra pri zdravljenju debelos ti vse večjo vlogo Aplikacije za pametne telefone, nosljive naprave in telemedicina omogočajo boljše spremljanje in podporo osebam pri njihovem boju z debelostjo. S pomočjo umetne inteligence in analiz več podatkov lahko zdravniki bolje razumejo vzorce vedenja in prilagodijo zdravljenje v realnem času. Pomemben del prihodnosti zdravljenja debelosti je tudi preventiva Zdravstveni sistemi po svetu se vse bolj osredotočajo na celosten pristop, ki vključuje tako medicinsko zdravljenje kot tudi psihološko podporo in spodbujanje zdravega življenjskega sloga, vplivajo pa tudi na oblikovanje politik (zmanjšanje sladkorja v pijačah, davki na sladke pijače ipd )
Strokovna ekskur zi ja v Steno Diabe tes Center
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Si predstavljate obravnavo v ambulanti zdravnika, ki ima dovolj časa za obravnavo bolnika, ki mu pravzaprav ne reče bolnik, ampak uporabnik ali klient? V ambulanti, ki je opremljena s sodobnimi pripomočki, tako tistimi za preiskave kot tehnologijo, ki ponuja vpogled v vodenje sladkor ne bolezni? Taka obravnava je verjetno želja vsakega bolnika, pa tudi zdravnika.
V a p r i l u n a s j e n e k a j d i a b e to l o g ov o d l ete l o n a D a n sko v Ste n o D i a b ete s Center. Center ponuja sodobno obravnavo oseb s sladkor no boleznijo, njihov cilj pa je z najboljšo oskrbo izboljšati kvaliteto življenja in izboljšati možnosti zdravljenja sladkor ne bolezni. Center je lociran v Københavnu in je del Univerzitetnega kliničnega centra Herlev
Je pravzaprav le eden od centrov Steno, ki so razporejeni po celotni Danski. Dokončan je bil v letu 2021 Razdeljen je na več odsekov, ki se med seboj ves čas usklajujejo: Odsek za oskrbo oseb s sladkor no boleznijo, Odsek za klinične raziskave in translacijsko medicino, Odsek za razisk ave preventivnih ukrepov, Odsek za promocijo zdrav ja v sk upnosti in Odsek za izobraževanje. Dopolnjujejo jih administrativne službe
Klinik a je že na pr vi pogled povsem dr ugačna od poznanih: po tleh je položen parket, strop je obdan z lesom, velik a okna v belih stenah pa v prostor vnašajo svetlobo in zračnost Prostori so široki, tu pa tam pregrajeni s stebri, na vsaki strani neba pa se razprostira široko stopnišče, ki je namenjeno tako prehajanju v pr vo nadstropje kot posedanju na mehkih blazinah. Na sredini prostora se nahaja bar z zdravimi prigrizki in kavo, nasproti njemu pa recepcija za sprejem in usmerjanje Po hodnik u so razporejeni pisani penasti k avči, kjer osebe s sladkor no boleznijo poklepetajo in počakajo na obravnavo V prostor u najdemo tudi leseno drevo, k amor lahko obiskovalci obesijo dobre misli, predloge za izboljšave in pohvale »Oberejo« ga enkrat letno Odsek za klinično obravnavo je razdeljen na manjše enote – enoto za obravnavo diabetične noge, enoto za edukacijo (v k ateri so prostor ne k uhinje), enoto za pregled očesnega ozadja in ambulante Del klinike je namenjen pediatrični p o p u l a c ij i i n j e u r ej e n š e p o s e b n o skrbno, saj jim veliko pomeni, da se pri njih dobro počutijo tudi otroci Ambulante so opremljene z napravami za pre-
gled nog, moder nimi računalniki in velikimi LCD zasloni, kjer sk upaj z njihovimi uporabniki pregledajo rezultate z zadnje obravnave Prav skrbnemu pregledu rezult atov in načr tovanju zdravljenja dajejo poseben pomen.
Zdravniki so sk upaj z infor matiki izdelali program, kamor se naložijo rezultati različnih naprav – inzulinskih črpalk,
senzorjev in glukometrov Že v čakalnici imajo obiskovalci možnost, da preko računalnik a naložijo podatke v program, pri tem pa jim pomagata tudi dve administratorki Na ta način pridobita tako zdravnik kot tudi oseba s sladkor no boleznijo – vsi rezultati so namreč v programu predstavljeni pregledno in jasno Spodbujajo jih k uporabi sodobnih tehnologij in k sodobnemu zdravljenju.
V Centr u Steno se zdravi dobrih 11.000 oseb, predvsem tistih, ki imajo zaplete sladkorne bolezni in inzulinsko terapijo Vsak a oseba s sladkor no boleznijo ima o b i ske p r av i l o m a 3 - d o 4 - k r a t l e t n o . Obravnave so celos tne in med obiski opravijo tudi preglede nog, odvzamejo laboratorijske izvide in po potrebi pregledajo očesno ozadje. Ob pojavu zapletov imajo na voljo posvet z nefrologom, kardiologom ali ortopedom Slednji je na kliniki vsaj enkrat tedensko. Takrat opravi manjše posege na stopalih, k ar omogoča, da se morebitne rane hitro zacelijo V enoti za diabetično nogo izdelajo tudi čevlje za razbremenitev, preverijo, kje so točke največje obremenitve, in redno prevezujejo rane
Poleg izvrstne klinične oskrbe pa v Steno Diabetes Centr u opravijo veliko število raziskav Prav te so v svetu oskrbe sladkor ne bolezni pogosto reference za zdravljenje Center za razisk ave je prostoren, opremljen s sodobni posteljami in sodobno opremo za odvzem vzorcev Danci so veseli, če lahko sodelujejo v teh raziskavah, zato jim ne zmanjka udeležencev. Naj bo sodelovanje v razisk avah zdravljenja ali pa raziskavah v širših sk upnostih, se radi odzovejo Podatkov jim zato ne primanjk uje, sodobne tehnološke rešitve pa jim omogočajo hitre analize rezultatov Ja, obisk Steno Diabetes Centra je bil zanimiv, poučen, poseben Zaposleni so z veseljem slišali tudi naše izk ušnje in želje In moja želja je, da bi imeli dostop do takega centra tudi v Sloveniji Kdo ve, morda nekoč v prihodnosti
Tehnološka postaja – Steno digital
Trak za določanje točk največje obremenitve
O diabe tični ledvični bolezni
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Jana Komel, dr med,
Sladkor na bolezen povzroča številne zaplete, ki jih razdelimo na ak utne – nenadno nastale – in kronične – počasi nastajajoče Ak utni so posledica učinka glukoze v kr vi –bodisi previsokih vrednosti ali prenizkih Kronični ali pozni zapleti so posledica dolgotrajnega delovanja glukoze na kr vne žile in dr uge organe
Eden od kroničnih zapletov je ledvična bolezen Ledvice v telesu delujejo kot nekakšen f ilter oz cedilo Skoznje se vsakodnevno precedi 180 litrov tekočine, ki kroži po našem telesu Škodljive snovi se izločijo z urinom, vse ostale pa se ponovno vsrkajo v telo Ledvice ležijo tik pod rebri zadaj in na pr vi pogled izgledajo kot f ižol V vsaki ledvici je prisotno ogromno število f iltracijskih cevčic, po katerih se pretaka tekočina Tem sistemom pravimo nefroni Kri po eni od žil priteče do ledvice, steče skozi sistem nefronov, se pref iltrira, nek aj odvečne tekočine in snovi se izloči z urinom skozi sečevode v mehur, preostali (večji) del pa se prečiščen po dr ugi žili vr ne v kri Ledvica se okvari šele takrat, ko je okvarjen velik del nefronov Okvara ledvice se zato ne zgodi
spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
v kratkem času, ampak nastaja daljše obdobje
Popuščanje funkcije ledvic lahko vidimo v preiskavah urina in kr vi: v urinu spremljamo predvsem beljakovine (proteine), v kr vi pa kreatinin in sečnino Na podlagi kreatinina izračunamo tudi f iltracijsko sposobnost ledvic, ki jo izrazimo z ocenjeno glomer ulno f iltracijo (oGF) Na podlagi te določimo stopnjo okvare ledvic in potrebo po prilagoditvi o d m e rkov z d rav i l V z a č et n i fa z i l a h ko v urinu opazimo izločanje albuminov (albuminurijo), ki so manjše beljakovine Te že nakazujejo ledvično okvaro, še posebno, če se pojavljajo dalj časa Včasih so lahko albumini povišani tudi ob dehidraciji, povišani telesni temperaturi ali zelo visokem kr vnem tlak u Če okvara napreduje, se z urinom izločajo večje beljakovine, čemur rečemo proteinurija. V naprednejših fazah ledvične bolezni lahko poleg proteinurije opazimo tudi povišanje kreatinina in sečnine v kr vi, glomer ulna f iltracija pa se niža Okvaro ledvic na podlagi te razdelimo na pet stopenj, zadnja, peta, pa zahteva nadomestno zdravljenje z dializo Kadar zdravnik opazi višje stopnje
Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?
okvare, osebo navadno napoti k specialistu za ledvične bolezni – nefrologu Sladkor na bolezen je eden najpogostejših vzrokov za okvaro ledvic in skupaj z arterijsko hiper tenzijo (povišanim kr vnim tlakom) vodilni vzrok odpovedi ledvic in potrebe po dializi Neurejene vrednosti glukoze v kr vi poškodujejo nefrone in zmanjšajo filtracijsko sposobnost ledvic Ledvično popuščanje poteka tiho, brez kakršnih koli znakov, dokler ni okvarjena že večina nefronov Ob napredovanju bolezni se lahko pojavijo otekline okončin in zastajanje tekočine v telesu, nihanje kr vnega tlaka, motnje elektrolitov (kalija, natrija ), slabost in br uhanje V končni fazi oseba ni več zmožna izločati urina
Za ohranjanje ledvične funkcije je ključno, da imamo urejen kr vni sladkor in kr vni tlak ter da opustimo kajenje Pomembno je redno jemati zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik. Ker previsoka telesna masa poveča tveganje za okvaro ledvic, priporočamo izgubo telesne mase za vsaj 5–15 % izhodiščne, redno telesno aktivnost in zdravo, uravnoteženo prehrano
Za skrb nam bodo ledvice hvaležne in nam bodo služile do pozne starosti
Majhen, udoben in točen sistem za spremljanje glukoze. Enostavna in hitra namestitev senzorja, ki deluje do 14 dni. Tanek in raven oddajnik za večkratno uporabo - ne potrebuje polnjenja
Vsak zob ima pe t ploskev –koliko jih vsak dan očis tite vi?
® Romana Mance Kris tan, dr dent med , spec parod
Večina pacientov se ne zaveda, da ima vsak zob pet ploskev : tri izmed njih so vidne, aproksimalni ploskvi, ki medzobni prostor oklepata, pa ne. Za optimalno čiščenje je treba očistiti vseh pet ploskev. Prav na aproksimalnih ploskvah, ki sta težje dosegljivi, najpogosteje nastane zobna gniloba in v medzobnih prostorih se najpogosteje začne parodontalna bolezen.
Bolezni obzobnih tkiv in zobna gniloba nastanejo kot posledica kopičenja z o b n i h o b l o g Po o d s t r a n i t v i z o b n i h oblog se namreč klinični znaki vnetja obzobnih tkiv močno zmanjšajo Vendar
predovala parodontalna bolezen nosečnice lahko vpliva na prezgodnji porod otrok a in na nižjo porodno težo Dok azana je tudi povezava z osteoporozo
bine sondiranja in zato je manj vnetja. Zaradi vsega opisanega je pomembno, da poleg ščetkanja postane naša dnevna r utina tudi čiščenje medzobnih prostorov.
Po naših izk ušnjah se danes pacienti v s e p o g o s tej e o d l o č a j o z a m
Medzobna ščetka mora zapolniti cel medzobni prostor Zobna nitka ali premajhna medzobna ščetka medzobnega prostora ne očistita učinkovito
ščetke zaradi enostavnosti uporabe, vendar pa si velikost ščetk določijo sami; te so večinoma premajhne, medzobni prostori pa temu primer no slabo očiščeni. Pacienti medzobne ščetke pogosto uporabljajo neustrezno in si s tem poškodujejo obzobna tkiva. Zato je pomembno, da je v izbiro velikosti medzobne ščetke vključen strokovnjak, ki pacientu pok aže tudi ustrezno tehniko čiščenja
INTERVJU Darja Mandžuka, ambasador ka Sklada Alojza Rudolfa
»Vsak dan do živim kaj, kar me
® Sergeja Širca, foto: Tone Jurečič
Alojz Rudolf je življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo in prizadevanjem za njihovo boljše življenje.
Zaradi njegovih številnih pomembnih dosežkov na tem področju ter dobrosrčne osebnosti ostaja za njim neprecenljiva dediščina, ki se kljub Rudolfovemu tragičnemu prezgodnjemu slovesu v letu 2021 danes še nadgrajuje Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je namreč v njegov spomin ustanovila Sklad Alojza Rudolfa.
Gospa Mandžuka, ste med pr vimi dobitniki naziva ambasadorka
Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja Zakaj ste se odločili za sodelovanje v tem projektu?
Prispevek Alojza Rudolfa za ozaveščanje o s l a d ko r n i b o l e z n i i n zdravem načinu življenj a j e n e p r e c e n lj i v S svojimi idejami in spodbudami je pomagal pri graditvi ZDDS kot krovne organizacije, ki pove z uj e 3 9 d r u š te v p o vsej Sloveniji. Prav je, da sledimo njegovi viziji in da temelje, ki jih je postavil, kot ambasadorji nadgrajujemo z ustvarjalnimi idejami. S tem sporočamo, da njegov tr ud ni bil zaman.
za kvalitetnejše zdravljenje in za sodobnejše pripomočke za vpogled v st anje sladkor ne bolezni in nadzor nad njo Zavedal se je, kako pomembno je delo zveze za društva, ki jih povezuje, in delo društev diabetikov za posameznega člana.
Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?
Zagotovo bi spodbujal vse aktivnosti v podporo kakovostnega življenja oseb s sladkor no boleznijo, zmanjševanje stigmatizacije zaradi te bolezni in skrb za boljšo zdravstveno pismenost o sladkor ni bolezni in njeni preventivi Zavz emal bi se za krepitev us tvarjalnih moči mladih ter njihove vloge preko dr uženja in ozaveščanja o življenju s sladkor no boleznijo Spodbujal bi tudi povečanje števila aktivnih oseb na področju ambasadorstva sladkor ne bolezni
Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Alojz Rudolf je vse svoje znanje in življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo in možnostim k ar najboljšega zdravljenja, vodenja in uveljavljanja njihovih pravic Zavzemal se je
Veliko energije je vložil v sprejetje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkor ne bolezni tipa 2. Uvajal je tudi dr uge zanimive projekte, ki so pripomogli k ozaveščanju mladih in ost ale populacije (Tekmovanje iz znanja o sladkor ni bolezni, Modri krog, #Dar ujem Kilometre) ... Izjemen je bil njegov prispevek pri delovanju IDF Evropa Strokovno pa je s svojim znanjem in izk ušnjami podprl tudi Latvijsko diabetično zvezo in v Litovskem parlamentu predstavil pravice oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji Za svoje delovanje je prejel številna priznanja in pohvale na domačih tleh in tudi v svetu.
Ste predsednica Društva diabetikov Posavje – Brežice, zelo aktivni pa ste tudi pri številnih projektih ZDDS Kaj vas motivira za to delovanje, ko pa vemo, da je vse težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?
Vedno so mi bili pomembni ljudje in povezanost z njimi Predana sem delu
za naše dr uštvo, v k atero se aktivno vključujejo tudi člani izvršnega in nadzor nega odbora. Delujemo timsko, pove z a n o , o d g ovo r n o , i d ej n o zanimivo in prav v tem je naša moč. Načr tujemo kvalitetne in zanimive aktivnosti, ki jih organiziramo na pobude, potrebe in želje članov in njihovih svojcev Aktivnosti so strokovno podpr te, zato je zanimanje zanje s strani članov, lok alne sk upnosti in širše izredno veliko. Z udeležbo članov in njihovih svojcev smo zelo zadovoljni Radi se odzivajo na naša vabila in pohvalijo vsebino in organizacijo aktivnosti. Uspeli smo animirati tudi člane dr ugih dr uštev (Dr uštvo za srce in ožilje, Dr uštvo za osteoporozo Posav ja, Koronar ni klub, Šola zdrav ja Brežice ) za obisk naših iz obraž evanj Naši člani pa se udeležujejo predavanj, ki so v organizaciji omenjenih dr uštev. Z mreženjem se neprestano izobražujemo in bogatimo znanje za boljše obvladovanje sladkor ne in spremljevalnih bolezni
Delujemo odpr to in smo v Posav ju prepoznavni Naše delo je neprecenljivo Povezujemo ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami, ki se tako čutijo sprejete, najdejo odgovore na mnoga vprašanja ter rešitve za lažje premagovanje težav, ki jih prinaša sladkor na bolezen S tem se tudi spreminja njihov pogled na življenje, saj nenehno »dolivajo« spodbudne podatke, ki jim osvetlijo včasih že skoraj mračno življenje Pri delovanju n a s f i n a n č n o i n m o r a l n o p o d p i r a j o Z D D S , o b č i n e , z d r av s t ve n e i n o s t a l e ustanove ter podjetja. To je še dodatna motivacija in potrditev, da je naše delo cenjeno. Ponosni smo, da smo v aktivnosti dr uštva lani vložili k ar 4941 prostovoljnih ur.
osreči in izpolni«
V zadnjih dveh letih opažamo zelo povečan vpis novih članov, k ar nas zelo veseli in potrjuje, da imamo v dr uštvu zastavljen zanimiv in kvaliteten program
Kako dolgo že imate sladkorno bolezen in kaj vam je bilo v povezavi s tem najtežje?
Sladkor no bolezen imam že več kot 34 let Natanko se spominjam dneva, ko mi je diabetologinja povedala, da imam sladkor no bolezen Ob seznanitvi z diagnozo sem doživela močan pretres To so bili trenutki oziroma dnevi, polni najrazličnejših čustev, tudi strahu. Nikakor se nisem mogla sprijazniti z dejstvom, da se to dogaja prav meni. Kar nek aj časa sem si postavljala vprašanje: »Zakaj ravno meni?« Sčasoma sem ugotovila, da je to stanje zame lahko pogubno Zavedala sem se, da imam tri otroke, ki me še k ako potrebujejo Jezo in strah sem preusmerila v odločnost, da bom naredila vse, k ar je v moji moči, ter se ob podpori dr užine, zdravstvenih delavcev in prijateljev soočila z nastalo situacijo In moj boj s sladkor no boleznijo se je pričel. Sprejela sem jo kot izziv in priložnost za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Nisem dovolila, da prevz a m e n a d z o r n a d m oj i m ž i v lj e nj e m St ra h s t a n a d o m e s t i l a u p a nj e i n ve ra vase, da to zmorem Izbirala sem majhne korake za veliko spremembo življenjskega sloga
Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?
Zavedam se, da je zdrava, raznolik a prehrana ključnega pomena za uspešno
obvladovanje sladkor ne bolezni V prehrano vključujem različna živila in si s tem zagot avljam vnos raznolikih hranilnih snovi, vit aminov in mineralov Pazljiva sem pri količini obrokov, uravnoteženosti vnosa beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pozor na sem na glikemični indeks živil Redno pijem vodo Da uspešno obvladujem sladkor no bolezen, vsako jutro telovadim, se veliko gibam in sproščam v naravi, na vr tu Vadba in gibanje mi omogočata, da se bolje počutim, znatno zmanjšujeta stres in sladkor no imam pod dobrim nadzorom. Redno spremljam raven glukoze v kr vi in si v skladu s tem prilagajam obroke in inzulin Z meritvami pa preverjam tudi kr vni tlak in vrednost holesterola Tr udim se poskrbeti za dovolj kakovostnega spanca, vendar mi to ne uspeva vedno in takrat je tudi raven sladkorja nekoliko višja Redno hodim na preglede k svoji diabetologinji in upoštevam vsa njena priporočila in nasvete Sladkor na bolezen torej zahteva mojo vsakodnevno pozor nost, vztrajnost in doslednost – za vse to pa moram biti motivirana Pri tem me podpirajo moja d r u ž i n a i n p r ij a te lj i , k i m i p o m a g a j o ohranjati in krepiti samozavest v boju z boleznijo
Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?
Po upokojitvi imam več časa zase, za dr užino, prijatelje in za svoje hobije Rada vzamem v roke dobro knjigo, uživam na sprehodih v naravo. V Cerkljah ob Krki imava z možem majhen vikend
z vr tom, tam so rože, okrasni gr mički, zelenjava, sadna drevesa Tam nikoli ne zmanjk a dela in prav je tako, saj me delo na svežem zrak u v naravi krepi in me napolnjuje z energijo, da sem potem kos vsakodnevnim nalogam v dr uštvu, pri delu doma in pri skrbi za svoje zdrav je Kot mama in babica seveda živim za otroke, zdaj posebej še za vnuke. Veselim se vsakega njihovega nasmeha, koraka, besede Njihova navzočnost me bogati in spodbuja, da sem aktivna in u s t va r j a l n a v s o b i va nj u z nj i m i P rav t ako sem srečna, da imam okoli sebe ljudi, s katerimi delim misli, izmenjujem tako dobre kot manj dobre novice ter se počutim sprejeto in var no, k ar mi daje dodatno moč in voljo
Kaj je vir vaše neusahljive življenjske energije, zaradi katere vas občudujemo? Vsak dan doživim k aj, k ar me osreči in izpolni Znam najti stvari, ki mi ogrejejo dušo – občudujem rože na vr tu, lepote narave ob Krki, uživam v k uhanju domačih dobrot, s k aterimi razveseljujem svoje otroke, vnuke, prijatelje, sosede Bogatijo me pogovori, dr uženje in povezanost z njimi. Ja, rada imam ljudi. Zato mi ni žal časa, preživetega z njimi Zavedam se, da je vsakodnevno doživljanje pozitivnih čustev ključno za naše duševno zdrav je Za pot do sreče ni potrebno bogastvo Nasprotno, veliko bolj nas osrečujejo drobni in pogosto nepričakovani, a čustveno bogati dogodki in dnevne radosti, ki znajo ustaviti čas in izvabiti nasmeh prav iz srca. Na koncu največ šteje prav to!
Izobraževalne vsebine Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije
Na spletni strani https://www diabetes-zveza si/izobrazevalne-vsebine-2/ vadba-za-boljse-pocutje/
Nekaj domač ega, prosim
® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike
Beljakovinski kr uh
s semeni
Čas priprave in kuhanja: 80 minut
Število porcij: 12
Energijska vrednost obroka (1 kos kruha za 1 osebo): 150 kcal
Ogljikovi hidrati: 21 g
Beljakovine: 7 g
Maščobe: 4 g
Natrij: 0,8 g
Vlaknine: 3,5 g
Sestavine: 500 g puste skute, 4 manjša jajca, ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja, 250 g polnozr nate moke, ščep soli, poljubna semena za posip (bučna, sončnična, lanena, sezamova …) in en pecilni prašek
Priprava: jajca razžvrkljamo, dodamo olje, ščep soli in sk uto ter premešamo. Nato dodamo presejano moko in pecilni prašek Vse sestavine zmešamo sk upaj in damo maso v pek ač obložen s peki papirjem. Posujemo s poljubnimi semeni in pekač postavimo v predhodno ogreto pečico za 60 minut Kr uh lahko tudi razrežemo na kose in ga shranimo v zamrzovalnik u.
Medeni namaz s skuto
Čas priprave in kuhanja: 10 minut Število porcij: 5
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 85 kcal
Ogljikovi hidrati: 11 g
Beljakovine: 2 g
Maščobe: 3,5 g
Natrij: 0,3 g
Vlaknine: 1 g
Sestavine: 200 g puste sk ute, dve žlici kisle smetane, dve žlici navadnega jogur ta z manj maščobe, 30 g medu, 20 g sesekljanih lešnikov, ščep soli in cimet po ok usu
Priprava: vse sestavine zmešamo skupaj Če želimo bolj mazavo str ukturo, lahko sestavine damo tudi v multipraktik in jih zmiksamo. Namaz hranimo v hladilnik u in ga postrežemo sk upaj s polnozr natim kosom kr uha
Ajdov kr uh z jogur tom
Čas priprave: 80 minut Število porcij: 12
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 172 kcal (1 kos kruha)
Ogljikovi hidrati: 31 g
Beljakovine: 5 g
Maščobe: 2,5 g
Natrij: 0,8 g
Vlaknine: 3 g
Sestavine: 300 g ajdove moke, 500 g navadnega jogurta z manj maščobe, žlica
ekstra deviškega oljčnega olja, suhi kvas in ščep soli
Priprava: ajdovi moki dodamo suhi kvas (lahko uporabimo tudi svežega) in dobro premešamo. Dodamo sol, navadni jogur t in vse sk upaj dobro pregnetemo Proti koncu dodamo še ekstra deviško oljčno olje Testo v posodi pustimo vzhajati eno uro. Nato ga damo v pek ač, obložen s peki papirjem, in ga ponovno pustimo vzhajati 30–45 minut Pek ač položimo v predhodno ogreto pečico in pečemo eno uro na 180 (odvisno od pečice) Kr uh lahko tudi razrežemo na kose in ga shranimo v zamrzovalnik u
Solata s svežimi jabolki
Čas priprave in kuhanja: 45 minut Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 460 kcal
Ogljikovi hidrati: 22,5 g
Beljakovine: 40 g
Maščobe: 22 g
Natrij: 0,8 g
Vlaknine: 5 g
Sestavine: 500 g piščančjih prsi, ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper, dve pesti motovilca, ena velik a zelena solata, 4 jajca, manjša pest orehov in dve srednje veliki jabolki. Sestavine za preliv: sol, poper, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, ena žlica limoninega sok a, dve žlici gorčice in en strok česna
Priprava: piščančje prsi narežemo na trakove in jih popečemo v ponvi z žlico ekstra deviškega oljčnega olja Motovilec in solato operemo in natrebimo Jajca trdo sk uhamo, ohladimo in narežemo na manjše dele Jabolk a operemo in narežemo na manjše rezine Vse sestavine stresemo v večjo skledo in dobro premešamo. Sestavine za preliv zmešamo v multipraktik u in jih prelijemo čez pripravljeno solato
Vsak tretji petek v novembr u praznujemo dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom Ta je sestavljen iz ok usnega slovenskega medu, domačega krav jega mleka, masla, kr uha in svežih jabolk Gre za dogodek, ki so ga v vr tcih in osnovnih šolah pr vič uradno kot vseslovenski dogodek izvedli leta 2011, že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v številnih vzgojno-izobraževalnih zavodih
Glavni namen obeleževanja dneva slovenske hrane je ta, da že naši najmlajši začnejo spoznavati pomen kmetijstva, p re d n o s t i l o k a l n e o z i ro m a s l ov n e ske hrane živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja Prav tako se s tem dogodkom želi poudariti pomen zajtrk a in uravnotežene prehrane.
Številni učinki zdravega zajtr ka
Številne razisk ave namreč k ažejo, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, boljše prehranske navade in da lažje vzdržujejo primer no telesno težo, saj s hrano vnesejo v telo več vlaknin in manj nasičenih
Tradicionalni slovenski zajtr k
maščob ter lažje nadzirajo svoj apetit Vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo in boljšo koncentracijo pri delu ali v šoli.
Novo s t l e to š nj e g a l e t a p a j e t a , d a bomo slovenski hrani namenili celotni tretji teden v novembr u Ozaveščanje o pomenu domače in lok alne hrane pa ni namenjeno samo našim najmlajšim, temveč tudi vsem ostalim prebivalcem Slovenije Tako se je projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka razširil tudi na javne ust anove, gostinske obrate in splošno javnost
Zakaj lokalno pridelana hrana?
Živila imajo višjo hranilno vrednost Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, tak a živila pa so tudi ok usnejša. Z naročanjem živil
pri lokalnih pridelovalcih pripomoremo tudi k zmanjšanju nastajanja toplogrednih plinov zaradi krajših transpor tnih poti in s tem zagotavljamo tudi trajnostno rabo površin, namenjenih za pridelavo hrane Z izbiro slovenske hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe. S k akovostno, lok alno pridelano hrano pa posledično izboljšujemo tudi našo prehransko var nost
Živila, kot so med, mleko, kr uh in jabolko, so hranilno zelo bogata, vsebujejo pa tudi precejšnjo količino ogljikovih hidratov, k ar pomeni, da lahko bistveno vplivajo na dvig kr vnega sladkorja, še posebej, če je naš obrok sestavljen iz vseh naštetih živil hkrati. Izjema je maslo, ki je maščobno živilo in zato ne bo imelo bistvenega vpliva na glikemijo
Kako prilagoditi slovenski zajtr k?
Kako torej narediti oziroma prilagoditi tradicionalni slovenski zajtrk za osebe s povišanim kr vnim sladkorjem? Pri kr uhu pazimo na količino in damo prednost polnozr natim izdelkom Mleko lahko zamenjamo tudi za mlečne izdelke, kot so pravi grški jogur t, skyr, sk uta ali mocarela Na tak način obrok tudi obogatimo z dodatno količino beljakovin Potem pa še izberemo, ali bomo obrok u dodali manjšo količino medu ali manjše sveže jabolko
Jesens ka bar vit os t trajnic
® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru
Cvetovi pozno poleti in jeseni cvetočih trajnic so prava paša za oči, tudi za čebele, ki v krajših dneh iščejo čedalje redkejšo pašo. Z zasaditvijo jeseni cvetočih trajnic si podaljšamo poletje in popestrimo pr ve meglene in sive jesenske dni, hkrati pa vr t naredimo privlačen tudi za naše leteče prijatelje.
Socvetja in cvetovi jesenskih trajnic so zanimivi tudi po koncu cvetenja in krasijo vr tne zasaditve v obdobju pr vih jesenskih slan, nek atere celo do pr vih pomladnih dni. Na odcvetelih cvetovih in suhih socvetjih se bleščijo pajkove mreže, posute z drobnimi k apljicami, iv jaste str ukture, ki obdajo rastline, pa k ažejo pot v ledeno kraljestvo zime.
Pred sajenjem trajnic v mešane zasaditve razmislimo o bar vnih kombinacijah, o višini rastlin in o rastnih zahtevah Povečini niso zahtevne, k ar se vzdrževanja tiče; če dobro pripravimo tla pred sajenjem in pravočasno poskrbimo za trajne plevele, smo opravili že pol dela Možnos ti kombiniranja so neskončne
Trajnice lahko sadimo spomladi, še boljše zgodaj jeseni, da se do pomladi že ukoreninijo. Z jesenskim sajenjem si bomo prihranili tudi k akšno zalivanje Ker se lepo kombinirajo z okrasnimi luki, je to ravno pravi čas, da sk upaj z njimi posadimo tudi čebulice. Priporočljiva je plast zastirke, ki bo pomagala zadrževati vlago v vročih dneh Zastirk a naj bo organsk a, vendar ne prekisla – ne dajemo iglic in žaganja. Dolgoročno se obnese zastirk a iz materiala, ki ga na gredi porežemo Trajnice se kombiniranjo med sabo, s spomladanskimi čebulicami ter s travami in gr movnicami. Širok izbor trajnic nam ponuja tudi take, ki dobro uspevajo v senci drevesnih krošenj Trajnice za boljši vizualni učinek vedno sadimo v sk u-
pine, saj t ako pride do izraza njihova postava in bar va cvetja Izjema so ozke in pokončne trajnice, na primer rožlini, ki s svojimi pokonci razporejenimi cvetovi vnesejo razgibanost v zasaditve
Anemone japonica
Rod anemon je pester in vsebuje tako spomladi kot tudi jeseni cvetoče zelnate trajnice Jesenske anemone so okoli meter visoke rastline z globoko kr patimi listi, ki tvorijo gosto listno maso na višini polovice cvetnega stebla Cvetijo v belih in rozastih odtenkih, povečini so cvetovi enostavni, sestavlja jih pet okroglih cvetih lističev, na voljo pa so tudi sor te z vrstnatimi cvetovi
Dobro uspevajo na soncu, prenesejo tudi svetlo senco pod redkimi krošnjami list avcev Najraje imajo vlažna, dobro humozna tla Razmnožujemo jih z deljenjem, jeseni pa tudi s koreninskimi potaknjenci.
Alcea rosea
Rožlini so rod visokih in vitkih slezenovk, ki so povečini dvoletnice oziroma kratko živeče trajnice Njihova prednost je, da se rade same zasejejo Pogosto se-
Eupatorium purpureum
mena rožlinov vzklijejo v najbolj nemogočih razmerah, kot so razpoke v r uševinah, v betonskih šk ar pnikih, ob robu ceste
Cvetijo v rozastih odtenkih, znane so tudi sor te z bordo rdečimi cvetovi Njihovi cvetovi so nežni, na pogled delujejo kot iz krep papirja Za oko so privlačni tudi v fazi popkov, saj so okrogli popki kot koralde na verižici nanizani po visokem cvetnem steblu. Prenesejo precej suha tla, zato jih kombiniramo s trajnicami za sončna in suha rastišča
Eupatorium pur pureum
Škrlatna konjsk a griva je trajnica, ki b i j i b r e z te ž av l a h ko p o d e l i l i s t a t u s gr movnice, saj v eni sezoni preraste površino dobrih štirih kvadratnih metrov, v višino pa lahko doseže več kot dva metra Ljubi sončna rastišča ter globoka in vlažna tla, sicer pa glede rastišča ni izbirčna. Srečali jo boste rasti v obcestnih jarkih skupaj z nekoliko bolj intenzivno rozasto cvetočo kr venko
V mešane zasaditve lahko sadimo številne sor te, ki so povečini roza cvetoče. Na voljo je tudi rdečelistna sor ta 'Hot Chocolate'
Anemone japonica
Gaura lindheimeri
Na pr vi pogled nežna trajnica, ki z belimi cvetovi z roza nadihom popestri meglene in deževne novembrske dni Je tr pežna trajnica, ki dobro uspeva tudi zasajena v lonce in prenese k ar nek aj s u š e . Nj e n a s l a b o s t j e b o lj k ra t k a ž ivljenjska doba, zato jo pogosto srečamo med ponudbo sezonskih rastlin
Zaradi redkih, prevešajočih poganjkov se lepo kombinira s travami, dober vizualni učinek dosežemo tudi s samostojno zasaditvijo Osnovne vrste so lahko s socvetji vred visoke meter in pol, na voljo so tudi nižje, bolj kompaktne sor te Večinoma so na voljo v beli bar vi; za intenzivne rozaste odtenke izberemo sor to Siskiyou Pink.
Lythrum salicaria
Kr venke so dobro prezimno trdne trajnice, ki ljubijo vlažna rastišča Uspevajo na obrežjih in v močvirnih vr tovih. Rade so na soncu Navadna kr venka je do me-
te r i n p o l v i s o k a t ra j n i c a , k i c vet i o d julija do oktobra in v tem kratkem času proizvede na milijone drobnih semen. Kako uspešno se širi, se lahko prepričate sami, saj je pogosta spremljevalk a n a m a k a l n i h j a rkov i n o b rež ij p o vs ej Sloveniji. Sor te so nižje in bolj kompaktne rasti. V zasaditvah se lepo kombinirajo z dr ugimi trajnicami, pa tudi z vr tnicami – sor ta Rober t Razmnožujemo jih z deljenjem, spomladi ali jeseni.
Perovskia atriplicifolia
Perovskija ali r uski žajbelj je gr miček s sivozelenimi listi in modrimi cvetovi, ki cvetijo v pokončnih socvetjih Zelo dobro je prilagojena na nizke zimske temperature Zacveti poleti in njeni modri cevasti cvetovi privlačijo žuželke, še posebej čebele Zaradi sive bar ve poganjkov perovskija pogosto nadomešča sivko v zasaditvah, kjer bi sivk a težko prezimila.
Perovskija potrebuje sončno rastišče in dobro odcedna tla. Spomladi, ko začnejo odganjati novi poganjki, stare poganjke porežemo skoraj do tal Razmnožujemo jo po koncu pomladi z neolesenelimi potaknjenci.
Polygonum amplexicaule
Ta vrsta dresni je gr učasta trajnica, ki zraste do 1,2 metra v višino in širino Je dobro prezimna trajnica, in čeprav so njena socvetja bolj drobna, doseže izjemen vizualni učinek z rožnato rdeč o
bar vo. Cveti v pozno jesen in je ena izmed zadnjih cvetočih rastlin na vr tu, ko se leto približuje koncu
Lepo uspeva na sončnem rastišču, dobro prenese tudi nekoliko bolj vlažna t l a . R a z m n ož uj e m o j o j e s e n i z d e lj enjem
Rudbeckia fulgida
Rudbekija ali hudičeve oči je šopasta zelnat a trajnica s košk astimi socvetji, katerih sterilni cvetovi na obodu so živo r umene bar ve, sredina pa je s tožčas t čr n krožec Rudbekija je ena izmed izredno tr pežnih trajnic, ki ji ustreza tako sonce kot tudi senca ter odcedna in tudi vlažna tla. Razmnožujemo jo z deljenjem, redkeje s setvijo
Odlično se kombinira tako z rozasto in rdeče vijoličnimi trajnicami kot tudi s trajnicami bolj toplih odtenkov. Je rastlina, ki lahko zelo dolgo dobro uspeva na istem mestu, njena socvetja pa so zanimiva tudi, ko odcvetijo
Gaura lindheimeri
Polygonum amplexicaule
Perovskia atriplicifolia
Melitina vodena vadba
Projekt Melita mariborske medicinske fakultete ozavešča širšo javnost o problematiki sladkor ne bolezni.
Telesna neaktivnost je sk upaj z debelostjo in nezdravo prehrano med glavnimi dejavniki tveganja za razvoj sladkor ne bolezni tipa 2. Sedeči način življenja pa poleg tega vpliva še na vrsto dr ugih obolenj: srčno-žilne in psihične bolezni Zaskrbljujoča je predvsem telesna neaktivnost med mladimi Evrop ej c i , s a j j i h j e l e 3 4 % a k t i v n i h v s a j toliko časa, da po trenutnih smer nicah dosežejo minimum Prav zato si pri Meliti prizadevamo, da bi k telesni aktivnosti pritegnili že mlade, ki bi v rekreaciji našli oddih od vse hitrejšega načina življenja, in da bi zdrav življenjski slog živeli še k asneje, v odraslosti.
Tokrat smo s pomočjo dr uštva diabetikov pripravili vodeno vadbo v sodelovanju s Fitnesom Forma v želji poudariti, k ako pomembna je telesna aktivnost za
prav tako ponudili kratko infor mativno predavanje in možnost merjenja kr vnega sladkorja K ozaveščanju, kako pomemben del zdravega življenjskega sloga je gibanje, pripomore akcija, ki jo organizira Zveza dr uštva diabetikov Slovenije
Cilj akcije je s kolesom, hojo in tekom zbrati milijon kilometrov, saj so razdaljo od Zemlje do Lune že uresničili lani Pri Meliti si želimo, da bi vsak posameznik odkril telesno aktivnost, ki ga veseli, saj bi mu to pomagalo k doseganju rednega špor tnega udejstvovanja, hkrati pa bi morda nevede toliko več naredil zase in svoje zdrav je
Maša Kariž
Radioamaterji za bol jše
živl jenje l judi
z diabe
tesom
Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (SLODA) in slovenski radioamaterji bomo s posebnima pozivnima znakoma S55T in S50G že šestindvajsetič proslavljali svetovni dan sladkor ne bolezni z namenom izboljšanja življenja ljudi z diabetesom in povečanja zanimanja javnosti za ta problem
S55T in S50G bosta opravljala prenos na radioamaterskih radijskih valovih po vsem svetu od petk a, 8 novembra 2024, do nedelje, 10 novembra 2024, do 14 ure Aktivni bomo tudi na dan praznik a 14. novembra 2024.
Z a d e l o s o p r e d v i d e n e n aslednje frekvence:
Če bodo operaterji zainteresirani, se lahko za vzpostavitev zveze dogovorimo tudi na dr ugih frekvencah (1,8 MHz , 14 4 M H z , 5 0 M h z i n WA RC f r ekvencah) in vrstah dela.
CW SSB
10 m 28 025 28 500
15 m 21 025 21 325
20 m 14.025 14.225
40 m 7 025 7 150
80 m 3 525 3 725
Tako kot zadnjih nek aj let smo v okvir u svetovnega dneva sladkor ne bolezni tudi letos prisotni v večini svetovnih in evropskih radioamaterskih tekmovanj
V preteklih petindvajsetih letih smo vzpostavili nad 250.000 kontaktov s skoraj vsemi »radioamatersko aktivnimi« državami sveta in v eter poslali več kot 50 000 sporočilnih gesel
V itomir Kregar, S56M
Pri Meliti si prizadevamo, da bi k telesni aktivnosti pritegnili že mlade
n Društvo diabetikov Posavje – Brežice
Obiskali smo Vintgar
Trinajstega junija se je pohodna skupina Društva diabetikov Posavje – Brežice, Murenčki iz Brežic, odpravila malo dalj, kot se običajno poda na svojih četr tkovih pohodih Tokrat nas je naša Olga s kombijem odpeljala na Gorenjsko, na ogled soteske Vintgar pri Bledu.
Dan sicer ni obetal sonca, a izpolnila se nam je vsaj želja , da bi oblaki v času našega ogleda dežne kapljice zadržali v sebi
S parkirišča v Blejski Dobravi, kjer je naša voznica parkirala kombi, so nas z avtobusom odpeljali na izhodiščno točko, Vintgar Tam smo opremljeni s čeladami ob dogovorjeni uri vstopili v sotesko Zaradi videza, ki so ga pošteno spremenile čelade, smo se drug drugemu kar lepo nasmejali. A smeh nas je kmalu minil, nekaj zaradi tesnobe, ko je tako blizu nas hrumela narasla Radovna, največ pa zaradi lepot, ki smo jih videli ob spuščanju po ozki zavarovani poti po soteski Da je to eden od biserov Triglavskega narodnega parka, se je dalo zaznati tudi po tem, da je bil kljub ne ravno lepemu vremenu tega dne obisk velik, saj se je vsake toliko časa podala na pot nova skupina Na izhodnem koncu soteske smo oddali čelade, nato pa smo se po drugi poti, ki nas je vodila strmo navzgor, utrujeni, a polni lepih vtisov vrnili do izhodiščne točke poti. Predvideno je bilo, da se z avtobusom vrnemo do kombija, a Vintgar nas kar ni hotel izpustiti iz objema, saj smo vstopili v napačen avtobus, ki nas je odpeljal na parkirišče pri tovarni Lip Bled. Kaj smo hoteli, morali smo počakati slabo uro, da je avtobus odpeljal nazaj, tja, od koder smo prišli, in tam smo potem le pričakali pravi avtobus, ki nas je varno dostavil do našega kombija
kruha in z namazi Pri njih smo kupili ekološke pridelke in predelane proizvode, za katere imajo izdan ekološki cer tifikat
Iz Kukovičičevega mlina smo se odpeljali na Grad Podsreda, ki je »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem« Pripada mu posebno mesto med gradovi na območju Kozjanskega parka, saj z bogato kulturno dejavnostjo živi še danes Je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz skoraj propadajočega stanja s celovito prenovo postal pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije Vodeno smo si ogledali grajske prostore in tudi film o Kozjanskem parku Od tod smo se odpravili na kosilo v Hotel Kozjanski dvor v osrčju Kozjanskega parka Pričakalo nas je prijazno osebje in odlično pripravljena in okusna hrana Razpoloženje je obogatila članica Mojca z igranjem na harmoniko S sabo je prinesla tudi nekaj »domačih« instrumentov (lončeni bas, ribežen, lesene ropotulje ) in povabila prisotne člane, da smo jo spremljali in ob tem tudi zapeli Pesem in harmonika sta nas še bolj povezali, p ro s to r j e p re p l av i l a d o b ra , pozitivna energija. Še bi nadaljevali s petjem in igranjem, vendar nas je čakal ogled Kumrovca, ki ga predvsem starejši ljudje poznamo predvsem kot rojstni kraj Josipa Broza – Tita Titu v čast in turistom v veselje je pred mnogimi desetletji okrog njegove rojstne hiše »zrasla muzejska vasica na prostem«, Etnološki muzej Staro selo Predstavlja okrog 40 hiš in ostalih objektov, ki so bili zgrajeni okrog konca 19 stoletja Vsaka hiša nosi svojo zgodbo in predstavlja del življenja lokalnega prebivalstva Po ogledu smo si privoščili še prijeten klepet ob kavici v kavarni pod kostanji
Proti domu smo odhajali prevzeti od lepot, ki smo jih bili bogato deležni in jih bomo še dolgo hranili v svojih spominih. Tekst in foto: Rudi Mlinar Izlet na Kozjansko in v Kumrovec
Junija je naše društvo organiziralo izlet po bližnji okolici: ogledali smo si Kozjansko in Kumrovec.
Pot nas je popeljala ob reki Bistrici v smeri Podsrede, in tik preden se dolina pred Podsredo razširi, smo na desnem bregu reke našli star, a delujoč in obnovljen Kukovičičev mlin na vodo, ki prehaja iz roda v rod Ima bogato zgodovino, saj se kolesa vr tijo že stoletja. Mlin na kamne, ki se nahaja v več kot 500 let stari hiši, je lepo ohranjen kulturni spomenik Danes je eden redkih delujočih mlinov v Sloveniji, ki bogato družinsko tradicijo povezuje s sodobnimi načini pridelave Sedanji mlinar in gospodar Toni je mlin prevzel od očeta, ki je v njem mlel več kot petdeset let Zanimivo nam je predstavil njegovo zgodovino Z ženo sta nas pogostila z različnimi vrstami domačega
Izlet je bil prežet z dobro voljo in seveda je bilo zato tudi naše druženje nadvse prijetno. Poglobili smo medsebojna poznanstva, obogatili znanje o kulturni in naravni dediščini jugovzhodne Slovenije in čez mejo, si izmenjali različne izkušnje, vezane na življenje sámo, in uživali v lepotah narave in krajev, ki smo jih obiskali. Vse, kar je lepo, je potrebno ponoviti, zato smo se dogovorili, da se že v jeseni ponovno snidemo in pokukamo v južni del Slovenije Tekst : Darja Mandžuka Dan odpr tih vrat Centra za krepitev zdrav ja
V torek, 17 septembra, je bil dan odpr tih vrat Centra za krepitev zdravja S svojima stojnicama je Društvo diabetikov Posavje – Brežice sodelovalo v Krškem in v Brežicah.
Ob vsaki stojnici so bili po trije člani, ki so delili obiskovalcem gradivo v obliki zloženk in revij ter jim tudi odgovarjali na vprašanja, ki so jih postavljali Predsednica društva Darja Mandžuka je ob brežiški stojnici mimogrede dala tudi veliko koristnih nasvetov, ki pridejo vsakomur prav. Čeprav je bilo vreme jesensko turobno, ni motilo dobrega vzdušja, ki so ga ustvarili udeleženci iz različnih društev, kar je potrdilo naše prepričanje, da se tudi s težkimi boleznimi da shajati, če imamo sonce v sebi Tekst : Ivana Vatovec
Soteska Vintgar je eden od biserov Triglavskega narodnega parka.
n DD Gornja Radgona
Letovanje v Dobr ni
Že več let se udeležujemo okrevanja v termah Dobrna. Predzadnjo nedeljo v juniju se nas je osemnajst članov društva z avtobusom odpravilo na okrevanje v Dobrno Na avtobusu so nas že pričakale članice društva Murska Sobota, s katerimi se že zelo dobro poznamo.
Na avtobusu je bilo veselo in veliko smeha, kljub temu da je bila vožnja daljša zaradi prometne nesreče na avtocesti V termah so nas zelo prijazno sprejeli in pokazali, da se veselijo našega okrevanja pri njih Veliko osebja že poznamo in oni nas, tako da je bivanje še prijetnejše, saj se veliko šalimo in smejimo Trinajst članov in članic nas je prebivalo v vili Hiegia, pet pa zaradi lažjega gibanja v hotelu Vita, vendar nas to ni oviralo pri druženju Naša članica Erna je prebivala skupaj z murskosoboško članico Greto, s katero sta se zelo dobro razumeli Z nami je bila tudi ena najstarejših članic, gospa Ernestina, ki bo letos dopolnila 91 let in ki se rada druži in zabava V ponedeljek so se nam še pridružili člani društva diabetikov Lendava
Imeli smo tri predavanja, na katerih smo bili prisotni vsi Družili smo se pri vodni aerobiki, skupaj hodili na zajtrke in na kosila ter se udeležili raznih pohodov Zvečer je bilo prijetno druženje v vili Hiegia. Pridružili so se tudi naši člani iz hotela Vita. Terme so organizirale tudi tombolo, katere smo se udeležili Opažam, da nam je vsako leto lepše, saj se čedalje bolje poznamo in se vedno več družimo Med izrečenim je bila marsikatera dobra ideja, ki jo je potrebno samo realizirati. Ernestina in Kristina sta vedeli povedati marsikaj Zanimivo je bilo, da smo si imeli zelo veliko povedati, pa tudi marsikateri vic je bil izrečen
Osebju term Dobrna se zahvaljujemo za prijaznost, hvala tudi gospe Bojani za pogovor ob pitju kave in za vso pomoč ter animatorki Larisi. Pri vožnji proti domu so se že vrstila vprašanja, ali gremo tudi drugo leto v Dobrno Bilo je zelo lepo okrevanje
za dušo in telo, tako da zdaj vidimo, da smo potrebni takšne relaksacije vsaj enkrat na leto, če več ne gre
Obenem se zahvaljujem vsem našim članom in članicam, ki so se udeležili okrevanja, za njihovo udeležbo, dobro voljo in druženje Bili smo kot prava družina – povezani, veseli in zadovoljni
Z julijem pa so se začele spet vse ostale aktivnosti, kot so pohodi, delavnice Zdaj pa smo spet v pričakovanju pomurskega srečanja diabetikov, ki ga organizira društvo diabetikov Lendava
Srečanje v septembr u
Prišel je mesec september in s tem se je bližal dan za špor tno obar vani jesenski piknik v Lisjakovi strugi. Skrbelo nas je, kakšno bo vreme, ker je bilo že dva tedna slabo, saj smo imeli dež, veter in meglo Mi pa smo vsi komaj čakali na to srečanje, saj smo vsi potrebni druženja
Prišla je težko pričakovana sobota Čeprav je bilo prejšnje dni slabo vreme, je bila sobota lepa, sončna Po pozdravnem govoru predsednika Franca Golinarja smo imeli predavanje na temo Zapleti pri sladkorni bolezni. Predavala je Angela Ambrož, diplomirana medicinska sestra v Splošni bolnišnici M u r s k a S o b ot a , k i n a m j e n a p re p ro s
razložila, kako pomembni so redno opazovanje našega telesa, higiena, redno zdravljenje, zdravniški pregledi, prehrana in gibanje še posebej za osebe s sladkorno boleznijo Po predavanju je bilo veliko vprašanj, na katera je odgovarjala in nas vse povabila, da se s problemi oglasijo pri njej v bolnici
Sledile so razne špor tne igre, katerih smo se z veseljem udeležili, saj smo se razmigali in se pri tem nasmejali Po igrah je sledila jedača in pijača Nekatere članice smo bile spet pridne, saj smo spekle pecivo, prevzele pa smo tudi kuhinjo, tako kot doma, saj smo pekle na žaru Zato pa so moški lahko bolj uživali Podjetje Radenska je poskrbelo za brezalkoholne pijače, za kar smo jim zelo hvaležni
Z piknikom so bili vsi člani zelo zadovoljni in so priznali, da je medsebojno druženje zelo prijetno Kot vedno, skušamo biti čim bolj razgibani in aktivni. Zdaj so naši cilji obrnjeni že proti 14 novembru Razmišljamo, kako takrat popestriti praznovanje – svetovni dan sladkorne bolezni
Tekst in foto: Jolanda Golinar
Med špor tnimi igrami smo se razmigali in se pri tem nasmejali
Že več let se udeležujemo okrevanja v termah Dobrna.
n Društvo diabetikov Slovenj Gradec
Izlet na Großglockner
V zgodnjih jutranjih urah nas je pot vodila proti Avstriji po Dravski dolini mimo Spittala po dolini reke Mool s postankom v kraju Heiligenblut in obiskom tamkajšnje cerkve sv Vincenca
N adaljevali smo po visokogorski cesti in kar kmalu smo vstopili v nacionalni park Visoke Ture. Sledila je vožnja po najvišji alpski cesti Evrope, ki vodi do ploščadi Franca Jožefa in je dostopna le v poletnem času
Lepo vreme nas je nagradilo z veličastnimi pogledi na najvišji vrh naše severne sosede – Großglockner (3793 m) – in na ledenik Pasterze Pokrajina z mogočnimi gorskimi vrhovi, ledeniki, zelenimi dolinami in gozdovi te kar vabi k umiritvi in sprostitvi duha in srca. Vmes pa te pozdravljajo igrivi svizci in se nastavljajo fotografom Vračali smo se po slikoviti panoramski cesti čez prelaz Hochtor (2504 m) do jezera Zell am See Ob jezeru smo se sprehodili, popili kavico in občudovali igrivi vodomet, ki je poplesaval v prijetni glasbi
Domov smo se vrnili v poznih večernih urah, sicer malce utrujeni, pa vendarle pripravljeni na naslednje priložnosti za pobeg v nova doživetja
Septembrsko okrevanje v Umagu
Tu d i l e t o s s m o o r g a n i z i r a l i edukativno okrevanje v septembru v Umagu Nastanjeni smo bili v hotelu Sol Garden
Istra na polotoku Punta Plaža, ki je nagrajena z modro zastavo, je zelo čista in urejena in nudi neomejeno število ležalnikov in senčnikov
Poleg meritev in jutranje telovadbe smo bili na zanimivih predavanjih Nekaj dni smo uživali v morju, nekaj dni pa so nas božali oblaki, ki so nam nudili čas za pohode Nekateri
so si izposodili kolesa in raziskovali obalo vse tja do Rovinja Zanimive animacije, ki jih je pripravljala Nina, so nam nudile veliko smeha in tekmova l n o s t i Te d e n j e m i n i l ko t blisk in žal je prišel dan, ko smo se morali vrniti domov Zadovoljni in nasmejanih obrazov smo se poslavljali, ko smo zapuščali sedeže avtobusa in si zaželeli, da se naslednje leto sopet vidimo.
Tekst in foto: Fanika Slemnik
Pokrajina z mogočnimi gorskimi vrhovi, ledenikom, zelenimi dolinami in gozdovi vabi k umiritvi in sprostitvi duha in srca
Oblačne dni smo izkoristili za pohode.
n Društvo diabetikov Idrija
5. tradicionalni pohod
Godovič–Log pod Mangar tom 202 4
Sorodniki Vidmar in ostali »pridruženi člani« smo se 17. julija iz Godoviča odpravili proti Logu pod Mangartom Pridružil se nam je tudi Borutov osemletni sin Jaka
Vremenska napoved je bila obetavna in skupina je krenila iz Godoviča ob 6. uri. V Idriji je Renata pripravila zajtrk Pot smo Branko, Matej, Sandi, Zoran, Damjan, Lovro, Tomaž, Borut in Jaka nadaljevali do Spodnje Idrije, kjer smo imeli naslednji postanek, saj je bilo sončno in vroče Zatem smo hodili po gozdu po levi strani Idrijce, kjer je bila vročina znosnejša Spremljevalno vozilo s Tadejem nas je z okrepčilom pričakalo na Travniku Tu se je od nas poslovil najmlajši pohodnik Jaka Pot proti okrepčevalnici Kurnik ni bila več le po gozdu, zato smo se morali ustavljati pogosteje Nekateri so postanek na Kurniku izkoristili za osvežitev v Idrijci Sledil je pr vi in edini vzpon tega dne, proti sedlu med Bukovim in Bukovskim vrhom Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko smo hodili proti cerkvi svetega Kancijana nad Reko Še sreča, da je bila v bližini pivovarna Zajc, kjer pa se nismo zadrževali dolgo, saj nas je čakal kar dolg vzpon mimo Polic proti prelazu Pred spustom v Baško grapo smo spet imeli postanek in nadomestili izgubljeno tekočino Na cilju pr vega dne v kampu Šorli nam je Tadej pripravil okusno večerjo; po osvežitvi pod tušem smo kmalu zasedli vsak svojo posteljo, Tomaž pa je odšel domov
do razglednega pašnika Priključili smo se cesti, ki vodi proti planini Razor, kjer smo v planinski koči imeli rezer virano nočitev Naslednje jutro smo nadaljevali pot po Slovenski planinski poti v smeri Krna. Najprej smo hodili po gozdni stezi in mulatjeri, ki nas je pripeljala na planino Kal Do tod nas je že kar nekaj časa grelo s o n c e , k i p a s e j e v n a d a l j eva n j u skrilo za Tolminski Migovec in Tolminski Kuk Na našo žalost se je mulatjera začela spuščati proti planini Dobrenjščica, nato pa smo se spet začeli vzpenjati do Smrečja, kjer smo se usmerili proti Prehodcem Na tem m e s t u m o r a m p o h va l i t i t o l m i n s ke markaciste, ki so pokosili celotno traso Slovenske planinske poti od planine Razor! Damjan in Borut sta se tu podala na »podaljšano« traso čez Batognico na Krn, ostali pa smo se začeli preko Doličev spuščati proti planinski koči pri Krnskih jezerih. Po krajšem postanku pri koči so se začeli zbirati črni oblaki in začelo je grmeti, zato smo odšli proti Lepeni V Dom Klementa Juga smo prispeli po dobri uri in pol previdne hoje Po nekaj urah sta v kočo utrujena prispela tudi Damjan in Borut.
Na s l e d n j i d a n s m o s e p o d a l i p rot i va s i Ru t Tu s m o s e p r i znameniti lipi odpočili in pot nadaljevali po dolgočasni makadamski cesti proti Rodici Kasneje pot preide v mulatjero Po štirih urah hoje smo naredili daljši postanek pri lovski koči na Planini v Prodih in se nato spet začeli vzpenjati po mulatjeri Pot nas je vodila pod Ljubinskimi stenami mimo korita s hladno pitno vodo
n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki
Na okrevanju v Moravcih
»Dober dan, dragi Polžki, vi niste tisti rjavi polžki, ki uničujejo pridelek, ampak tisti, ki gredo na enotedensko okrevanje v Moravske Toplice,« nas je pozdravil predsednik Društva diabetikov Dravograd Ervin Kodrun, ko je stopil na avtobus
Zaželel nam je vse najboljše na okrevanju, ki je potekalo od 1. do 7. maja.
Vožnja po Dravski dolini in ravnici Prekmurja je potekala zelo tekoče Imeli smo srečo, da je na semaforjih večinoma gorela zelena luč, zato smo
Dež je na našo srečo v jutranjih urah ponehal, tako da smo pot nadaljevali v prijetnem oblačnem vremenu Pred nami je bila asfaltna cesta do Kampa Klinar, od tam smo nadaljevali pot po trentarski cesti do gostišča Hedvika v Kalu – Koritnici Asfaltno cesto smo zapustili in nadaljevali pot po makadamski cesti proti trdnjavi Kluže Medtem je posijalo sonce in nas spet grelo po cesti proti Logu pod Mangar tom, kamor smo prispeli malo po 16 uri Sledilo je obvezno fotografiranje pred tablo, kjer se začne prijetna vasica Čestitali smo si med sabo in vsi smo bili veseli, da še zmoremo prehoditi 122 kilometrov dolgo pot Pozabljeni so bili po poti pridobljeni žulji in ostale tegobe in že smo govorili o prihodnjem pohodu naslednje leto Pohodniki se zahvaljujemo za podporo vsem domačim in dobrotnikom, ki so naš pohod sponzorirali na različne načine Tekst in foto: Zoran More
v rekordnem času prispeli v hotel Termal v Moravskih Toplicah. Vse skrbi sem pustil doma Hotel sem si pridobiti novo moč in
Na cilju pohoda v Logu pod Mangar tom
Tudi na tokratnem okrevanju v Moravcih je bilo lepo.
n Društvo diabetikov Ivančna Gorica
Zakorakali smo v sedmo leto delovanja
Pomembnosti druženja in redne telesne dejavnosti za naše zdravje se v društvu zavedamo, zato postajamo vedno bolj aktivni
Letošnje leto nam vremensko ni preveč naklonjeno Po prijetnih zimskih pohodih smo imeli muhasto in hladno aprilsko vreme, ki nam je prekrižalo kar nekaj načr tov Poletno vročino smo preživeli in zdaj, ko dnevi postajajo krajši, prijetnejši in nekoliko bolj predvidljivi, upamo, da nam vreme ne bo onemogočalo aktivnosti na prostem in druženja s prijatelji.
Z aktivnostmi v preteklem obdobju, finančnim poročilom in načr tom predvidenih aktivnosti za letos smo se seznanili na občnem zboru v kulturnem domu Stična Spomnili smo se najprijetnejših dogodkov, ki so zaznamovali in popestrili leto 2023 Prisluhnili smo predavanju o pomenu urejenega sladkorja za naše zdravje in zapletih pri sladkorni bolezni Letošnji občni zbor je bil volilni. Dosedanji predsednik Nikolaj Erjavec se je odločil, da je bilo dovolj, in na volitvah ni kandidiral Do danes smo izpeljali že kar nekaj aktivnosti Izvoljena je bila pomlajena ekipa, ki se je takoj lotila dela Načr t za leto 2024 je obsežen Z delom smo začeli takoj na začetku leta in do danes že izpeljali kar nekaj aktivnosti Organizirali smo zdravstvenovzgojna predavanja o sladkorni bolezni in o novih tehnologijah, ki so nam v veliko pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni. Izvajamo merjenja sladkorja v kr vi in občasno tudi merjenja trimesečnega povprečja Ker je gibanje pomembno za vzdrževanje telesne in psihične sposobnosti, k temu pa svoj del prispeva tudi druženje, smo s pohodi in druženji začeli takoj po novem letu. Vsak drugi četr tek v mesecu se odpravimo iz Stične na Gradišče, iz Krke na Vzletišče, našo obletnico pa smo obeležili s pohodom na Goričico in jo popestrili s kuhanjem golaža Sprehod po Ljubljani in plovbo z ladjico po Ljubljanici smo zaradi slabega vremena namesto maja izpeljali avgusta Pripeljali smo
pozabiti tiste bolečine, ki sem jih pretr pel letošnjo pomlad zaradi operacije karpalnega kanala Želim pohvaliti Metodo in Marjetko, ki sta nam merili kr vni sladkor in tlak Moj kr vni sladkor je bil krepko povišan, zato sem moral paziti pri prehrani Med letovanjem pa se nismo samo kopali, temveč smo tudi pridno telovadili. Telovadbo sta vodili gospa Mori in gospa Svetina V ponedeljek smo imeli predavanje z naslovom Manj sedi, več gibaj mag Mitje Dišiča, ki je predaval kar zanimivo; morda mi bo kaj ostalo v spominu O zvišanih maščobah v kr vi nam je predavala Blanka Dugar, dipl med sestra Na tako zanimivem predavanju že dolgo nisem bil Vsi smo ji prisluhnili Hvala ji
Vsak večer smo se zbrali v tako imenovanem kolesarskem kotičku, v katerem je bila zabava s petjem in harmoniko ter s pripovedovanjem šal
Tekst in foto: Ivan Rus
se z vlakom in čakal nas je nepozaben dan Sprehodili smo se po Miklošičevi ulici do Prešernovega spomenika Tam nas je pričakal kapetan ladjice in nas pospremil do vstopne točke na Dvornem trgu. Sledila je 3-urna vožnja po Ljubljanici. V prijetnem okolju ladjice in ob nepozabnih rečnih razgledih smo na ladjici imeli kosilo Zadnjo uro se nam je v Trnovskem pristanu pridružila še vodička, ki nam je osvežila spomin in usmerila našo pozornost na obrežja, mostove in znamenite stavbe, ki so se nizali ob naši poti Naša avantura se je zaključila pri vodni zapornici, kjer smo obrnili in se vrnili do naše izstopne točke V začetku septembra smo se udeležili semanjega dne v Stični Na stojnici smo brezplačno merili sladkor v kr vi, demonstrirali pravilno izvedbo merjenja in poudarjali pomen urejenega sladkorja pri sladkorni bolezni Udeležba je bila odlična
V juniju smo se udeležili dneva odpr tih vrat Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, naslednji dan pa šli na okrevanje v zdravilišče Radenci Letos smo se posvetili zdravemu krožniku
V Ljubljani smo preživeli nepozaben dan
S senzorjem za neprekinjeno merjenje sladkorja smo spremljali, katera hrana sladkor v kr vi dvigne najhitreje, katera ga drži v višavah najdlje in katera na dvig sladkorja nima vpliva Poleg zdravstvenih predavanj, ki so nam jih pripravili zdravstveni delavci iz CKZ ZD Gornja Radgona, in merjenj sladkorja v kr vi smo se vsak dan dobro razmigali na suhem in v vodi, šli na vódeni pohod med zdravilnimi vrelci, si ogledali znamenitosti in se ob raznih igrah zabavali in prijetno družili.
V s e p te m b r u s m o p o n ov i l i p o h o d n a G o r i č i c o , k i s m o ga zaključili s kuhanjem bograča in prijetnim druženjem, pričeli smo s telovadbo in se testirali na testu hoje na 2 kilometra Z aktivnostmi bomo nadaljevali in za jesen pripravljamo kar nekaj zanimivih dogodkov Vsak drugi četr tek v mesecu bomo organizirali pohod; vsako sredo bomo telovadili v osnovni šoli Stična pod vodstvom izkušene fizioterapevtke, šli bomo na izlet, obeležili bomo svetovni dan sladkorne bolezni, v decembru pa se bomo skupaj poslovili od letošnjega leta
Smo aktivni, skrbimo za svoje zdravje in vas vabimo, da se nam pridružite in da bi bili del naše zgodbe Vsak tretji petek v mesecu od 17. do 19. ure so uradne ure društva v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v ZD Ivančna Gorica Izpolnite lahko pristopno izjavo, izmerite sladkor v kr vi ali pridete na merjenje kr vnega tlaka Sladkor si lahko izmerite tudi, če nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima, kakšne so vaše vrednosti Lahko pa se z nami razgibate in se nam vsako sredo pridružite pri telovadbi Vabljeni!
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonu št 031 619 854
Tekst : Danica Ostanek , foto: Jože Gregorič
n Društvo diabetikov Jesenice
Tudi v poletnih mesecih aktivni
Edukativno okrevanje smo v začetku junija preživeli v hotelu Salinera v Strunjanu Prijetno okolje in možnosti, da organiziramo vse naše aktivnosti in zastavljene cilje v okviru programa edukativnega okrevanja. Že v avtobusu smo dobili zgibanke z načr tovanimi dnevnimi aktivnostmi
Vsak dan smo ob 7.30 uri na obali pričeli z jutranjo telovadbo, ki jo je vodila Darja Po zajtrku smo se dogovorili za smer pohoda v bližnjo in daljno okolico Tako smo se dvakrat povzpeli na vrh pri sv Križu nad Mesečevim zalivom, vendar po različnih poteh. Naslednji dan smo odšli proti Piranu čez Pacug, se spustili v Fieso in pod klifi prišli v mesto Piran, ki nam vedno nudi veliko zanimivosti in mediteransko vzdušje Ostal nam je še pohod v Por torož, ki smo ga dosegli s hojo po porečanki in skozi predor Valeta. Privoščili smo si majhen prekršek in se posladkali z okusnim sladoledom
Tudi na zgodnjejutranje merjenje kr vnega sladkorja nismo pozabili Izvajali sta ga Sonja in Darja Čez teden smo imeli štiri predavanja o diabetesu, zdravem načina življenja, zapletih diabetesa, prehrani in rekreaciji Predavali so dr Mirana Malc, prof Maja Trinkaus, zdr tehnik Darja Kosančič in hotelska maserja o tui-na in shiatsu masažah Vsem predavateljem smo hvaležni za njihovo predstavitev in čas se je z ene ure razpotegnil na dve
Ker nam je bilo vreme naklonjeno s soncem, smo se nekateri kopali v toplem morju, drugi pa so se družili v bazenu hotela V prostem času smo se sprehajali po solinah in energijskem
Dragi Vehar v slovo
(1953–2024)
V soboto, 6 julija 2024, smo se na Blejski Dobravi poslovili od naše dolgoletne članice Drage Vehar. Za vedno in prezgodaj nas je zapustila
Ko umre človek, ki smo ga spoštovali in imeli radi, postane svet za senco temnejši Potem odkrijemo svetle strani in spomine, ki nam jih je zapustil
Dragi je bila vrsto let članica Društva diabetikov Jesenice. Z veliko energije in volje nam je priskočila na pomoč že leta 2008 S svojim znanjem in izkušnjami je kmalu prevzela delo v nadzornem odboru, leta 2012 pa je postala članica izvršnega odbora društva in s tem organizacijo edukativnih okrevanj in izletov Imela je dobre organizacijske sposobnosti in vse naštete aktivnosti so ji bile pisane na kožo V organizacijo teh aktivnosti je vnesla nove smernice in ideje Njen
Avgusta smo kot vsako leto uspešno organizirali turnir v balinanju, na katerem je sodelovalo osem ekip
parku Proti večeru smo se pomerili tudi v prstometu Zmagovalci so prejeli priznanja in nagrade v obliki medalj, ki jih je izdelala Darja, hkrati pa smo uživali v skupnem druženju in klepetu. Bilo nam je lepo in polni energije smo se vrnili na Gorenjsko
Naše aktivnosti smo v juniju in juliju popestrili tudi z društvenimi in meddruštvenimi pohodi Tako se je nekaj naših članov udeležilo spominskega Merčunovega pohoda, ki sta ga organizirala DD Tržič in ZDDS Prisotni smo bili še na meddruštvenem pohodu DD Škofja Loka in si z vodičem ogledali vas Selca v Selški dolini Ob prijetnem klepetu in druženju na skupnih pohodih društev diabetikov Gorenjske smo si izmenjali nekaj mnenj in idej za uspešno delovanje društev v prihodnje
V juniju smo se po Lambergovi poti odpravili na pohod v Drago kljub temu, da je lilo kot iz škafa Dež je kmalu pojenjal Cilj je bila Draga, kjer je tabla s panojem našega društva »Društvo diabetikov Jesenice – Darujem kilometre«. V juliju smo se na čudovit, a vroč dan odpravili iz Mojstrane proti slapu Peričnik po lahki, senčni gozdni poti Uživali smo v objemu gora in hladnem pišu slapa
izbor izletov je bil vedno zelo pester in zanimiv, zato so se jih naši člani radi udeleževali. Z njimi je imela pristen odnos, rada jim je prisluhnila, če so se znašli v težavah, in z njimi je delila svoje izkušnje
Vsi, ki smo jo poznali in z njo sodelovali, smo hitro zaznali izžarevanje njenih pozitivnih misli, ljubezen do bližnjih, njeno naklonjenost do članov – do dela v dobro diabetikov Svoje delo je opravljala z veliko mirnostjo in strpnostjo ter z željo, da bi slišala potrebe članov društva Bila je topla in pozorna do vseh, hkrati pa odločna in vztrajna Za svoje uspešno, prostovoljno delo je dobila bronasto in srebrno plaketo ZDDS
Žal ji je pred nekaj leti zagodlo zdravje in je morala opustiti njej ljube aktivnosti Dolgo, predolgo je bila oropana drobnih radosti, ki si jih je pred časom znala iskreno veseliti Zaradi vsega naštetega bo Dragi ostala v zapisih našega društva in v spominu številnih članov in prijateljev človek z veliko skrbnosti in topline Pečat njenega delovanja bo še vrsto let ostal z nami in med nami Hvaležni smo ji za naša skupna leta, za vse modrosti, spodbude in zglede Z vsemi njej dragimi delimo bolečino, saj smo izgubili tudi nam cenjeno članico in prijateljico
Sonja Ravnik in člani Dr uštva diabetikov Jesenice
Za boljše
sodelovanje
V juniju smo se udeležili delovnega srečanja ZD Jesenice s humanitarnimi društvi Sestanek je bil organiziran predvsem z namenom izboljšati sodelovanje med ZD Jesenice in društvi, ki delujejo v interesu bolnikov s kroničnimi boleznimi v lokalni skupnosti občin Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora, ter izmenjavo informacij o programih in storitvah. Veseli in hvaležni smo, da je vodstvo ZD Jesenice začutilo potrebo po večji povezanosti z društvi in s tem po izboljšavi razumevanja potreb bolnikov s strani stroke in po iskanju rešitev za njihove izzive.
Avgusta smo kot vsako leto uspešno organizirali turnir v balinanju, na katerem je sodelovalo osem ekip Poleg domačih ekip so se ga udeležili še ekipa DD Škofja Loka, DU Žirovnica, DU Gorje in balinarska skupina Hrušica Turnir je potekal po
n Društvo diabetikov Lenar t
Povsod se imamo lepo
29 članov DD Lenar t je obiskalo prijatelje iz DD Ptuj Zdaj se že tradicionalno družimo na pohodih in edukativnih okrevanjih.
Po jutranji kavici se nam je pridružila turistična vodička, ki nas je popeljala na ogled mestne tržnice, cerkve sv Jurija, ogledali smo si Or fejev spomenik Pot nas je peljala tudi na Ptujski grad, od koder je čudovit razgled na mesto Ptuj in Ptujsko jezero – enkratna ptujska panorama Spustili smo se do dominikanskega samostana, do kipa sv Florjana in do samostana sv Petra in Pavla Po prijetnem druženju v starem mestnem jedru Ptuj se je naše druženje nadaljevalo ob dobri malici in prijetnem vzdušju članov obeh društev Pr vega maja je naš tradicionalni pohod na Zavrh Udeležilo se ga je 43 članov našega društva Kot je navada, je na teh pohodih vedno pestro in zanimivo z bogatim kulturnim programom, kot se za pr vi maj spodobi
Vedno se z lepimi spomini odpravimo domov
Dvajsetega maja se nas je 39 članov podalo z avtobusom v Maribor, od tam pa z vlakom v Ljubljano Naša želja je bila, da si z ladjico ogledamo Ljubljano tudi z druge perspektive, zato smo se odločili, da bomo en dan preživeli na Ljubljanici Na ladjici smo doživeli veliko presenečenje: ko smo stopili nanjo, sta nas kapitan in njegova pomočnica zelo lepo sprejela in pogostila, da smo si obrežje ogledali s polnimi želodčki ter si tudi kakšno zapeli in zaplesali. Program je bil pester in z lepimi spomini smo se odpravili proti domu in si obljubili, da to še kdaj ponovimo
Od 2 do 9 junija 2024 smo se udeležili edukativnega okrevanja v termah Olimia v Podčetr tku s soudeležbo DD Ptuj Na okrevanju smo opravili vse pogoje FIHA, zato smo si vsak drugi dan merili kr vni sladkor in tlak, se udeležili treh predavanj ter nabirali energijo s pohodi po bližnji okolici Z vlakcem smo odšli na Jelenov greben, si ogledali najstarejšo lekarno v Olimju, obiskali čokoladnico in preživeli lep in spomina vreden dan Imeli smo lepe sončne in tople dneve, ki smo jih izkoristili
pravilih Balinarske zveze Slovenije. Za medalje je kot vsako leto poskrbel Miloš Nikolič, predsednik Balinarskega kluba Jesenice Tekmovanje je bilo zanimivo in je potekalo v prijateljskem vzdušju z ravno pravo mero tekmovalnosti
Sedemnajstega septembra so zdravstvene ustanove organizirale dan odpr tih vrat v tednu aktivnosti svetovnega dneva pacientov K sodelovanju sta nas povabila tako ZD Jesenice kot Splošna bolnica Jesenice Vabilu smo se z veseljem odzvali in pri tem aktivno sodelovali s predstavitvijo našega dela in pomembnosti pravice vključevanja diabetikov v proces zdravljenja
Vse aktivnosti – pohodi, predavanja in edukativna okrevanja – s o d o b ro o b i s k a n a D o ko n c a l et a i m a m o š e k a r n e k a j aktivnosti in upamo, da bomo tudi te uspešno izpeljali
Tekst : Sonja Ravnik , Bojana Skumavc, Vida Markovc, foto: Bojana Skumavc
za kopanje v bazenih, in pridobivali tudi rjavo bar vo Dnevi na edukativnem okrevanju so kar hitro minili in prišel je čas našega odhoda z željo, da se naslednje leto spet srečamo
V ponedeljek, 1 julija smo organizirali pohod s piknikom, katerega se je udeležilo 62 članov našega društva Tokrat smo gostovali v sosednji občini Sv Ana Ob 9 uri smo se zbrali na ŠC Polena, kjer smo vpisali število udeležencev, se razporedili po avtomobilih in se odpeljali na dogovorjeni kraj. Spili smo kavico in se podali na 4 kilometre dolg pohod, po vrnitvi pa nas je že čakala malica, ki smo si jo zaslužili Tudi zapeli smo si kako pesem, se družili in dan je minil Zahvalila bi se našim članicam, ki so nas razvajale z dobrotami iz domače pečice.
V septembru smo se odpravili na izlet v Velenje Z avtobusne postaje Lenar t smo se odpeljali proti Celju Na počivališču Lopata smo si privoščili kavico in nato nadaljevali pot proti Velenju Pred občino nas je sprejela podžupanja Velenja Darinka Mravljak in nam lepo opisala delo njihove občine, o nastajanju Velenja in njegovi zgodovini pa nam je več povedala turistična vodička, ki nas je popeljala po Velenju. Ta dan je bil tudi festival Pike Nogavičke, ki je popestril naš izlet Po kosilu smo se odpravili na plažo Velenjskega jezera in si ogledali njegovo lepoto od blizu V popoldanskem času smo se odpravili proti domu z željo, da ponovimo takšno druženje še v kakem drugem našem mestu
Tekst in foto: Ingrid Belšak
Društvi diabetikov Lenar t in Ptuj skupaj na edukativnem okrevanju v Olimju
n Združenje diabetikov
celjske regije
Edukativno okrevanje
Naše letošnje druženje se je pričelo v Celju, kjer nas je udoben avtobus s šoferjem Francijem Petkom popeljal najprej do Žalca, nato pa dalje našemu cilju naproti
Kar 42 članov se je tako že drugič udeležilo tega zanimivega in z mnogo dejavnostmi dopolnjenega okrevanja v lepem, mirnem obmorskem letovišču Ankaran Predsednik društva Franci Turnšek se tega enotedenskega okrevanja žal ni mogel udeležiti, pred odhodom pa nam je dal nekaj koristnih napotkov ter nam zaželel prijetno in koristno počutje na toplem morskem zraku Opozoril nas je tudi, da se moramo udeleževati vseh aktivnosti, ki so vključene v program, da bomo tako izkoristili dane možnosti in svoj čas čim bolj pestro in zanimivo posvetili, za kar je namenjen
Vodstvo hotela Adria, kjer smo gostovali v njihovih depandansah, nas je ob prihodu prijazno sprejelo in poskrbelo za dostavo pr tljage do sodobnih, lepo opremljenih sob V restavraciji nas je že čakalo kosilo, v kraju bivanja pa vse potrebno za naše dobro in prijetno počutje, zato smo se zad ovo l j n i n a p ot i l i v vo d o , d a čim bolj izkoristimo ponujeno. Program aktivnosti je bil zelo pester Tri jutra zapored se je i z va j a l o m e r j e n j e k r v n e g a s l a d ko r j a , k i s t a g a i z va j a l i
Z o r a Z u p a n c i n V i d a Ke rznar Telovadba v vodi, katere
se je udeležila večina naših članov, je potekala pod vodenjem hotelskega terapevta V sklopu programa so bila organizirana tri zanimiva in poučna predavanja s strani NIJZ Koper Nevenka Rozman, sanitarna inženirka, je predstavila temo Varno s soncem, Patricija Lapajne, mag , sanit inž , temo O prehranskih vlakninah in Natalija Korent, univ dipl etnologinja, temo Stres s čuječnostjo
Vsi se zavedamo, da je telesna aktivnost zelo pomembna, in ker je v Ankaranu veliko zelo lepo urejenih sprehajalnih poti, so bili naši sprehodi na svežem morskem zraku, s pogledom v morske valove in na sončni zahod tisto, kar je dodalo »češnjo na vrhu tor te« Kot v pesmi naše glasbene skupine, ki govori o oljkah, rožmarinu in soli, je bilo tudi v naših srcih čutiti vse tisto, kar nas navdihuje in dela zadovoljne
Naše edukativno okrevanje smo zaključili z obljubo, da se ga naslednje leto spet udeležimo Naj se zgodi!
Tekst : Marija Deželak , foto: Zora Zupanc
Razigrani udeleženci okrevanja
Tatjani Kotnik v spomin
(1949–2024)
Mnogo prezgodaj smo se 10 septembera na vojniškem pokopališču poslovili od naše članice Tatjane Kotnik
Tatjana se je rodila v Črnomlju in nato živela v Ljubljani, kjer se je tudi šolala Naključje je prineslo, da je kot mlado dekle odšla na dopolnilno izobraževanje iz turistične smeri v Nemčijo in tam spoznala moža Jakija Vrnila sta se v rodno domovino
in si ustvarila topel dom v turističen kraju Zreče Leta 1977 se je zaposlila v turistični agenciji Kompas Zreče, kjer je začela z bogato turistično kariero doma in v tujini Bila je organizatorka , animatorka in zelo uspešna turistična vodička Ko se je upokojila, ji je bil največji hobi organizirati lepe poučne in koristne izlete za razna društva in za tiste, ki so željni raziskovanja raznih krajev in znamenitosti V našem društvu je bila tudi članica upravnega odbora, organizatorka druženjin piska lepih člankov za lokalne časopise in tudi za našo revijo
V Zrečah se je uveljavila kot velika humanitarka in prostovoljka pri Rdečem križu, katerega je vodila dolga leta Podeljenih ji je bilo veliko priznanj, zadnje srebrni grb občine Zreče letos pomladi Pogrešali te bomo in ohranili v lepem spominu
n Društvo diabetikov
tipa 1 Slovenije
Romunski DiaMount Challenge
Avgusta smo dobili na društvo zanimivo pobudo, da se želijo srečati z nami diabetiki tipa 1 iz Romunije V Slovenijo so prišli v sklopu DiaMount Challenge. To je projekt, ki ga kolegi iz Romunije izvajajo že 10 let. Od začetka je bil projekt zastavljen tako, da so povabili nekaj diabetikov na pohod v gore, visoke nad 2500 metrov, predvsem v Romuniji.
Ker je za njimi že 10 let uspešnih podvigov, so se odločili, da gredo v tujino Izbrali so naš Triglav Ekipa je bila sestavljena podvigu primerno, česar pri nas nismo vajeni Lahko si le želimo, da bi kdaj uspeli tudi mi izpeljati kak tak mednarodni projekt Prisotni so bili diabetiki, starši diabetikov, zdravnik in trener, pa še kdo, ki so skrbeli za primerno pripravljenost in izvedbo dogodka
zapr to zanko S trenutno zakonodajo imajo probleme pridobiti že osnovno inzulinsko črpalko Od odobritve do dejanskega prejema inzulinske črpalke traja običajno eno leto (velikokrat tudi več). Beseda bi tekla še naprej, če se kolegom ne bi mudilo, saj jih je čakala še dolga pot domov Kolegi so dali pobudo za sodelovanje med društvi Mogoče
Domenili smo se, da se dobimo, ko se bodo vračali v domovino Tako smo se dobili ob kavici, ki je trajala kar celo uro Imeli smo si veliko povedati Predvsem smo se pogovarjali, kakšen je status diabetikov v Sloveniji in kako je pri njih Seveda pogovor ni mogel mimo novosti in kako je posamezna država pripravljena na uvajanje teh med uporabnike Zelo so se zanimali, kako smo zadovoljni z zapr to zanko in kakšne so prednosti njene uporabe Trenutno so v fazi, ko prepričujejo ministrstvo za zdravstvo, da bi jim odobrili
n Društvo diabetikov
Ljubljana
Preventivno
okrevanje v Umagu
Člani Društva diabetikov Ljubljana smo bili od 15. do 22. septembra n a p r eve n t i v n e m e d u k a t i v n e m okrevanju v Umagu Letos so bili ob istem času kot mi tudi člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki. Moram reči, da smo se zabavali, saj smo imeli poleg rednega poučnega dela okrevanja s predavanji in merjenji tudi zabavni del.
Naredili smo Igre brez meja med društvoma diabetikov Ljubljana in Dravograd ter si prislužili pokal, ki nam krasi pisarno. Izbirali smo mis in mistra diabetikov Ljubljana Smeha ni manjkalo Vreme nam je služilo, zato smo opravili pohod do
pa bomo uspeli s skupnimi močmi izpeljati kak mednarodni projekt Lahko si le želimo, da se še kdaj srečamo z osebami s sladkorno boleznijo iz tujine in si tako izmenjamo izkušnje ter morda najdemo kakšne pozitivne pristope k reševanju situacij in izzivov, ki jih nam s sladkorno boleznijo tipa 1 ne manjka
Tekst : Jernej Lipovž- Ančik , foto: Jernej Lipovž- Ančik
Savudrije in pridno darovali kilometre S turističnim vlakcem smo se popeljali do centra Umaga in si ogledali znamenito cerkev svetega Roka. Organizirali smo tudi turnir v petanki, glasbeni kviz in še marsikaj Teden je res hitro minil, saj smo poskrbeli, da se je ves čas kaj dogajalo
Na naših okrevanjih res ni dolgčas, zato se nam le pridružite Tekst in foto: Karmen Maričič
Teden v Umagu je res hitro minil
Srečanje predstavnika društva HbA1c s kolegi iz Romunije
n Društvo diabetikov Trbovlje
Poletne aktivnosti
Društva v dejavnostih poudarjamo izobraževalne vsebine in skrb za ohranjanje in izboljšanje zdravja, ki se prepletajo z druženjem. V času letnih počitnic pa smo se rekreirali in razvajali
Kopali smo se v Termah Par a d i s o v D o b ov i i n v A q u a Romi v Rimskih Toplicah; skupaj nas je bilo kar 65 Privoščili smo si vožnjo z vlakom na tri celodnevna kopanja, nova doživetja in prijetno druženje.
Prava posebnost je bilo zadnje kopanje v Aqua Romi, ko nas je že zjutraj presenetil dež, a to nas ni pregnalo V bazenu s m o b i l i e d i n i ko p a l c i ( re k l i smo, da smo kralji bazena) in pričakali sonce Prepustili smo s e u ž i t ko m v te r m a l n i vo d i , plavali in klepetali Pri nas ne manjka smeha. Tokrat so zanj poskrbeli fantje z dežnikom v bazenu, ko je deževalo
Pohod z Rogle na Pesek
Zakaj prav morje? Delček odgovora je že v naslovu Modrina morja, njegova prostranost, mogočnost, neomejeno plavanje, valovanje v vetrovnem vremenu, sončni zahod in nočno svetlikanje. Vse to in še kaj nas privabi. Mene navduši ob večerih, ko je plaža prazna, gladina morja umirjena, v daljavi zahaja sonce in veš, da bo jutri nov dan
Vse dneve počitnic v Vodicah smo telovadili, plavali, se sprehajali, izvedli pohod, plesali in se družili. Druženje je pomembno
Užili smo tudi lepote pohorskih gozdov na vrhu Rogle, ko smo se sprehodili po poti med krošnjami in se povzpeli na 37 metrov visok stolp Višine niti ne občutiš, a ko te z vrha pogled ponese dol in naokrog po vrhovih smrek, se zdi, da si pod oblaki. Neverjetno!
za dobre medsebojne odnose in socializacijo Po skupinah smo vsak dan pešačili v mesto, polno kavarnic in trgovinic. V kavarni smo pili kavo, sonce pa nas je grelo s toplimi žarki Navdušile so nas tudi trgovinice, polne različnih izdelkov Nekateri smo z njimi obogatili domačo garderobo
Vodice so prijetno obmorsko mesto 13 kilometrov od Šibenika Ime imajo po izvirih vode in so se razvile tudi zaradi vodnjakov. Naravne danosti so jim omogočile, da so do 19 stoletja celo izvažale pitno vodo
Tekst : Cvetka Kozmus
Po gozdni poti se je večina podala peš še do Koče na Pesku. Tam so nas pogostili s pohorskim loncem, naš šofer Boštjan Kavšek pa nas je s harmoniko zvabil na ples Pohodi so naša stalnica, a oditi drugam in spoznavati nove kraje in lepote je nepozabno.
Gremo na Kum
Tako smo člane povabili na naš tradicionalni pohod na zasavski
Triglav s 1219 metri višine
Poskrbeli smo tudi za člane, ki se sami ne bi podali tako visoko, in smo se z avtobusom peljali v Lontovž Večina nas je pot nadaljevala peš V dobri uri smo po strmi gozdni poti prišli na cilj Dobra družba, malica, pijača, klepet, igra s krogci in topel o b ro k s o p r i s p eva l i k p r i j et n e m u p o č u t j u S h a r m o n i ko i n pesmijo našega Boštjana smo se poslovili in vrnili v dolino
Po takih srečanjih se zavemo, kako nam je vedno lepo Hoja zbudi telo, zbistri misli in da občutek pravega zadovoljstva Druženje pa je še pika na i, kot pravijo. Zato vabimo na redne pohode, pridno hodimo in se družimo Teksa: Martin Hanžič Modrina morja v Vodicah pri Šibeniku
»Vonj morja, pod prsti pesek, zrak, veter … Ne moreš biti nesrečen « Irene Nemirovsky
V septembru, mesecu prijetnih pričakovanj, smo letovali na morju v Vodicah pri Šibeniku Bilo nas je petinpetdeset
Vtise iz Vodic bo vsak od nas podoživljal po svoje, ker ljudje različno dojemamo svet okoli sebe Vse, kar je lepo in zanimivo, pa nam osmišlja življenje. Tekst : Kristina Hribar, foto: arhiv dr uštva Potepanje po Koroški
Na dan, ki smo si ga v društvu izbrali za potepanje po Koroški, nas je pozdravilo nič kaj prijazno jutro Temni oblaki in kar močan veter so nas spremljali do pr vega postanka v gostilni Hohkraut, kjer so se nekateri okrepčali s kavo Pot nas je vodila proti cilju, turistični kmetiji Klančnik na Otiškem Vrhu Ves čas smo pogledovali v nebo, ki nas je, kakor da bi vedelo, uslišalo, in oblaki so postajali vse bolj svetli Pokazalo se je sonce, ki nas je spravilo v dobro voljo, čeprav ga tudi do tedaj ni manjkalo
Na kmetiji so nas pričakali prijazni gostitelji in skupina članov Društva diabetikov Dravograd, ki so se tja pripeljali s kolesi, da bi nas pozdravili S turističnim vlakom smo se peljali na kratek izlet do biološke učilnice, kjer nam je mladi gospodar kmetije Miha Klančnik razkazal pravi muzej s sto razstavljenimi nagačenimi živalmi in preko tr isto vr st različnih trofej Ob zanimivi razlagi gospodarja in njegove žene smo se še malo zadržali pri koči in se fotografirali, zatem pa smo se posedli na vlakec in se odpeljali nazaj na kmetijo, kjer nas je pričakal tudi predsednik dravograjskih diabetikov Ervin Kodrun Po kratkem
V Vodicah smo se naužili sonca in lepot morja
pozdravnem govoru smo si skupaj ogledali še prostore stare kmečke hiše, kjer imajo shranjene predmete in slike več rodov Klančnikove rodbine Komaj smo čakali, da nas povabijo še v 160 let staro klet, kjer so nam postregli njihove domače dobrote Pričakalo nas je še presenečenje v obliki smeha in zabave Oče mladega prevzemnika je namreč amaterski igralec Do solz smo se nasmejali njegovi predstavitvi kmetije Urica je prehitro minila in kar težko smo se poslovili, pred tem pa smo se še dobro založili z njihovimi dobrotami, ki jih prodajajo v svoji trgovinici K drugemu cilju, splavu na reki Dravi, smo se odpeljali vedro razpoloženi V avtobusu je bilo čutiti samo pozitivno energijo, ki je ni uspel zmanjšati niti veter, ki je pihal ob prihodu do priveza Morda je k temu pripomogel tudi topel sprejem kulturno-umetniške skupine Koroških splavarjev s predstavitvijo flosarjev in glasbo harmonikarja
Vkrcali smo se in začela se je vožnja s flosom po Dravi. Splavarski humorist je poskrbel, da smeha in dobre volje ni manjkalo, prav tako tudi ne glasbe, ob kateri smo zaplesali Vmes so nam postregli z zelo dobrim golažem in polento, začinjeno z domačimi ocvirki. Na splavu nas je čakal tudi flosarski krst.
Naša članica Mari Prašnikar je bila po preizkusu z obilico
n Društvo diabetikov Hrastnik
Aktivnosti v letu 202 4
V pr vem trimesečju smo se ukvarjali s pobiranjem članarine ter merjenjem krvnega sladkorja in holesterola. V marcu smo izvedli občni zbor društva, ki je sprejel poročila o delu za preteklo leto in program dela ter finančni načr t za leto 2024
Članice društva imamo vsak torek pohod po okolici Hrastnika, večkrat pa se odpeljemo v Laško, Celje, Radeče ali Sevnico in se tam odpravimo na pohod in si ogledamo kakšno znamenitost.
smeha in zabave sprejeta v flosarski ceh To je bila zaključna točka našega splavarjenja po Dravi Po izstopu nas je čakalo še skupinsko fotografiranje
Z zelo lepimi vtisi in občutki smo sedli na avtobus in se odpeljali proti domu Hvala gostiteljem na kmetiji Klančnik in ekipi na splavu, ki so nam ustvarili ta veseli dan na Koroškem, ki ga ne bomo pozabili Morda pa se kmalu spet vidimo!
Tekst : Joško Čečelič, foto: arhiv dr uštva
Udeležili smo se 4-dnevnega izleta ob dnevu žena v Opatijo in šli na ogled nekaj obmorskih mest – Poreča in Vrsarja Aprila smo obiskali posestvo Sončni raj v Vodolah pri Mariboru in ribnike ter park v Miklavžu na Dravskem polju Bil je enkraten izlet, poln novih spoznanj, ki smo jih bili deležni od lastnikov posestva – ti si za svojo stvaritev resnično zaslužijo priznanje Navdušeni smo bili, zato se bomo vrnili tja, mogoče že ob zaključku leta, da si ogledamo ta raj še v zimsko-novoletni izvedbi
Udeležencev nas je bilo 32
Maja smo šli na kopanje v terme Paradiso v Dobovo, ki je najlažje dostopna z vlakom, da prihranimo za stroške prevoza
V času od 8 do 15 junija smo bili na okrevanju na otoku Hvar z 20 udeleženci Imeli smo za ta čas izredno lepo vreme, tudi morje je bilo vsak dan toplejše.
Po poletnih počitnicah smo 6 septembra organizirali špor tnorekreativno srečanje pri Koreninah na Pleskem, kjer smo igrali pikado in se pomerili v metanju krogcev, podelili nagrade najboljšim, se okrepčali z jedmi iz žara in se prijetno družili.
Od 22 do 27 septembra pa smo bili na okrevanju v Šmarjeških Toplicah z 18 udeleženci.
Program je bil pester, od jutranjega merjenja sladkorja do nordijske hoje, predavanj, dihalnih vaj, meditacije z gongi, vodne aerobike in druženja ob glasbi
Tekst in foto: Vojka Železnik
Z nepozabnega dogajanja na flosu na Dravi nazaj na trdna tla
Program okrevanja v Šmarjeških Toplicah je bil pester od jutra do večera
n Društvo diabetikov
Mežiške doline
Na okrevanju smo se imeli lepo
Od 16. do 23. junija smo bili na edukativnem okrevanju v Moravskih Toplicah. Okrevanja se je udeležilo 26 članov
Bili smo lepo sprejeti Imeli smo tri zelo poučna in zanimiva predavanja. Najprej o priporočilu za obvladovanje zvišane ravni maščob, obvladovanje kr vnega tlaka in o naravnem celjenju ran Merili smo si kr vni sladkor in tlak, telovadili na suhem in v vodi, hodili na sprehode in šli po nakupih v Lenti na Madžarskem Uživali smo v bazenih in na masažah, zvečer pa vsak drugi dan ob glasbi
Imeli smo se lepo Zmenili smo se tudi že za drugo leto za podoben termin in ugodno ceno. Ker smo bili na okrevanju v času tekem nogometašev in odbojkarjev, smo navijali in gledali te tekme
V soboto po večerji smo se zbrali v klubski sobi, da se pomenimo, kako je bilo. Ni bilo pripomb. Vse je bilo v redu. Torej na svidenje v letu 2025
Tekst : Neva Šimenc Poletni mozaik naših dejavnosti
V poletnem času je naše društvo sodelovalo na različnih občinskih prireditvah Tako smo se 15 junija odzvali na povabilo županje Črne in sodelovali na vseslovenskem srečanju planincev v Črni na Koroškem Merili smo sladkor, kr vni tlak in kisik v kr vi Veseli smo bili pohval za naše delo
n Društvo diabetikov Postojna
Tradicionalni balinarski tur nir
Po približno 10 minutah vožn j e i z P i v ke s e p ri p e l j et e v Dolnjo Košano. Na novem pokritem balinišču – dvorana še nastaja – smo 30 avgusta organizirali turnir v balinanju.
Turnir je tradicionalen in poteka vsak zadnji vikend v avgustu Udeležujejo se ga društva diabetikov iz Ajdovščine – Vipave, Ilirske Bistrice in Postojne Društva se izmenjujejo v organizaciji in letos smo bili na vrsti mi, Društvo diabetikov Postojna
Zbrali smo se ob osmih in po prijetnem druženju ob zajtrku
Bi se pridružili Društvu diabetikov Postojna? Pokličite 051 233 510!
V okviru prireditve Srečanje pod Najevsko lipo smo 6 julija merili vrednosti sladkorja, holesterola in tlaka ter organizatorju pomagali izpeljati tombolo Pohvaliti moram člane, ki so prišli na dogodek iz doline peš pod krošnjo matere vseh lip
Trinajstega julija smo organizirali društveni piknik pri Kajžerju nad Mežico Naše druženje smo obogatili s predavanjem Mitje in Natalije Hercog Defibrilator rešuje življenje Preizkusili smo se tudi v praktičnem delu, da bi defibrilator znali uporabiti, če bi se kdaj znašli v okoliščinah, ko je treba reševati človeško življenje V špor tnem delu smo se že standardno pomerili v pikadu, metu na koš in metu obročkov, pohodniki pa so se odpravili v slikovito okolico s Tilko Dorič.
Dan, preživet v dolini pod Peco, bo vsem ostal v lepem spominu Če vas bo kdaj pot zanesla v Mežico, pa le obiščite izletniško kmetijo Kajžer Pri njih vedno diši po slastnih jedeh
Tekst : Marta Merkač, foto: Branko Lepičnik
nadaljevali z izvedbo balinarskega tekmovanja Kdo je bil najboljši, prvi? To niti ni pomembno, saj ni namen samega turnirja uvrstitev, ampak špor tna aktivnost in druženje Imeli smo priložnost, da se pogovorimo o svojih težavah, veselju in izkušnjah z boleznijo ter tudi ostalih radostih življenja To smo z veseljem izkoristili in se popoldne prijetno utrujeni razšli Tekst : Simon Kaluža
Piknik pri Kajžerju
Tradicionalnega balinarskega turnirja Košana 2024 so se udeležila društva diabetikov iz Ajdovščine – Vipave, Ilirske Bistrice in Postojne.
n Društvo diabetikov Piran
Okrevanje v Banji Vr učici
Društvo diabetikov Pir an je za letošnje okrevanje izbr alo terme Banja Vručica v Bosni in Hercegovini, znane po blagodejnih učinkih termalne vode, ki izvira v neposredni bližini hotelskega kompleksa.
Letovanja od 29 avgusta do 5 septembra se je udeležilo 30 članov. Na pot v 500 kilometrov oddaljeno Banjo Vručico smo se podali z avtobusom v zgodnjih jutranjih urah, saj je pot zelo dolga in naporna Našo skupino so z dobrodošlico sprejeli v hotelu Kardial, kjer smo se tudi nastanili Naslednje jutro smo opravili obisk pri zdravnikih, ki so nam glede na naše zdravstveno stanje odredili štiri terapije dnevno, prejeli pa smo sedemdnevni razpored Še isti dan smo pričeli z delom
vilišča in kjer smo imeli kosilo z lokalnimi jedmi Prečudovit kompleks, zgrajen izključno iz rečnih kamnov in lesa
Na zaključnem večeru nam je vodstvo hotela organiziralo glasbo, naši kolegici iz Izole, Darja in Marija, pa sta nas zabavali z nadvse duhovitim skečem Ob poskočni glasbi se je veliko naših deklet vr telo še v pozni večer in tako smo v veselju zaključili okrevanje Naslednji dan smo se na poti nazaj ustavili v Prnjavorju, kjer smo imeli možnost porabiti še zadnje marke Vožnja domov je bila prijetna in brez dolgih zastojev na mejah
Prijetno in varno letovanje je rezultat odličnega sodelovanja naše spremljevalke, tajnice društva, z marketingom zdravilišča, še posebej z Danijelo, ki se je zelo potrudila pri pomoči z organizacijo, vodenjem na izletih ter pri reševanju manjših zdravstvenih problemov nekaterih članov in pomanjkljivosti pri hotelskih storitvah.
Polni energije, z veliko novega znanja in odličnih vtisov, smo si obljubili, da se bomo takih aktivnih druženj z veseljem udeleževali tudi v prihodnje
Poleg vsakodnevnih terapij smo imeli zjutraj merjenje kr vnega sladkorja in tlaka, poslušali smo tri strokovna predavanja o diabetesu Slušatelji smo bili nad predavateljem navdušeni, saj nam je na zelo preprost način približal problematiko oseb s sladkorno boleznijo in z veseljem odgovarjal na številna vprašanja o naših osebnih tegobah, s katerimi se srečujemo. Kljub vročini smo se ob popoldnevih sprehajali po parku ali se kopali v zunanjem bazenu Nekateri so se odpeljali v bližnje mestece Teslić, si ogledali zdraviliški muzej in slikovito pravoslavno cerkev na griču nasproti hotela Na izviru pod cerkvijo smo si v steklenice natočili mineralno vodo ali pa se hladili na popoldanski pijači z družbo Tudi razvajali smo se: s klasično masažo, z refleksno masažo stopal, pedikuro, manikuro, nego obraza in las; saj so tovrstne storitve v Bosni za več kot polovico cenejše kot pri nas
Organizirali smo dva izleta V nedeljo smo se odpeljali do vasice Liplje, kjer smo si ogledali prelep pravoslavni samostan iz 15 stoletja Na poti proti hotelu smo se ustavili v Tesliću in si ogledali čudovito pravoslavno cerkev, ki so jo zgradili meščani s svojimi prispevki po vojni leta 1992 V torek smo obiskali 20 kilometrov oddaljeno turistično točko »Etno selo Usora«, ki je v lasti zdra-
Na jesenskem pikniku
Miren kraj in prelepa narava so razlog, da smo jesenski piknik ponovno priredili na Fijerogi Čudovito jesensko vreme je bilo v soboto, 28 septembra 2024, ravno pravšnje za druženje v idiličnem okolju te odmaknjene istrske vasice
Tudi tokrat nam je predsednik na žaru spekel obilico mesa in zelenjave, pridne članice Darja, Marinka, Tinka in Paola so prinesle domače pecivo, da smo se po bogatem kosilu in ob dišeči kavici še malo posladkali. Nekateri so se po kosilu odpravili na krajši sprehod proti vasici Zupančiči, drugi pa so uživali v prijetnem klepetu ob kozarčku pijače Pozneje popoldan smo imeli še izobraževanje o Alzheimerjevi bolezni Poleg drugih pomembnih informacij smo izvedeli za 14 rizičnih dejavnikov, na katere moramo biti pozorni Preventivno lahko vplivamo na zmanjšanje možnosti za razvoj demence. V nadaljevanju smo se seznanili tudi s cilji zakona, z novostmi za uporabnike in s časovnico uveljavljanja pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi
Hvala članicam Metki, Darji, Tinki in Mariji za pomoč pri pripravi hrane in pospravljanje po zaključku piknika Hvala tudi Klavdiju in Sergiotu za postavitev žara, miz in klopi.
Lepo okolje, čudovito vreme, izvrstna hrana in dobra družba! Zelo lepo smo se imeli in sproščeno uživali v čarobnem jesenskem popoldnevu. Spomladi se spet vidimo!
Pr va pomoč pri poškodbah
V petek, 26 septembra 2024, smo se v velikem številu udeležili predavanja na temo Pr va pomoč pri poškodbah Predavanje j e p ote k a l o v p ro s to r i h z d ravs t ve n e ga d o m a Lu c i j a . U r š a Počeko in mag Tadeja Bizjak, sodelavki Centra za krepitev zdravja v ZD Lucija, sta nam najprej teoretično predstavili, nato pa še zelo nazorno praktično prikazali, kako ukrepati v primerih kr vavečih poškodb (ureznine ipd.), opeklin, zvinov ali zlomov Predavateljicama smo nadvse hvaležni za vse, kar smo izvedeli novega! Tekst in foto: Tinka Jamnik
Na ogledu samostana Liplje
n Društvo diabetikov Maribor
Vis v juniju in Poreč v septembr u
Med aktivnostmi smo se letos za okrevanje na morju odločili za otok Vis v mesecu juniju in Poreč v mesecu septembru in seveda nismo zgrešili.
Res je bila pot na Vis iz Maribora do Splita nekoliko daljša, pa vendar je z veliko dobre volje minila hitro Trajekt, na katerega smo se vkrcali, je vozil kot gliser mimo Brača, Šolte in Hvara ter po štirih urah zaplul v mesto Vis Vsi, ki smo bili tam pr vič, smo bili očarani nad lepoto tega mesta, ki se je nekoč imenoval Issa Tako se imenuje tudi hotel, v katerem smo gostovali
Sinje modra bar va morja pod hotelom nas je vabila in nekateri so takoj poskakali vanjo
Dan pred odhodom smo imeli še panoramsko vožnjo z ladjo Kot vemo, je bil otok dolgo zapr t za turiste, o čemer pričajo mnogi bunkerji na obali, kjer smo si enega tudi ogledali Tekmovanje v mini golfu in karaoke ob živi glasbi, ki smo ga organizirali, je pomenilo, da zabave ni manjkalo – in tako smo se zadovoljni in polni lepih spominov vrnili domov
Prijetno in strokovno okrevanje v Poreču
Hotel Istra v Plavi laguni blizu Poreča gleda na čudovito laguno, in že ko smo prispeli, so bili člani zadovoljni z lepo vzdrževanim okoljem, polnim palm, cvetlic in vr tnic Čeprav ima hotel tri zvezdice, nam je nudil vse, kar smo potrebovali za enostavno in sproščeno okrevanje V sklopu hotela je tudi bazen s sladko vodo Bil sem zadovoljen z lepo opremljenimi sobami, kar so člani znali potrditi v pogovoru
V času edukativnega okrevanja smo imeli dve predavanji, in sicer Erike Gleščič, mag dietetike, o pomenu tekočine in Matija Maršiča, mag kineziologije, o vajah za ravnotežje Predavatelja sta prišla iz Centra za krepitev zdravja Izola in se jima za oba prispevka v imenu društva lepo zahvaljujem.
Predstavnik turistične organizacije Relaks je za nas pripravil res obsežen program in že naslednji dan smo odšli na sprehod po mestu Veliko zgodovine hrani in z zanimanjem smo si ogledali trdnjavo, zbirko amfor polotok Prirovo in antično pokopališče Naslednji dan smo se odpeljali z ladjo na otok Biševo in si ogledali Modro jamo, ki spada med znamenitosti otoka Visa Do Biševa in nazaj smo znali zapeti tudi kakšno dalmatinsko pesem in dobre volje smo poskakali v morje
V hotelu smo imeli svojo glasbo v živo in vsak večer nam je Darko pripravil veselo razpoloženje
Z avtobusom, ki je bil vse dni z nami, smo se odpeljali do drugega mesta na Visu, to je Komiža, ki je prekrasno sredozemsko mestece s hišami, stisnjenimi okoli pristanišča Vodič je imenoval izlet vojaška tura, saj smo se nato povzpeli do 587 metrov visoko ležeče Titove jame, v katero se je po ofenzivah na varno zatekel generalštab s Titom Pot smo nadaljevali preko rodovitnega predela otoka in ob viški pogači poskusili priznani viški vini plavac in vugava
Edukativno okrevanje smo vsak večer zaključili z druženjem in veselo glasbo.
Vsi sladkorni bolniki smo imeli s seboj merilnike in smo si pred zajtrkom izmerili kr vni sladkor ter pri zajtrku zapisali rezultate Z laičnim svetovalcem Mirkom Topolovcem smo imeli različne pogovore, ki so pokazali na mnoge skrbi v zdravljenju sladkorne bolezni
Sladkorni bolniki so si pred zajtr kom merili kr vni sladkor in pri zajtrku zapisali rezultate Pogovori z laičnim svetovalcem so naša stalna praksa Zaradi spremenljivega vremena nismo organizirali vožnje z ladjo, smo pa se odpeljali z vlakcem v Poreč na ogled mesta Vodja komisije za špor t Vojko Težek je organiziral tekmovanje v mini golfu in odigrali smo zanimivo tekmo
Zelo sem bil zadovoljen z dostopom v morje na plaži in z urejenostjo bazena ob hotelu, tako kot večina članov
Po letnem programu aktivnosti smo v juniju in oktobru pripravili tudi dve delavnici, eno na temo Zofkina košara o prehrani, ki jo je pripravil Center za krepitev zdravja Maribor, in drugo z naslovom Moški, ženska, alkohol in vožnja, ki jo je pripravila dr. Majda Zorec Karlovšek.
Tekst : Mirko Toplovec, foto: arhiv dr uštva
Obakrat smo se domov vrnili zadovoljni in polni lepih spominov, z Visa ...
in tudi iz Poreča Delavnice
n Društvo diabetikov Ptuj
Edukacija v Olimiah
V začetku junija smo se člani Društva diabetikov Ptuj odpravili v šolo za diabetike v Terme Olimia. Zbrali smo se na železniški postaji Ptuj in veseli pričakali avtobus, ki je pripeljal iz lenarške smeri z našimi prijatelji diabetiki iz Društva diabetikov Lenart Ptujčani smo z veseljem vstopili in se skupaj odpeljali proti naši destinaciji.
Vsi smo bili v pričakovanju, kaj bomo doživeli in kakšen program so nam pripravili, saj smo skoraj vsi na avtobusu terme obiskali kot njihovi gostje pr vič Že ob prihodu smo bili navdušeni z njihovo gostoljubnostjo, ogledom term in okolice, s kosilom, ki nas je čakalo pred odhodom v sobe, in nastanitvijo v sobah v Hotelu Breza, v katerem smo bili gostje teden dni.
Ob prihodu je vsak udeleženec dobil napisan program aktivnosti, ki smo se ga strogo držali Trikrat v tednu je bilo manj spanca, saj smo
z j u t raj m o ra l i n a m e r j e n j e k r v n e ga sladkorja in merjenje kr vnega tlaka
To delo sta strokovno opravili mladenki medicinske stroke, mi smo pa vsakokrat odhajali na zajtrk zadovoljni, saj so bili naši sladkorji in pritisk v mejah n o r m a l e Po z a j t r k u n a s j e č a k a l a aktivnost v vodi, vadba s fizioterapevtom Čas do kosila smo izkoristili za kopanje ali sprehod Kosilo je bilo dobro in predvsem raznoliko, vemo pa, da vsi jemo z očmi, tako da smo se morali pridno gibati, telovaditi, da smo pokurili sladkor Hodili smo na sprehode po čudoviti okolici, med nasadi dreves lip in vdihovali omamni vonj dišečih lip Pogumni smo se povzpeli na grad Podčetr tek, spet drugi so prosti čas izkoristili za sprehod do Termalnega parka Aqualuna Podčetrtek. Enim se je celo uspelo odpeljati s turističnim vlakcem na Jelenov greben občudovat in hranit jelene, šli so na ogled samostana in vstopili so celo v trgovino s čokolado, nazaj grede pa še na ogled pivovarne in požirek piva, ki je v toplem dnevu kar prijal. Bilo je res enkratno doživetje. Nismo pozabili na najpomembnejše, na izobraževanje naših članov Trikrat smo imeli zanimivo zdravstveno predavanje: najprej Zdrava prehrana pri sladkorni bolezni, ki nam jo je podal dietetik in prehranski svetovalec Tadej Gobec; naslednje z naslovom Konzervativno zdravljenje in fizioterapija pri zapletih zaradi sladkorne bolezni je predstavil zdravnik Lasko Gelebešev, tretje pa je bilo predavanje kineziologinje Tjaše Oset Redno gibanje in telesne vaje pri sladkorni bolezni Vsa tri so bila zelo poučna, nekaj smo že vedeli in obnovili znanje, veliko pa slišali na novo, da bomo lahko njihove nasvete v življenju s pridom koristili
Dr uženje po Gorenjski
Bilo je lepo julijsko sobotno jutro, ko se nas je znatno število članov Društva diabetikov Ptuj odpeljalo na lep konec prelepe Slovenije, v Kranj in Tržič Spremljalo nas je jutranje sonce, nam kazalo pot in nam s svojo lepoto obsijalo kraje, ki smo jih med vožnjo in pogovorom občudovali
Vožnja do Kranja, naše prve postojanke, je hitro minila Pričakala nas je turistična vodnica in nas popeljala v mesto Staro mestno jedro nam ponuja slikovita in romantična prizorišča s prijetno atmosfero Iz slikovitega mestnega jedra, ki se kot oder doživetja razprostira nad kanjonom reke Kokre, pogled takoj poleti proti vrhom slovenskih Alp Pot smo nadaljujevali po Prešernovi ulici do Prešernove hiše, kjer je dr France Prešeren preživel zadnja leta življenja Danes je urejen spominski muzej, dve sobi, in sicer spalnica in advokatska pisarna z avtentičnim pohištvom Razstavljeni so rokopis pesniške zbirke Poezije in faksimile pesnitve Krst pri Savici in drugih najpomembnejših pesmi Bilo je zanimivo Nadaljevali smo na Glavni trg, kjer pred gledališčem
Druženje smo izkoristili tudi kot pohod, bili smo dobrodelni in skupno darovali v projekt ZDDS #DarujemKilometre 176 kilometrov.
stoji Prešernov spomenik, se poslikali in nadaljevali pot v Gorenjski muzej, kjer je nova stalna razstava Prelepa Gorenjska Zasnova je kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah. Razstavne zgodbe pripovedujejo o gorenjskih ljudeh Muzejsko pripoved oživljajo zvočni prostori, številne fotografije in igrani filmi Razstava je poklon deželi in ljudem ter hkrati klic k srčnosti, da skrbno ohranjamo, kar smo prejeli od prednikov. Poslovimo se od vodnice, se mimogrede osvežimo z napitkom a l i s l a d o l e d o m i n o d h i t i m o n a av to b u s P r ij a z n i š o fe r n a s odpelje na kosilo v gostišče Smuk, kjer se okrepčamo z zelo dobrim kosilom. Po krajšem premoru nadaljujemo proti Tržiču, ki je zgodovinsko mesto Slovenije in v celoti zavarovano kot kulturni spomenik V središču mesta nas počaka vodnik in nas popelje skozi staro mestno jedro do tržiškega muzeja Muzej predstavlja nekoč izjemno močno razvite obr ti, ki so dajale kruh številnim Tržičanom Ogledali smo si najbogatejšo čevljarsko zbirko na Slovenskem in prisluhnili vodnici, ki nam je pripovedovala zgodbe čevljarskih mojstrov
Ob raznih aktivnostih so dnevi hitro minevali in prišel je zadnji dan – odhod domov. Veseli in zadovoljni ter polni lepih vtisov in doživetij smo se odpeljali proti domu, z mislijo, da se ponovno srečamo v šoli za diabetike naslednje leto
Po ogledu smo se sprehodili skozi stari del Tržiča nazaj do avtobusa Rahlo utrujeni in z lepimi vtisi in spomini smo se pozno popoldan odpeljali proti Ptuju
Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric
Dat um V sebina
Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave
ob sredah vódena telovadba v bazenu
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .
ob 18 00, na Policah v Ajdovščini
Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak 041 752 124 nedelja, 13 oktober gledališka predst ava
ob 16 00, Kulturni dom Vipava
Milena Ličen, 041 712 850 torek, 15 oktober kopanje v bazenih Bernardin Por torož ob 13 45 z AP Vipava, ob 14 00 z AP Ajdovščina
Milena Ličen, 041 712 850 torek,19 november kopanje v bazenih Bernardin Por torož ob 13 45 z AP Vipava, ob 14 00 z AP Ajdovščina
Milena Ličen, 041 712 850 novembra gledališka predst ava v Tr stu v sodelovanju z DU Vipava datum bo sporočen naknadno St anislav Trebižan, 041 766 952 sreda, 18 december novoletno druženje ob 17 00, lokacija bo sporočena naknadno St anislav Trebižan, 041 766 952 Društvo diabetikov celjske regije ob ponedeljkih vodena telovadba
ob sredah uradne ure v pisarni društva
ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in tlaka
vsak pr vi petek pohod po okolici Celja
od 17 do 21 novembra edukativno okrevanje v Termah Topolščica
4 december zaključek let a s kratkim predavanjem
Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice
od 10 00 do 12 00, pisarna društva Vida Čeh, 031 401 317 december obiski pri st arejših Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih #DarujemKilometre –rekreativni pohod v okolici Dravograda ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd
Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisarni društva
od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah #DarujemKilometre – rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca ob 15 00, Kulturni dom Slovenj Gradec
Metoda Herman, 040 852 704 sobot a, 16 november udeležba na proslavi v Cerknici
Er vin Kodrun, Milena Dobnik, Julka Sveček nedelja, 17 november svetovni dan sladkorne bolezni, sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja (ZD Dravograd, merjenje sladkorja, predavanje, pohod z OŠ, osvetlitev objektov v modro: st ari grad, cerkev na Kronski gori)
Er vin Kodrun, 040 562 472 nedelja, 8 december zaključek let a DDD – Polžki
Er vin Kodrun, 040 562 472; Milena Dobnik decembra obdaritev st arejših članov društva
Er vin Kodrun, 040 562 472 Društvo diabetikov Gornja Radgona
vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
od 10 00 do 12 00, v pisarni društva
Franc Golinar, 070 771 701 vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva
Ela Jančar, 031 865 551 14 november predavanje, pohod po Gornji Radgoni, praznovanje svetovnega dneva sladkorne bolezni ob 10 00, Mladinski center Gornja Radgona
Franc Golinar, 070 771 701 v decembru zaključek let a prostor še ni določen Franc Golinar, 070 771 701
Društvo diabetikov Hrastnik
ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do 11 00, v prostorih društva
Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828
ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek
od 9 00 do 11 00
v mesecu laični svetovalec
Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva
Pišete nam lahko na e-naslova d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net
Društvo diabetikov Idrija
od ponedeljka do petka šola zdravja: telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem
Vlast a Primožič, 040 621 865 ob sredah telovadba ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija
Barbara Mrljak, 070 865 140 vsak četr tek ples: line dance ob 9 00, Dvorana Plesnega kluba Idrija
Renat a Dolenc, 070 161 784 oktobra predavanje na temo sladkorne bolezni datum bo znan naknadno
Vlast a Primožič, 040 621 865 oktobra pohod datum bo znan naknadno
Zoran More, 041 415 001 sobot a, 16 november mar tinovanje
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 novembra pohod po Rakah z nordijsko hojo in merjenjem kr vnega sladkorja datum bo znan naknadno
Irma Brence, 040 549 042 novembra merjenje kr vnega sladkorja v Cerknem datum bo znan naknadno prostori DU Cerkno
Irma Brence 040 549 042 novembra pohod po želji in dogovoru s pohodniki datum bo znan naknadno
Vlast a Primožič, 040 621 865 novembra ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni osvetlitev objektov v Idriji, Spodnji Idriji in Cerknem po dogovoru z Občino in KS
Vlast a Primožič, 040 621 865 decembra predavanje na temo sladkorne bolezni datum bo znan naknadno
Vlast a Primožič 040 621 865 decembra obiski na domovih in obdaritev obolelih datum bo znan naknadno Irma Brence, 040 549 042
Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob ponedeljkih telovadba od 19 00 do 20 00, prostori društva Venčka Bergoč, 031
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . tretji petek v mesecu uradne ure društva
od 17 00 do 19 00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica
Danica Ost anek, 031 619 854 od 13 do 20 oktobra edukativno okrevanje Banja Vručica
prijavljeni dobijo vsa navodila po pošti
Danica Ost anek, 031 619 854 13 november »večer ob čaju« s predavanjem o sladkorni bolezni in potopisnim predavanjem Diabetik gre na Nordkap ob 19 00, Kulturni dom Stična
Danica Ost anek, 031 619 854 20 november zaključek let a, predavanje, novoletna večerja lokacijo in uro sporočimo naknadno
Danica Ost anek, 031 619 854 Društvo diabetikov Jesenice
ob sredah uradne ure
od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, 9 00 do 11 00 in popoldan: 16 00 do 18 00; petek, 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Dora Trampuž, 040 748 441 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba
ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan
Ivica Režek, 051 630 498 sobot a, 19 oktober pohod v okolici Bohinja z vlakom, sporočimo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246 oktober zdravstveno predavanje sporočimo naknadno
Darja Kosančič, 031 754 907 Društvo diabetikov Kamnik od 6 do 13 oktobra edukativno zdraviliško okrevanje v Šmarjeških Toplicah obvestijo
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 15 oktober merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, prostori društva
Vesna Vidmar, CKZ torek, 22 oktober predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih ob 16 00, Zdravstveni dom Kamnik
Kati Časar, dipl med sestra četr tek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni po okolici Kamnika, merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka, zaključek v gostilni
Marjanca
ob 9 00, prostori društva
Savica Juntez, 041 285 341 od 17 do 20 novembra oddih v hotelu Delf in
obvestijo, zbiramo prijave
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 26 november predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih ob 16 00, v ZD Kamnik
Kati Časar, dipl med sestra sobot a, 7 december prednovoletni srečanje
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 torek, 17 december merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
ob 9 00, v prostorih društva
T ina Muc, CKZ
Društvo diabetikov Koper
vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje
od 18 00 do 19 00, dvorana Bonif ika Koper Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak dan plavanje ves dan, Hotel Delf in Izola Neda Kozlovič, 040 564 041 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod
ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper Neda Kozlovič, 040 564 041 oktober šola kuhanja obvestimo kasneje Andrijana Lasič, 041 321 529 od petka, 11 , do petka, edukativno zdravljenje v Termah Banja Kulaši ob 5 00, z AP Lucija/ ob 5 15, z AP Lucija/ ob 5 30, AP bivša 18 oktobra Soča Koper/ ob 6 30, iz Ljubljane počivališče Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 od sobote, 2 , do sobote, edukativno zdravljenja v Termah Banja Vrućica ob 5 00,iz AP Lucija/ ob 5 15, z AP Lucija/ ob 5 30, AP bivša 9 novembra Soča Koper/ ob 6 30, iz Ljubljane, počivališče Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 novembra pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni obvestimo kasneje Neda Kozlovič 040 564 041 od nedelje, 17 , do nedelje, edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice ob 8 00, z AP Lucija/ ob 8 15, z AP Izola/ ob 8 30, z Koper 24 novembra (Soča)/ ob 9 30, iz Ljubljane, počivališče Petrol Barje Marija Podvršič, 031 708 132 torek, 17 december prednovoletno srečanje ob 18 00, Srednja šola Izola Marija Podvršič, 031 708 132
Društvo diabetikov Kranj
ob sredah uradne ure
od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice in predavanja je obvezna predhodna prijava društvena pisarna, 031 485 470; Jolanda, 031 202 660 sobot a, 5 oktober izlet v neznano
ob 7 00, AP Kranj, post ajališče št 1 društvena pisarna, 031 485 470 sobot a, 12 oktober pohod na Jezer sko
ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sreda, 16 oktober delavnica Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED ob 16 00, Zdravstveni dom Kranj –(mag Erika Povšnar) CKZ Center za krepitev zdravja
društvena pisarna, 031 485 470 sreda, 13 november predavanje: kr vni sladkor in holesterol, Danica Ost anek od 16 00 do 17 00, Strit arjeva 8, Kranj, I nadstropje, društvena pisarna, 031 485 470; soba št 6 Jolanda, 031 202 660
četr tek, 14 november predavanje: Sladkorna bolezen in spanje, Sonja Mušič, dipl m s od 16 00 do 17 30, Strit arjeva 8, Kranj, I nadstropje, društvena pisarna, 031 485 470; soba št 6 Jolanda, 031 202 660 petek, 15 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 16 00, Slovenski trg, Kranj
četr tek, 19 december pohod po predprazničnem Kranju z novoletnim srečanjem ob 16 00, Slovenski trg, Kranj
Društvo diabetikov Lenar t vsako sredo uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 7 oktober pohod v sosednjo občino 9,00 ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 7 oktober pohod v sosednjo občino 9,00 ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 7 oktober pohod v Destrnik
ob 9 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 sobot a, 9 november predavanje o diabetični nogi
ob 10 00, center SG
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 11 november pohod v Selce ob 10 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 sobot a, 23 november preventivno merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, blagovnica Mercator
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 2 december pohod po dogovoru ob 10 00, ŠC Polena
Boris Krček, 040 204 953 december obisk st arejših članov DD Lenar t po dogovoru
Ingrid Belšak, 051 321 976 Društvo diabetikov Litija in Šmar tno ob ponedeljkih in sredah uradne ure
od 8 00 do 11 00, društvena pisarna
01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah telovadba
od 18 30 do 19 30, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah plavanje
od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji 01 89 81 584 in 031 777 153 pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in holesterola od 8 00 do 10 00, v društveni pisarni 01 89 81 584 in 031 777 153 ob četr tkih Pohodi po bližnji in daljni okolici Prilagajali jih bomo glede na vreme in vas obveščali v internih obvestilih Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najpozneje tri dni pred pohodom; za daljše od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom (odvisno od posameznega pohoda) 01 89 81 584 in 031 777 153 enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo v internih obvestilih, na FB, na spletni strani) ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija 01 89 81 584 in 031 777 153 Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen
Datum Vsebina
Čas in z birno mes to Kont aktna o seba + te l. št . ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Nika Hudoklin, 01 28 22 133 ob torkih vodena vadba s strani dipomiranih kineziologov, študentov 2 letnika magistr skega študija kineziologije od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (prej se je treba naročiti) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vodena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Igor Kolar, 01 28 22 133
ob ponedeljkih in sredah vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija kineziologinje s Fakultete za špor t od 19 00 do 20 00, za povezavo pokličite
Karmen Maričič, 041 708 500 vsak drugi petek v mesecu plavanje v bazenu (8 novembra, 13 decembra, 10 januarja 2025) od 19 00 do 20 00, Univer zitetni rehabilit acijski inštitut Soča Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 19 oktober enodnevni izlet z vlakom v Celje (prijave do 10 oktobra) ob prijavi prejmete podrobnosti, zbor na železniški post aji Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 23 oktober predavanje, tema bo znana naknadno ob 16 30, ZDL, Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 27 november predavanje, tema bo znana naknadno ob 16 30, ZDL, Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 9 november mar tinovanje, z vlakom v Maribor prijave do 3 novembra,/ zbor 9 50, železniška post aja Karmen Maričič, 041 708 500
13 , 14 in 15 november učna delavnica ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 15 00, ZDL, Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421 od 2 do 9 februarja 2025 preventivno edukativno okrevanje v Termah Ptuj prijavite se, možnost plačila na obroke, pr vi obrok novembra Karmen Maričič, 041 708 500
Društvo diabetikov Maribor
ob ponedeljkih brezplačno merjenje sladkorja v kr vi od 9 00 do 12 00, trgovina Medika (novi Mercator) Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor Lidija Salamon, 064 225 331 ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12 00, Dvorana Tabor
Lidija Salamon, 064 225 331 pr vi in zadnji ponedeljek v mes brezplačno merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor
Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob ponedeljkih, torkih in sredo uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, 064 225 331 ob sredah odpr t telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15
Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520 ob petkih pikado, namizni tenis, rusko kegljanje 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, 064 225 331 vsak dan plavanje: kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, 064 225 331 vsak dan plavanje: Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 11 oktober kolesarjenje
obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 sobot a 19 oktober izlet
obvezna prijava
Lidija Salamon 064 225 331 torek, 5 november šola zdravega življenja
obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 četr tek, 14 november svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje kr vnega
sladkorja in tlaka
Europark, ves dan
Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 15 november svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačno merjenje kr vnega sladkorja
od 9 00 do 11 00, Ruše
Lidija Salamon, 064 225 331 od 24 do 28 novembra edukativno okrevanje v Radencih
obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 torek, 3 december učna delavnica z diabetologom
od 10 00 do 12 00
Lidija Salamon, 064 225 331 sreda, 18 december izlet božična Ljubljana in novoletno druženje
Društvo diabetikov Mežiške doline
ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj
obvezna prijava
ob 14 00, pri Lukanu
Lidija Salamon, 064 225 331
Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice
ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne
ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784
Društvo diabetikov Murska Sobota
ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem
od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom) Helena
041 343 630 ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ulica 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/
Društvo diabetikov Nova Gorica ob torkih uradne ure od 16 00 do 18 00, prostori društva Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih meritve od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310
Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka na sedežu društva so na voljo celodnevne kar te za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četr tka skozi celo leto do 15 decembra 2024 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbiramo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Humanitarno društvo diabetikov Piran od 7 do 11 oktobra aktivnosti na tednu zdravja (merjenje, svetovanja, testiranja, predavanja, predst avitve društev) od 9 00 do 14 00, CKZ ZD Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 sobot a, 26 oktober predavanje, novosti na področju zdravljenja sladkorne bolezni ob 10 00, Hotel Salinera Strunjan
T inka Jamnik, 041 728 732 sreda, 23 oktober pohod po Strunjanskih solinah ob 9 30, zbor ZD Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 četr tek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 9 00, zbor ZD Lucija
T inka Jamnik, 041 728 732 četr tek, 21 november srečanje z društvom Spominčica, pogovor o demenci ob 10 00, Hotel Salinera Strunjan
T inka Jamnik, 041 728 732 sobot a, 14 december zaključek let a, druženje v hotelu Delf in, kulturni program ob 17 30, odhod iz Lucije, ob 18 00, Hotel Delf in T inka Jamnik, 041 728 732 od 10 do 20 decembra obdaritev socialno šibkejših članov z darilnim bonom člani UO, pred ZD Lucija
Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba
ob četr tkih pohod po okolici Postojne
Društvo diabetikov Ptuj ob sredah dežur stvo v društveni pisarni:
Copot,
Datum Vsebina
Čas in z birno mes to
Kont aktna o seba + te l. št . pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbiramo prijave
ob 9 00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 oktobra z vlakom v neznano
ob 6 30, železniška post aja, obvezna prijava Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 sobot a, 16 november zdravstveni predavanji ob 50-letnici društva ob 9 00, Gastro, d o o , Ptuj Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 četr tek, 14 november pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 9 00, pred Plat ano Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615
Društvo diabetikov Slovenj Gradec
ob torkih kegljanje
ob sredah pohodi
ob 11 00, kegljišče Tuš
St ane Oblak, 040 603 853
ob 15 30, Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664 ob sredah in četr tkih uradne ure
od 9 00 do 11 00 društvena pisarna društvena pisarna 02 884 10 64 ob petkih kegljanje ob 19 00, kegljišče Tuš
Društvo diabetikov Škofja Loka
pr vi in tretji ponedeljek uradne ure
St ane Oblak, 040 603 853
16 00 do 18 00, v pisarni društva
Oblak, 031 675 494 ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka pisarna društva, 051 486 462
ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00,
Društvo diabetikov Tomin
ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT2 s klicem na odpr ti telefon od 16 00 do
Društvo diabetikov Trbovlje
ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 9 30 do 11 30, prostori društva društvo, 051 335 614 vsak drugi četr tek pohodi v bližnjo okolico po dogovoru
zbiramo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji po SMS-u društvo, 051 335 614 četr tek, 10 oktober pohod in druženje na Podmeji
zbiramo prijave društvo, 051 335 614 od 9 do 16 novembra edukativno okrevanje v Banji Vručici
zbiramo prijave
društvo, 051 335 614 četr tek, 21 november kopanje Laško
zbiramo prijave
društvo, 051 335 614 v decembru prednovoletno druženje
Društvo diabetikov Tržič pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
Društvo diabetikov Velenje
ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan
pošljemo obvestilo
društvo, 051 335 614
od 17 00 do 18 00, v prostorih društva Vika Remic, 031 404 243
Ver
pisarna društva St antetova 16 041 240 496; Milena Knez, 040 861 251 08 oktober pohod po obronkih Velenja javimo naknadno
Stojan Knez, 068 609 460 od 3 do 10 novembra edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbiramo prijave
Romana Praprotnik, 070 825 353 četr tek, 14 november svetovni dan sladkorne bolezni, pohod: Škalsko jezero–Vist a ob 15 00, Ribiška koča na Škalskem jezeru Romana Praprotnik, 070 825 353 v decembru pohod v neznano javimo naknadno
Društvo diabetikov Zagorje
ob torkih uradne ure od 9 00 do 11 00
Stojan Knez, 068 609 460
Anica Kranjc, 040 431 220 oktober izvedba presejalnega test a v Intercallu Zagorje obvestilo o datumu sledi Anica Kranjc, 040 431 220 oktober delavnica zdrave prehrane obvestilo sledi
Marija Grošelj, 041 842 948 oktober izvedba presejalnega test a na Občini Zagorje po dogovoru
Anica Kranjc, 040 431 220 sobot a, 5 oktober rekreativni pohod na Klančiše
ob 10 00, na Klančišah
Metka Košir, 069 635 299 četr tek, 14 november svetovni dan sladkorne bolezni ob 10 00, Evropark Zagorje
Marija Grošelj, 041 842 948 torek, 26 november kuhinja za sladkorne bolnike ob 12 00, SŠ Zagorje
Marija Grošelj 041 842 948
Marija Grošelj, 041 842 948 četr tek 12 december slovo od st arega let a ob 17 00 Gasilski dom Zagorje
Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!
Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;
lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net
N AROČILNIC
Ime in priimek:
Naslov : Poštna štev. in kraj:
A (za glasilo Sladkor na bolezen)
Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]
Kupon za nagradno križanko št. 155 (oktober 2024) 1 11 2 12 3 13 4 14 5 6 7 8 9 10 15 16 Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo
Ime in priimek: ......................................................................................................................... Ulica:
Kraj in poštna številka: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze )
Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 155 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 25. novembra na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 155«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: Razgibani kviz Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.
N a j v a m
s l a d k o r n a b o l e z e n
n e z l o m i s r c a .
Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1
Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?
Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.
