Revija Sladkorna bolezen st.140

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 140 • Oktober 2021 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

»Včasih je bila sladkorna bolezen tabu tema« GENERALNI SPONZOR ZDDS

Razgibajmo možgane in telo!

IZOBRAŽEVALNA DRUŽABNA IGRA ZA VSO DRUŽINO

Odlično praznično darilo

• Razvili smo jo v Sloveniji; • preizkusili in odobrili so jo pedagogi, zdravniki in otroci; • ima tri tematike in dve težavnostni stopnji; • primerna je za igranje v družinskem krogu in v šoli.

POSEBEN POPUST ZA BRALCE REVIJE SLADKORNA BOLEZEN.

Ob spletnem naročilu igre RAZGIBANI KVIZ na strani https://shop.valueaddgames.com vpišite kodo SLADKORNA. Ali izpolnite naročilnico:

Ime in priimek

NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: VALUE ADD GAMES DUNAJSKA 106 1000 LJUBLJANA

Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj E-naslov

dodatne informacije:

*Družba AstraZeneca je sodelovala pri razvoju igre. Družba v prodajo igre ni vključena!

št. kosov. Po akcijski ceni 19,99 EUR, ki velja do 31. 12. 2021.

Naročam igro RAZGIBANI KVIZ

Datum

CENA: 24,99 EUR

Podpis

sales@valueaddgames.eu

041 414 408

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v decembru 2021.

Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Anuša Ferjan (članica) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Projekt z naslovom Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2020–2022.

® Sergeja Širca, urednica

Ljudevit Merčun bi bil ponosen Pravijo, da v življenju ni naključij, a tega do danes nisem verjela. Tokrat pa pišem uvodnik za novo, že 140. številko revije Sladkorna bolezen ravno 21. oktobra – na dan, ko je po besedah prof. dr. Stanislava Mahkote leta 1956 v predavalnici stare interne klinike potekal ustanovitveni občni zbor slovenskega društva diabetikov.

Pomena posebne organizacije diabetikov, ki bi sprejela prave načine zdravljenja in zaščite ljudi s sladkorno boleznijo ter jim pomagala premagovati številne socialne težave, se je zavedal že pionir slovenske diabetologije, prof. dr. Ljudevit Merčun. Prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi to izvedel, a misel na ustanovitev društva je med diabetiki ostala živa. Za dejansko ustanovitev Društva diabetikov Slovenije je imel največ zaslug prav prof. dr.

Mahkota.

Prof. dr. Ljudevit Merčun bi bil danes, ko mineva 65 let od ustanovitve Društva diabetikov Slovenije, ponosen na svojo dediščino.

Zveza društev diabetikov Slovenije povezuje 39 društev diabetikov iz vse Slovenije, v katerih aktivno sodeluje več kot 14.000 članov. V Sloveniji je sicer po zanesljivih podatkih več kot 200.000 ljudi z diabetesom in mnogi se svoje bolezni sploh ne zavedajo. Zato je danes bolj kot kadar koli v teh 65 letih jasno, da ob vse obširnejši epidemiji sladkorne bolezni o njenih nevarnih in hudih posledicah ni mogoče ozaveščati brez organiziranega delovanja.

Zveza društev diabetikov Slovenije si poleg ozaveščanja javnosti prizadeva predvsem za informiranje in izobraževanje svojih članov – tako o bolezni sami kot tudi o njenih možnih posledicah. Kot aktiven partner pri oblikovanju družbe, ki si prizadeva za preprečevanje in tudi za dobro obvladovanje sladkorne bolezni, je veliko pripomogla k sprejemu prvega in pri pripravi drugega desetletnega Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni.

Kako uspešna je zveza pri svojem delu, lahko presodite tudi med listanjem revije Sladkorna bolezen. Tokratna številka, ki bo med vas, spoštovani bralci, prišla ravno pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, je pravzaprav ogledalo dolgoletnega organiziranega delovanja za blaginjo ljudi s sladkorno boleznijo: poglejte samo, kako zelo dejavna so bila društva diabetikov v preteklih mesecih, in to kljub številnim omejitvam.

Prepričana sem, da bodo tako zveza kot tudi društva še naprej neutrudno plemenitila dediščino profesorjev Merčuna in Mahkote ter vseh njunih naslednikov. V imenu uredniškega odbora revije Zvezi društev diabetikov Slovenije čestitam ob 65. obletnici! Vsem ljudem s sladkorno boleznijo v Sloveniji pa ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni želim, da bi to sopotnico sprejeli in z njo živeli kar se da lepo.

V oktobru 2021 mineva natanko 65 let od ustanovitve slovenskega društva diabetikov.

Oblikovanje naslovnice: Inscribo, foto: Dejan Damiš Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

3

VSEBINA

8

12

16

OSREDNJA TEMA 5

18

Zgodovina razvoja zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni

24

Vadba za gibljivost – dopolnilo vadbe vzdržljivosti in moči

JEZIKOVNI KOTIČEK

INTERVJU 8

22

20

»Včasih je bila sladkorna bolezen tabu tema«

Predlogi: ko na videz preprosto postane zapleteno

AKTUALNO

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

10

Covid-19 in sladkorna bolezen

22

Zdrave jedi z jesenskimi plodovi

12

Kako si lahko pomagamo s prehrano

23

Kostanj in diabetes

ZA NAŠE ZDRAVJE

VRTNO VESELJE

16

24

Skoraj vsak starostnik želi ostati doma

Za lep okras okoli hiše

S PAMETNIM SISTEMOM JE VSAKO MERJENJE

ENOSTAVNO

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno. Sistem Accu-Chek Guide ponuja enostavne pametne rešitve za merjenje, za zaščito testnih lističev in takojšnje spremljanje rezultatov meritev.

Do testnega lističa brez nerodnosti

Nežen odvzem krvi

Široko testno polje za hitro merjenje

DC-1/2021-11

Povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini z medicinskimi pripomočki za nasvet in se posodobite z merilnikom Accu-Chek Guide.

Vidno podnevi in ponoči

ACCU-CHEK, ACCU-CHEK GUIDE, MYSUGR in FASTCLIX so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. Imena in blagovne znamke drugih izdelkov so last svojih lastnikov. © 2021 Roche Diabetes Care

www.accu-chek.si I

Accu-Chek Slovenija I

Accu-Chek Slovenia

OSREDNJA TEMA: Kratka zgodovina sladkorne bolezni (4. del)

Zgodovina razvoja zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni ® asist. Viljem Pohorec, dr. med., Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru

Zdravniki poznajo sladkorno bolezen (vsaj kot skupek bolezenskih znakov) že skoraj 3500 let. S področja starega Egipta izvira Ebersov papirus (1550 pr. n. št.) v katerem najdemo opis številnih bolezni, vključno s stavkom »izločanje urina, ki je povečan«. Z ohlapno interpretacijo besede povečan lahko razumemo, da to pomeni tako imenovani poliurični sindrom, ki predstavlja stanje povečane pogostnosti in količine izločenega urina.

Strokovnjaki tistega časa so za obvladovanje bolezni predlagali zvarek, sestavljen iz vode iz napajalnika za ptice, bezgovih jagod, vlaken jagodičastih šerbetov, svežega mleka, piva, cvetov kumare in zelenih dateljnov. V 3500 letih se je terapija korenito spremenila, najpomembnejši preskok se je zgodil pred 100 leti z odkritjem in izolacijo inzulina, ki zmožnost obvladovanja sladkorne bolezni občutno izboljša. Do danes so sledili izjemni napredki na številnih področjih obvladovanja in zdravljenja sladkorne bolezni.

Inzulin Obdobje prvih dveh desetletij prejšnjega stoletja in dogodki, zaradi katerih sta Banting in Macleod (v sodelovanju z Bestom in Collipom) prejela Nobelovo nagrado, so podrobno opisani v 2. delu Kratke zgodovine sladkorne bolezni.

Raziskave na področju hormona inzulina pa so se s tem dogodkom šele začele.

Po uspešni uporabi inzulina na človeškem bolniku (Leonardu Thomsonu, 11. 1.

1922: podjetje Eli Lilly and Company v sodelovanju z Bantingovo ekipo proizvede prve odmerke inzulina 1923: prvi komercialno dostopni inzulin (v ZDA) pod imenom Lilly’s Iletin

1922), se začnejo prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo. Že julija leta 1922 podjetje Eli Lilly and Company (kasneje sodeluje tudi z Jonasom Salkom za množično proizvodnjo cepiva proti otroški ohromelosti – poliomielitisu) v sodelovanju z Bantingovo ekipo proizvedlo prve odmerke inzulina, ki so postali leta 1923 v ZDA prvi komercialno dostopni inzulin pod imenom Lilly’s Iletin.

Naslednji večji dogodek se je zgodil leta 1926 s postopkom kristalizacije, ki je omogočil pridobivanje čistejše oblike inzulina in spreminjanje inzulina tako, da se spremeni čas njegovega delovanja v telesu. Do te točke so morali bolniki inzulin aplicirati večkrat dnevno in se za nočne odmerke zbujati.

Prva komercialno dostopna formulacija inzulina s podaljšanim delovanjem, protaminski cink (PZI) (angl. protamin zinc insulin), je bila na voljo leta 1936 in se uporablja še danes za zdravljenje slad-

korne bolezni pri mačkah. Drugi tovrstni inzulin, NPH (angl. Neutral protamin Hagedron), je bil na voljo leta 1946.

Možnost za naslednji velik napredek v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ponudila tehnologija sinteze DNK in rekombinantne DNK, saj je to pomenilo, da lahko bakterije genetsko spremenimo na tak način, da za nas proizvajajo humani (človeški) inzulin. Ves ta čas se je namreč uporabljal inzulin govejega ali prašičjega izvora. Leta 1979 je biologu Davidu Goddlu uspelo ustvariti prvi sintetični humani inzulin, leto za tem pa se je potrdila tudi njegova učinkovitost in varnost pri človeški uporabi. Kmalu se je pokazalo tudi, da je nov sintetičen inzulin manj imunogen (naše telo se nanj ne odzove z burnim imunskim odzivom) v primerjavi z inzulinom živalskega izvora. Leta 1982 je ameriška agencija za zdravila FDA (angl. Food and Drug Administration) odobrila uporabo prvega človeškega inzulina za splošno uporabo.

1926: postopek kristalizacije: pridobivanje čistejše oblike inzulina in spreminjanje delovanja inzulina v telesu 1926: sintetizirajo gvanidno učinkovino sintalin (zgolj kratkotrajna raba za zdravljenje sladkorne bolezni)

1936: prva komercialno dostopna formulacija inzulina s podaljšanim delovanjem, protaminski cink 1946: drugi inzulin s podaljšanim delovanjem, NPH 1946: potrdijo, da sulfonilsečnine z arilno skupino spodbudijo izločanje inzulina iz trebušne slinavke Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

5

Sledila je potreba po formulacijah humanega inzulina z različnimi časi trajanja delovanja, saj bi s tem omogočili najboljši približek fiziološkim vzorcem izločanja inzulina v telesu. Prvi hitro delujoči analogni inzulin (Lispro) je bil odobren za uporabo v Evropski uniji leta 1996, temu pa so sledile še druge oblike.

Inzulin je še zmeraj splošno uporabljan v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 in 2 in velja za enega izmed bolj učinkovitih in predvidljivih trenutnih zdravil za zniževanje krvnega sladkorja.

Bigvanidi Rastlina navadna jastrebina se je že v srednjem veku uporabljala kot ljudsko zdravilo na področju južne in vzhodne Evrope. V zgodnjih letih 20. stoletja jim je iz nje uspelo izolirati del, ki znižuje raven krvnega sladkorja – gvanid. Gvanidi raven krvnega sladkorja znižujejo tako, da preprečujejo njegovo tvorbo v jetrih, kar je pogost vzrok povišane ravni glukoze pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Leta 1926 so v Nemčiji sintetizirali gvanidno učinkovino sintalin, ki se je uporabljala za zdravljenje sladkorne bolezni, vendar je bila raba te učinkovine kratkotrajna zaradi njenih strupenih učinkov in uspehov inzulina. Preporod uporabe gvanidov se je zgodil v Evropi v šestdesetih letih 20. stoletja z uvedbo metformina, ki se uporablja še danes.

Sulfonilsečnine

čajno zapre ob povečani količini glukoze v celici beta, zaradi pretvorbe glukoze do ATP. Z zaprtjem teh kanalčkov pride do spremembe v napetosti membrane celice, kar odpre od napetosti odvisne kalcijeve kanalčke. To omogoči vdor kalcijevih ionov, kar je sprožilni dejavnik za zlivanje z inzulinom polnih mešičkov z membrano celice in sprostitvijo inzulina v obtok. Že leta 1950 se je na nemškem trgu pojavila prva učinkovina v kategoriji sulfonilsečnin – tolbutamid, tej pa so kmalu sledile še številne druge.

Tiazolidindioni Tiazolidindioni, poznani tudi kot glitazoni, so se na trgu prvič pojavili leta 1996. Povečajo občutljivost skeletnih mišic za inzulin in so predstavljali potencialno močno zdravilo proti odpornosti tkiv za inzulin. A kljub temu se je njihova uporaba po svetu zmanjšala zaradi z nekaterih resnih stranskih učinkov.

Zaviralci glukozidaz alfa Uporaba zaviralcev glukozidaze alfa se je začela pred približno tridesetimi leti z učinkovino akarboza. Glukozidaza alfa je encim, ki v prebavilih sodeluje pri razgradnji ogljikovih hidratov. Zaviranje tega encima povzroči daljši čas privzemanja glukoze iz prebavil v kri in upočasni rast ravni krvnega sladkorja po obroku.

Prva opažanja sposobnosti nekaterih žveplovih spojin, da znižajo raven krvnega sladkorja, so zabeležena leta 1937, pet let kasneje pa so podoben pojav opazili ob zdravljenju z antibiotikom, ki vsebuje sulfonamidno skupino.

Leta 1946 pa so v Nemčiji potrdili, da sulfonilsečnine z arilno skupino spodbudijo izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Njihovo vezavno mesto je na od ATP odvisnem kalijevem kanalčku, ki se obi-

1950: prva učinkovina v kategoriji sulfonilsečnin – tolbutamid (na nemškem trgu), sledijo številne druge šestdeseta leta 20. stoletja: preporod uporabe gvanidov (v Evropi) v z uvedbo metformina šestdeseta leta 20. stoletja: izkaže se, da glukoza, ki je zaužita preko prebavne cevi, povzroči 6 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Meglitinidi Meglitinidi ali samo glinidi so na voljo za uporabo od leta 1997 v ZDA in od leta 1998 v EU, ko je bila odobrena prva učinkovina iz te skupine – repaglinid. Meglitinidi spodbudijo izločanje inzulina iz celic beta na podoben način kot sulfonilsečnine, s povečanjem verjetnosti za zaprtje od ATP odvisnih kalijevih kanalčkov.

Agonisti receptorjev glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1) Na začetku 20. stoletja se je pojavila ideja, da se po hranjenju iz črevesa izločajo dejavniki, ki spodbudijo izločanje trebušne slinavke, kar vodi v spremembe ravni glukoze v krvi. V tridesetih letih istega stoletja se je za te dejavnike določilo tudi ime – inkretini. V šestdesetih letih so bili objavljeni rezultati raziskav, ki so potrdili obstoj takšnih mehanizmov, saj se je izkazalo, da glukoza, ki je zaužita preko prebavne cevi, povzroči izločanje inzulina iz trebušne slinavke v večjem obsegu, kot če bi enako količino glukoze raztopljeno vbrizgali neposredno v krvni obtok. Ta pojav so poimenovali inkretinski učinek.

Do osemdesetih let so se razjasnili tudi splošni mehanizmi te inkretinsko-inzulinske poti. Enega izmed analogov agonista receptorjev GLP-1 (Eksendin-4) so uspeli izolirati iz žlez slinavk strupenega kuščarja (strupeni bradavičar ali gilska pošast), sintetična oblika te učinkovine (eksenatid) pa je postala dostopna v ZDA leta 2005 in v EU 2006. Temu so sledili še drugi agonisti receptorjev GLP-1 z različnimi trajanji delovanja.

Zaviralci dipeptidil peptidaze 4 (DPP-4) Z novim znanjem o zgoraj omenjeni inkretinsko-inzulinski poti se je povečalo tudi zanimanje za encim, ki inkretine razgrajuje (dipeptidil peptidaza 4) in s tem krajša trajanje njihovega učinka.

Zaviranje delovanja tega encima bi omogočilo, da inkretini, ki jih proizvedemo sami po obroku, ostanejo v telesu dalj časa in pomagajo pri izločanju inzulina.

izločanje inzulina iz trebušne slinavke v večjem obsegu, kot če bi enako količino glukoze raztopljeno vbrizgali neposredno v krvni obtok (inkretinski učinek) 1979: biologu Davidu Goddlu uspe ustvariti prvi sintetični humani inzulin

1982: ameriška agencija za zdravila FDA odobri uporabo prvega človeškega inzulina za splošno uporabo 1996: za uporabo v Evropski uniji je odobren prvi hitro delujoči analogni inzulin (Lispro)

Prvi tovrstni zaviralec – sitagliptin – je bil na voljo leta 2006 v ZDA in 2007 v EU, temu pa so sledili še številni drugi.

Zaviralci kotransporterja natrijevih ionov in glukoze 2 (SGLT-2) – gliflozini Zaviralci kotransporterja natrijevih ionov in glukoze 2 (SGLT-2) so najnovejša skupina zdravil za sladkorno bolezen, ki zavirajo delovanje prenašalcev za glukozo v ledvicah. Ti prenašalci so odgovorni za približno 90 odstotkov privzema glukoze, ki se filtrira v ledvicah. Z njihovim zaviranjem se prepreči privzem odvečne glukoze, kar zniža raven glukoze v krvi.

Prva tovrstna učinkovina, ki je postala dostopna za splošno uporabo, je bila kanagliflozin. Prva uporaba je bila v ZDA in EU omogočena leta 2013.

1996: na trgu se pojavijo tiazolidindioni, poznani tudi kot glitazoni

Ostala zdravila Pomembno je omeniti tudi nekatere novejše skupine zdravil, ki so manj pogosto uporabljana.

Takšna zdravila so npr. agonisti amilina, nevroendokrinega hormona, ki je bil odkrit šele leta 1987, njegov prvi analog – pramlintid – pa je bil odobren v ZDA leta 2005 in v EU leto pozneje.

Naslednja skupina so agonisti dopamina, kot npr. bromokriptin, ki se uporablja za zdravljenje tumorjev hipofize, leta 2009 pa je bil v ZDA odobren tudi kot zdravilo za zmanjševanje ravni sladkorja v krvi.

Kot zadnje lahko omenimo tudi vezalce žolčnih kislin, ki onemogočijo privzem žolčnih kislin v črevesu. Primarno znižujejo raven holesterola v krvi, dodatno pa so opazili tudi njihov vpliv na nižanje ravni sladkorja v krvi. EU in ZDA sta od-

enega izmed analogov agonista receptorjev GLP-1 (eksenatid), v EU leta 2006

1997: na voljo za uporabo meglitinidi (ali samo glinidi) v ZDA (v EU od leta 1998)

2006: na voljo prvi zaviralec dipeptidil peptidaze (sitagliptin), v ZDA, v EU leta 2007

2005: dostopna postane (v ZDA) sintetična oblika

2009: agonist dopamina bromokriptin je v ZDA

obrila uporabo zdravil iz te skupine, npr. kolesevelam, v letih 2004 in 2008.

Možnosti terapije sladkorne bolezni so se v zadnjih 100 letih znatno razširile.

Vse naštete skupine zdravil nudijo različne pristope zdravljenja. Prav tako pa vsa ta zdravila občutno izboljšajo prognozo in kvaliteto življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. To dejstvo, ob upoštevanju števila vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, pa priča o resnično osupljivem prispevku teh zdravil.

Viri: He, Z., Zhou, Z., Yang, Y., Yang, T., Pan, S., & Qiu, J. (2015). Overview of clinically approved oral antidiabetic agents for the treatment of type 2 diabetes mellitus. September 2014, 125–138. https://doi.org/ 10.1111/1440-1681.12332 Nathan, D. M. (2015). Diabetes: Advances in diagnosis and treatment. JAMA - Journal of the American Medical Association, 314(10), 1052–1062. https://doi.org/ 10.1001/jama.2015.9536 White, J. R. (2014). A brief history of the development of diabetes medications. Diabetes Spectrum, 27(2), 82–86. https://doi.org/10.2337/diaspect.27.2.82

odobren tudi kot zdravilo za zmanjševanje ravni sladkorja v krvi 2013: zaviralci kotransporterja natrijevih ionov in glukoze 2 (SGLT-2): prva tovrstna učinkovina (kanagliflozin) postane dostopna za splošno uporabo

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

7

INTERVJU: Irma Brence, Društvo diabetikov Idrija ® Meta Černoga/Nedeljski dnevnik

Dvainšestdesetletna Irma Brence je otroštvo preživela v vasi Spodnji Vrsnik pri Spodnji Idriji, v hribovitem svetu na kmetiji. Zdaj živi v Idriji. Ko je bila stara devet let in pol in je hodila v tretji razred osnovne šole, je prebolela ošpice, po treh mesecih pa je postajala čedalje bolj žejna, hujšala je, večkrat urinirala in mama jo je peljala k zdravnici. Laboratorijski izvidi niso bili dobri.

Pokazali so, da ima preveč sladkorja v krvi in jo poslali v Ljubljano, na Vrazov trg, kjer so ji diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1 in začeli s terapijo.

Kako ste se počutili, ko so vam prvič postavili diagnozo sladkorna bolezen? »Tedaj je bila to še zelo neznana bolezen. Vsaj pri nas se o njej ni govorilo. Že ko so se začeli prvi simptomi in sem se večkrat ‚polulala‘, sem to skrivala; mislila sem, da je nekaj narobe z mehurjem. Nihče ni nič vedel o tem, da bi lahko šlo za sladkorno bolezen. Tudi tedaj, ko sem izvedela za diagnozo, tega nismo dali v javnost; to se je skrivalo. Vsaj za vaško okolje je bila to tabu tema, o kateri se ni govorilo. Še bolj težko kot zame je bilo to spoznanje za mojo mamo, ki je morala vstati ob 4. uri zjutraj, da je nahranila živino in se potem z avtobusom odpeljala v Ljubljano, kjer so ji razložili in dali napotke, kako poteka zdravljenje te bolezni.« Na kakšen način je tedaj potekalo zdravljenje? Verjetno ni bilo tako enostavno, kot je danes ... »Ne, nikakor ne. Bilo je veliko bolj zapleteno; danes si to težko predstavljamo.

V steklenički smo dobili tekočino svetlo modre barve – benediktov reagens –, potem stojalo, na katerem so bile tri epruvete: ena za zjutraj, druga za opoldne, 8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

tretja za zvečer. Začeli smo z opoldansko.

S kapalko smo vstavili v epruveto 20 kapljic tekočine, v tri stekleničke pa jutranji, opoldanski in večerni urin. Potem si dal v benediktov reagens 2 kapljici urina. V lončku si to kuhal 10 minut in tekočina je spremenila barvo. Če je bil reagent prozoren, je bil sladkor 0, če je bila barva motno zelena, je bil rahlo povišan, če je bila barva rjava, nismo še nič dvigovali sladkorja, če pa je bila rdeča, pa sta bila to že dva križa in je pomenilo, da je sladkor previsok. Problem pa je bil ta, da smo si sladkor povišali za dva dni nazaj. Torej če je bil povišan včeraj in predvčerajšnjim, sem si danes dala dve enoti inzulina več.

Kljub temu, da sem tisti dan morda imela že negativen sladkor. Zato je večkrat prihajalo do hipe. Postopek je bil zapleten.

Dobil si 12 igel na eno leto, inzulin v stekleničkah ... Brizge smo morali prekuhavati v vodi, hitro so postale tope. Takrat smo si inzulin brizgali v noge, roke in zadnjico in ne v trebuh, kot je to zdaj.« So vam tedaj zdravniki dali kakšne informacije o pravilni prehrani, gibanju in podobnem?

Foto: DEJAN DAMIŠ

»Včasih je bila sladkorna bolezen tabu tema«

»Ne kaj dosti. Povedali so nam, da naj jemo zelenjavo in vsak dan sveže meso, ki ga seveda nismo imeli, in manj sladkorja, ki pa ga prav tako ni bilo. Kljub temu hipe niso bile pogoste. Spomnim se, v kakšni stiski sem bila, ko so mi odstranili mandeljne in mi dali sladoled. Nisem vedela, ali ga lahko pojem ali ne. No, na koncu sem ga vseeno.« Se vam je ritem življenja zaradi bolezni kaj spremenil? »Nisem se kaj preveč obremenjevala z boleznijo, morala sem v šolo, na izlete nismo hodili, razen v osmem razredu, ko je bil končni izlet, na katerega nisem šla prav zaradi bolezni. Bala sem se, da bi sošolci izvedeli, da imam sladkorno bolezen, bala sem se, da bi se ustrašili igel.« Kakšno pa je bilo vaše življenje s sladkorno boleznijo, ko ste bili najstnica? »Moram reči, da me puberteta ni kaj dosti spremenila. Po končani osnovni šoli sem šla v internat v Ljubljano, kjer pa je bilo nekaj težav. Najprej so me dali v sobo, v kateri ni bilo vtičnice, jaz pa sem jo seveda potrebovala za prekuhavanje igel. Premestili so me v drugo sobo, kjer so me sostanovalke takoj vprašale, če je ta bolezen nalezljiva, in ker so se me bale, sem šla v tretjo sobo, kjer sem bila sama, vtičnico pa sem imela na hodniku. Tedaj so se že dobili listki, ki si jih dal v vodo in so pokazali, če je sladkor prenizek ali previsok. Šolo sem uspešno končala.

Vzgojitelj je za mojo bolezen vedel, sošolke pa ne, saj sem pred njimi to ves čas skrivala. V tretjem letniku se mi je vnel noht, tedaj pa so izvedeli. Sicer pa nisem hodila na nobene zabave, plese, lahko rečem, da me vrstniki niso sprejeli, saj nisem bila družabna. Z inzulinom pač nisem hotela na ples. Držala sem se bolj zase. Po končani srednji šoli sem zanosila, težav ni bilo. Nato sem šla v službo, kjer sem delala kot zobna asistentka.« Ste imeli pri iskanju službe zaradi bolezni težave? »Ne, vesela sem bila, da so me takoj sprejeli in delala sem vse do upokojitve.

Le redko sem vzela kakšno bolniško, tudi na štiriurni delovnik nisem šla. Delala sem za polni delovni čas. Problem pa je bil z urejenostjo prehrane, saj se tega nisem mogla držati. En dan sem delala dopoldne, drug dan popoldne, psihične obremenitve so bile kar velike, a lahko rečem, da je bilo kar v redu.«

Lahko opišete kakšne trenutke v svojem življenju, ko vam je kak dogodek spremenil življenje s sladkorno boleznijo? »Kot pravim, mi je bilo najtežje v srednji šoli, ker nisem imela kontrole, prepuščena sem bila sama sebi. Zdaj vidim, da se prav zaradi sladkorne bolezni nisem vključila v družbo, v kake dejavnosti. Vedno sem se bala, da bi koga zaradi bolezni prestrašila, če bi padla v hipo.« Kaj pa je z vidika inovacij zdravil oziroma naprav privedlo do največjih sprememb v vašem življenju s sladkorno boleznijo?

Kako? »Največja sprememba je bila, ko sem prešla na pen sistem – peresnik za injiciranje inzulina, ki si ga daš ob obroku.

Prej nikoli nisem prav izračunala, koliko inzulina moram dodati. Težko je bilo ali pa jaz nisem bila dovolj zavzeta. Peresnik mi je temeljito spremenil življenje. Lahko ga nosim s seboj, lahko si merim sladkor, ga dodajam, ko je potrebno. Vse je bistveno lažje. Najbolj všeč pa mi je, da imamo od letos naprej na voljo za meritve senzor, ki ga menjaš na 14 dni. Z aparatom za merjenje greš čez senzor in ta takoj ugotovi, kolikšno vrednost sladkorja imaš.

Točno vem, kako narašča, kako telo deluje. Prej sem se vedno spraševala, ali sem dovolj jedla ali morda preveč ogljikovih hidratov in podobno. Potem sem imela en dan vrednost sladkorja 17, naslednji dan pa 3. Odvisno od telesa, razpoloženja, prehrane ... Sicer imam jutranji porast. Najbolj vesela pa sem, da se mi zdaj ni treba zbadati v prste – tudi zato je senzor tako v redu. Tudi inzulinske iglice so takšne, da sploh ne veš, da se ‚špikneš‘.

Zdaj čakamo, da bomo začeli uporabljati črpalke, da bo telo vzelo toliko inzulina, kolikor ga bo potrebovalo.« Če primerjate življenje pred 52 leti, ko ste izvedeli, da imate sladkorno bolezen tipa 1, z današnjim časom – kaj bi lahko rekli? »Da je tehnologija zelo hitro napredovala v korist nas, pacientov. Sladkorno bolezen je dosti lažje voditi. Sploh se ne da primerjati in predstavljati, kako je bilo nekoč.« Ste imeli kdaj zaplete, povezane s sladkorno boleznijo? »Niti ne, razen v 7. razredu, ko sem z iglo zadela žilo v nogi in se je vnelo. Zdravnica je rekla, da zato, ker igle nisem dobro prekuhala, kar pa ni bilo res. Pri petdesetih letih sem bila enkrat v bolnišnici, ker sem

padla v hipo, tedaj sem imela tudi tečaj, kako izračunavati ogljikove hidrate.« Zdaj ste upokojeni, pa kljub temu še zelo aktivni, kajne? »Ja, zdaj sem zelo aktivna. Sem v odboru Društva diabetikov Idrija, imamo sestanke, vsako leto gremo v toplice, izvajam meritve sladkorja, enkrat tedensko imamo nordijsko hojo, enkrat tedensko telovadbo in plavanje. Potem hodimo na razne izlete, trikrat na leto, in vsakič je vključena tudi hoja. Naše društvo ima okoli 250 članov.« Ko se ozrete nazaj – katere so bile vaše pozitivne izkušnje, morda presenečenja življenja s sladkorno boleznijo? Mislite, da ste sposobni živeti polno življenje, podobno kot osebe brez sladkorne bolezni? »Danes z njo lažje živim, bolj sem zadovoljna sama s sabo, bolezen vzdržujem v mejah, v katerih mora biti. Najbolj sem zadovoljna, ker nimam ‚skokov‘ sladkorja.

Okoli 10 ga držim, kar je dobro. Tako se tudi bolje počutim, saj vem, da imam sladkor pod kontrolo. Takoj vidim, kdaj gre kaj lahko narobe, in reagiram. Vse dejavnosti lahko izvajam, v življenju nimam nobenih omejitev, tudi na daljša potovanja sem že šla. Imam tudi dve vnukinji, s katerima se ukvarjam.« Kaj pa ostali člani v vašem društvu? Se morda nad čim pritožujejo? »Pri nas smo trije na inzulinu, ostali imajo zdravila. Pritožujejo se v glavnem

nad tem, da dobijo premalo listkov za merjenje sladkorja v krvi. V zdravstvenih domovih je tudi premalo preventivnih pregledov – nefroloških, okulističnih, pregledov nog ... Sami se moramo boriti, če hočemo na kak pregled. Mislim, da bi morala biti preventiva bolje urejena, morda v okviru referenčnih ambulant. Glede samih meritev sladkorja pa je veliko bolje, kot je bilo nekoč. Sladkor merijo v lekarnah, pri zdravniku, v raznih društvih, tako da tu ni težav. Odkrivanje bolezni je tako zdaj veliko lažje in hitrejše.« Življenje s sladkorno boleznijo je v primerjavi s prvo diagnozo zdaj zagotovo lažje. »Ja, neprimerno lažje. Povsod je dovolj informacij, sladkorna bolezen ni več tabu tema, o njej se govori povsod, ljudje nas ne gledajo postrani, kot so nas nekoč.

Lahko, da je bilo tudi tedaj v Ljubljani več informacij, vendar do mene, ki sem živela na vasi, niso prišle. Zdaj živim kot ostali. Ko se o bolezni pogovarjam, ni bojazni, da bi se te ljudje bali, kar je bilo zlasti za otroke včasih težko. Je pa tako, da lahko poveš svoje izkušnje, vendar vsako telo reagira drugače, zato se izogibam temu, da bi komu dajala nasvete.

Lahko, da bo meni po določeni hrani sladkor padel, drugemu pa bo narastel. Odvisno je od vsakega posameznika. Tudi stres zelo vpliva na sladkorno bolezen, to lahko povem iz lastnih izkušenj. Vsako telo pa reagira po svoje.«

AKTUALNO: Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za hujši potek covida-19

Covid-19 in sladkorna bolezen ® Natalija Planinc Strunjaš, dr. med., Enota intenzivne nege, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Konec leta 2019 so se v glavnem mestu kitajske pokrajine Hubei, Vuhanu, začeli pojavljati primeri hudih pljučnic, pri katerih niso dokazali povzročitelja. Konec decembra istega leta je Kitajska o tem obvestila svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in kmalu potem so dokazali povzročitelja, virus iz skupine koronavirusov, ki so ga takrat poimenovali novi koronavirus in ga zdaj imenujemo SARS-CoV-2.

Okužbe, povzročene s koronavirusi, sicer poznamo že iz poznih dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so bile dokazane sprva na živalih, kasneje pa tudi pri človeku. V zadnjih dvajsetih letih smo bili priče večkratnim mutacijam virusov, ki so povzročali hude preglavice na Bližnjem vzhodu (SARS in MERS). Zaradi velike genetske podobnosti virusa SARS-CoV-2 s koronavirusi, najdenih pri netopirjih, se domneva, da je prišlo do prenosa na ljudi preko netopirjev.

Februarja 2020: prve smrtne žrtve Kmalu po prvih objavah o pojavu nenavadnih pljučnic so se okužbe s SARS-CoV2 zsčele hitro širiti tudi zunaj meja Kitajske in že februarja 2020 smo beležili prve smrtne žrtve. Bolezen, povzročeno s to novo različico koronavirusa, so poimenovali covid-19 (angl. COronaVirus Infectious Disease-19). 11. 3. 2020 je WHO ob izpolnjevanju pogojev razglasila pandemijo, mesec dni pozneje pa je bilo po svetu že več kot milijon in do konca novembra več kot 62 milijonov okuženih, umrlo jih je več kot 1,4 milijona.

Okužba s SARS-CoV-2 se v večini primerov prenaša s kapljicami, ki nastajajo v dihalih bolnika in se sproščajo pri govorjenju, petju, kihanju ali kašlju. Večina teh kapljic zaradi svoje velikosti pade na tla ali druge površine znotraj 1,5 metra od ust obolelega, premagovanje večjih razdalj pa premorejo tako imenovani aerosoli, kjer virus ni vezan na kapljico in prosto lebdi v zraku. Aerosoli nastajajo pri nekaterih medicinskih posegih na dihalih (takrat virus lahko ostane v zraku še več ur). Če virus pade na našo sluznico ali očesno veznico oz. ga tja zanesemo z onesnaženimi rokami, lahko vstopi v celice in povzroči okužbo. Tveganje za prenos SARS CoV-2 obstaja, če smo bili v nezaščitenem 10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

stiku z bolno osebo več kot 15 minut na razdalji manj kot 1,5 metra. Če pride do okužbe, začnemo virus izločati približno dva do tri dni pred pojavom bolezenskih znakov, kar je zelo pomembno za vztrajno in hitro širjenje okužbe s SARS CoV-2, saj okužene osebe še ne vedo, da so bolne. Izločanje virusa se nadaljuje še nekaj dni po začetku, nato pa se začne postopoma zmanjševati. V raziskavah so ugotovili, da se 48–62 % oseb okuži od tistih, ki so bile še brez znakov in simptomov. Osebe, ki so brez simptomov in so okužene, redkeje okužijo druge osebe, verjetno zato, ker imajo v dihalih manjšo koncentracijo virusa in ker se virus hitreje širi ob kašljanju in kihanju.

Virusi potrebujejo za vstop v celice gostitelja receptorje, ki jih je veliko na celicah v zgornjih dihalih, pljučih, prebavilih in na notranji površini žil. Ob vezavi virusa na receptor se sprožijo številni mehanizmi, virus vstopi v celico in se začne razmnoževati. Novi virusi uničijo človeško celico in nato okužijo nove celice. Pri nekaterih bolnikih pride do širjenja okužbe iz zgornjih dihal tudi v spodnja dihala oz. pljuča, kjer se pojavi motena izmenjava kisika in ogljikovega dioksida med krvjo in pljuči.

Med okužbo so zelo pogosto prizadete tudi žile, kar se kaže z nastajanjem strdkov, ki lahko žilo zamašijo (tromboza) ali pa se odtrgajo in zamašijo žilo v drugem organu (embolija).

V 15 odstotkih primerov bolezen poteka v hudi obliki Od stika z obolelo osebo do pojava kliničnih znakov okužbe traja povprečno pet dni, večina pa zboli do 12. dneva od stika.

Bolezen večinoma poteka v blagi do zmerno hudi obliki in jo bolniki prebolijo doma, nimajo občutka težkega dihanja in ne potrebujejo dodatka kisika. V 15 % bolezen poteka v hudi obliki s prizadetostjo pljuč

in potrebo po dodatku kisika, pri manj kot 5 % pa kot kritična bolezen, pri kateri se razvije huda dihalna odpoved, šokovno stanje ali odpovedovanje številnih organov.

Do razvoja hude oz. kritične oblike bolezni pride v povprečju po 7–10 dneh od začetka simptomov.

Najpogostejši znaki in simptomi covida-19 so vročina, suh kašelj, glavobol, motnje voha in okusa, težko dihanje, utrujenost, slabost, bruhanje ali driska, bolečine v mišicah in sklepih, kar postopoma izzveni po enem tednu.

Pri nekaterih bolnikih pa takrat pride do poslabšanja stanja in napredovanja okužbe v spodnja dihala. Suh kašelj postane močnejši, bolniki dihajo pospešeno in tožijo za pomanjkanjem zraka, lahko se pojavi tudi »tiha hipoksemija«, kar pomeni, da je bolnik v navidezno dobrem stanju in ne zaznava hudih sprememb na pljučih, ki se razvijajo v tem času. Bolnik sicer diha nekoliko bolj pospešeno in globlje, vendar na začetku tega ne opazi, prav tako tega ne opazijo niti svojci. Nedojemanje prizadetosti pljuč omogoča bolniku dokaj normalno in aktivno življenje. Nato pa lahko pride do nenadne dihalne stiske in odpovedi dihanja. To poslabšanje je pogosto posledica neustreznega odgovora organizma na prisotnost virusa, ko imunski sistem poleg virusnih celic začne uničevati tudi telesu lastne.

Covid-19 prizadene številne organe in tkiva. Prizadeti so lahko srce, ledvica, jetra, trebušna slinavka, neredko se pojavljajo tudi tromboze in embolije.

50 odstotkov višje tveganje za smrtni izid Pridružene bolezni ima približno 25 % ljudi, ki zbolijo z blago do zmerno hudo obliko in 60–90 % tistih, ki zaradi covid19 potrebujejo sprejem v bolnišnico.

Pomemben dejavnik tveganja za hujši

potek covida-19 predstavlja sladkorna bolezen. Bolniki s sladkorno boleznijo pogosteje potrebujejo mehansko predihavanje, pri njih je tudi večja smrtnost. Glede na rezultate dosedanjih raziskav ni povsem jasno, ali sladkorna bolezen povečuje tveganje za hujši potek covida-19, saj so pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogosto pridružene še srčno-žilne bolezni, debelost in arterijska hipertenzija, kar vse napoveduje neugoden izid. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se je izkazalo, da imajo že od prej okvarjeno delovanje pljuč, kar povzroči težji potek bolezni. Stopnja okvare je v skladu s stopnjo neurejenosti glikemije.

Epidemiološke raziskave so pokazale, da prisotnost sladkorne bolezni za 50 % poveča tveganje za smrtni izid covid-19.

Diagnozo postavimo s pomočjo metode PCR (angl. Polymerase Chain Reaction) v brisu nosno-žrelnega prostora, kjer je v prvih dneh po okužbi največ virusa. V prvih štirih dneh po stiku je pozitivnih približno 33 % vzorcev, ob začetku bolezni 62 % in tretji dan od začetka bolezni več kot 80 % vzorcev. Kasneje v poteku bolezni vzorci iz nosno-žrelnega prostora postanejo negativni, virus pa lahko dokažemo v izmečku ali izpirku iz pljuč, ki ga odvzamemo pri bronhoskopiji. Slina je za dokaz bolezni manj primeren vzorec. Hitri antigenski testi so v nasprotju s PCR hitrejši, rezultate dobimo že v 15 minutah, vendar so manj občutljivi in manj specifični, zato moramo za potrditev diagnoze covida-19 še vedno imeti pozitiven izvid preiskave, opravljene s PCR. Njihova uporaba ima mesto pri izključevanju bolezni. Če torej oseba nima težav, značilnih za covid-19, in v zadnjih dneh ni bila v stiku z bolnikom s covidom-19, lahko ob negativnem hitrem antigenskem testu z veliko verjetnostjo rečemo, da ni okužena s SARS CoV-2.

V krvi bolnikov po prebolelem covidu ali po cepljenju lahko dokazujemo prisotnost protiteles, vendar se ta pojavijo pozno v poteku bolezni in njihovo določanje nima mesta pri postavljanju diagnoze, lahko pa z njihovim dokazovanjem ugotavljamo, ali je nekdo prebolel covid-19 oz. razvil protitelesa po cepljenju. Ob tem se moramo zavedati, da nam ne ponujajo odgovora o varnosti pred novo okužbo.

Za zdravljenje covida-19 še nimamo specifičnih zdravil Za zdravljenje covida-19 še nimamo specifičnih zdravil. Pri večini bolnikov zadošča

ganske sisteme nekaj tednov po preboleli okužbi pri otrocih.

simptomatsko zdravljenje, kar pomeni, da jemljejo zdravila za lajšanje simptomov, kot so vročina in glavobol, sicer pa počivajo in skrbijo za zadosten vnos tekočine.

Bolniki s hudim potekom covida-19 potrebujejo tudi dodatek kisika v vdihanem zraku, zaradi česar je potreben sprejem v bolnišnico. Če samo z dodajanjem kisika ne uspemo zagotoviti zadostne preskrbe organov s kisikom, bolnike sprejmemo v enote intenzivnega zdravljenja, kjer uporabljamo aparate za umetno predihavanje ali tako imenovane ventilatorje.

V zgodnjem poteku bolezni, prvi teden od pojavitve prvih težav, za zdravljenje uporabljamo zdravilo remdesivir, v kasnejši fazi bolezni pa remdesivir ni več učinkovit. Od julija letos je v Sloveniji na voljo novo zdravilo za covid-19. Gre za kombinacijo monoklonskih protiteles kasirivimab in imdevimab (REGEN-COV®).

Monoklonska protitelesa so nov način zdravljenja in preprečevanja covida-19 in jih uporabljamo za zgodnje zdravljenje bolnikov s potrjeno okužbo in za preprečevanje okužbe ob tveganem stiku s SARS-CoV-2. Pri obeh indikacijah je zdravilo namenjeno predvsem osebam, pri katerih obstaja tveganje za hud potek bolezni.

V pozni fazi covida-19 poskušamo ublažiti pretiran imunski odziv s pomočjo glukokortikoidov. Ta zdravila predpišemo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s kisikom. Če pride do dodatnih bakterijskih okužb, predpišemo bolnikom tudi antibiotike.

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužbe s SARS CoV-2 je cepljenje. V letu 2020 je prišlo na trg več različnih cepiv, ki so se izkazala za učinkovita, saj preprečujejo hudo oziroma kritično obliko bolezni. Po cepljenju se razvijejo zaščitna protitelesa, ki nas dlje časa ščitijo pred naselitvijo virusa na našo sluznico in s tem pred prenašanjem virusa.

Poleg cepljenja so še vedno izredno pomembni tudi tisti ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami. Na prvem mestu je tu vzdrževanje fizične razdalje in nošenje zaščitne maske v stiku z ljudmi, ki niso del našega gospodinjstva. Z rednim umivanjem oz. razkuževanjem rok preprečimo, da bi virus prenesli s površin na sluznico dihal ali očesne veznice. Izogibamo se zaprtih prostorov in prostore redno zračimo. Če sumimo, da smo zboleli, je smiselno čimprejšnje testiranje. Do prejema izvida omejimo stike, da ne širimo morebitne okužbe na druge družinske člane. V primeru potrjene okužbe samoizolacija traja vsaj 10 dni; ob tem moramo biti vsaj dva dneva brez vročine. Po 10 dneh praviloma nismo več kužni in gremo lahko v službo oziroma opravljamo običajne dnevne aktivnosti. Obdobje kužnosti je daljše, če imamo bolezni ali če jemljemo zdravila, ki zelo oslabijo delovanje našega imunskega sistema.

Pri hudi obliki bolezni je okrevanje dolgotrajnejše

Skrbimo za zdrav način življenja

Večina bolnikov z blago obliko covida19 preboli bolezen v 10 do 14 dneh, pri hudi in kritični obliki bolezni pa je okrevanje dolgotrajnejše: 15–20 % tistih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, umre, ta delež pa je še višji, če so bolniki sprejeti v enote za intenzivno terapijo in pri starejših bolnikih.

Bolniki, tudi tisti, ki so covid-19 preboleli v blagi obliki, navajajo številne težave še več tednov ali mesecev. Najpogosteje tožijo za utrujenostjo, nespečnostjo, glavoboli, mišično oslabelostjo, težavami s koncentracijo, spominskimi in razpoloženjskimi motnjami, bolečinami v prsnem košu, občutkom težkega dihanja, slabšo fizično kondicijo in oteklinami sklepov. Vedno več je tudi poročil o hudem imunskem odzivu, ki prizadene številne organe in or-

Poleg tega je pomembno, da skrbimo za zdrav način življenja in s tem za dobro delovanje našega imunskega sistema. Izogibamo se nepotrebnemu stresu, skrbimo za zdravo in uravnoteženo prehrano, zadostno telesno aktivnost in količino spanja.

Covid-19 je nova bolezen, ki nas je postavila pred veliko preizkušnjo in o kateri se vsi še učimo in se nanjo prilagajamo.

Učinkovitega zdravljenja zaenkrat nimamo. Z odgovornim vedenjem lahko zmanjšamo tveganje za okužbo in njeno širjenje, če do okužbe pride. Poleg ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so nam v pomoč tudi cepiva. Predvsem je pomembno, da se bodo cepile skupine ljudi, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in pri katerih je pogosteje potreben sprejem v bolnišnice.

Cepiva učinkovito preprečujejo hudo obliko bolezni

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

11

AKTUALNO: Imunska odpornost in mikrobiota

Kako si lahko pomagamo s pre ® Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, svetovalka za prehrano v Termah Krka

Imunski sistem je med najbolj občutljivimi pokazatelji, da je z našimi prehranskimi navadami morda nekaj narobe. Že krajša prehranska sprememba na slabše lahko povzroči težave z okužbami. Delovanje imunskega sistema pa je tako s pravilno prehrano mogoče tudi izboljšati.

Pomembno je, da je naša prehrana raznovrstna in uravnotežena, saj lahko tako telo izbere zase potrebne količine vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ob tem pa se varovalne bakterije v črevesju, ki tvorijo našo naravno mikrobioto, lahko razmnožujejo in ugodno vplivajo na našo naravno odpornost. Črevesna mikrobiota v veliki meri vpliva na učinek zaužite hrane – na njene koristne ali škodljive učinke na organizem. Vpliva namreč na različne procese, kot so obramba proti patogenim bakterijam, razvoj in delovanje imunskega sistema, razvoj črevesnih resic, fermentacija neprebavljivih ogljikovih hidratov oz. vlaknin ter anaerobni metabolizem beljakovin.

V črevesju se nahaja kar 90 % celotnega imunskega sistema, zato je nadvse pomembno, da ohranjamo ta del našega telesa zdrav in v dobrem stanju, da se lahko imunski sistem posledično bori proti bakterijam, ki škodijo. Na drugi strani so »koristne« bakterije, ki so izredno pomembne za naše splošno zdravje ter za procese prebave in presnove.

Da bi se bakterije dobro počutile, jim moramo zagotoviti dovolj hrane in jim omogočiti dobro okolje, pravo temperaturo, stopnjo kislosti idr. Zato je pomembno, da je hrana raznolika, lokalno pridelana, da vsebuje veliko vlaknin in da uživamo čim manj hrane, ki dokazano povzroča veliko škode naši mikrobioti. S tem mislimo konzervirano in predelano hrano, ki vsebuje snovi, ki uničujejo bakterije, da zaščitijo propadanje jedi. Vendar pa z zaužitjem take hrane uničujemo tudi bakterije v nas, ki jih (za zdravje) nujno potrebujemo.

Probiotiki in prebiotiki Pri vzpostavljanju ravnovesja v črevesni mikrobioti pomagajo probiotiki. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, 12 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

okolje in hrano poudarja: »Probiotiki niso bombončki in nenehno jemanje probiotikov ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v svoje telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji.« Dodaja, da lahko veliko naredimo že preventivno: »Ko jemo, hranimo sebe in svoje bakterije, zato moramo uživati čim bolj pestro in raznovrstno hrano.«

Probiotične bakterije ugodno učinkujejo na gostitelja z uravnavanjem njegove črevesne mikrobiote in s stimulacijo imunskega sistema, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju nekaterih obolenj. Živila, ki vsebujejo probiotike, so jogurti, kefir, kislo zelje, kisla repa, fermentirana zelenjava …

Prebiotiki pa so prehranske vlaknine, ki so hrana za prijazne probiotične bakterije v črevesju.

Kislo zelje je zakladnica zdravja Kislo zelje vsebuje velike količine vitaminov, predvsem vitamina C, mineralov, rudnin in vlaknin. Kot večina drugih fermentiranih živil pospešuje čiščenje prebavil in izboljšuje presnovo.

Tako se zaradi izboljšane črevesne flore določena hranila lažje absorbirajo v črevesju, kar posledično krepi imunski sistem. Zaradi njegovih izredno koristnih učinkov za zdravje je najbolje, da kislo zelje uživamo presno, saj s kuhanjem izgubi preveč zdravilnosti in hranljivosti.

Z uživanjem kislega zelja se lahko izognemo številnim zdravstvenim težavam, ki so povezane z zimskimi prehladi, slabokrvnostjo, kožnimi spremembami in povečano telesno težo. Učinkovito je tudi pri slabi prebavi.

Jesenko-zimska pojedina s kislim zeljem in kislo repo za boljšo imunsko odpornost

Kisla repa oskrbi naše telo s potrebnimi vlakninami, beljakovinami in ogljikovimi hidrati

Za začetek nekaj zanimivosti. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp ga je označil kar kot krtačo za želodec in črevesje, mornarji pa so si včasih na dolgih potovanjih z uživanjem kislega zelja pomagali proti skorbutu.

Kisla repa poleg čiščenja organizma tudi pomlajuje. Da, danes veliko slišimo o raznih očiščevalnih dietah, ki jih naši predniki niso poznali. Saj jih tudi niso potrebovali – z vsakodnevnim uživanjem kisle repe so namreč temeljito in redno čistili organizem in krepili svoje zdravje.

Poleg tega pa je tudi bogat vir kalcija, natrija, kalija, magnezija, železa in fosforja ter vitaminov B1, B2, B3 in C. Vsebuje tudi folno kislino in antioksidante, ki zavirajo procese staranja. V njej je prisotnih tudi precej glukozinolatov, ki vsebujejo žveplo, zato koristno vpliva na dihala in ožilje, hkrati pa zaradi vsebnosti vitamina K tudi razmaščuje in čisti kri.

Kislo repo lahko uživamo presno, vendar jo zaradi ostrega okusa večinoma pripravljamo v zimskih enolončnicah in prikuhah. Presna kisla repa je okusna popestritev zimskih solat, odlično pa se poda tudi v sendvičih.

hrano?

Kisla repa deluje antiseptično in učinkovito čisti sečne poti. Njene sestavine spodbujajo delovanje žlez ter pospešujejo in poživljajo presnovo. Kisla repa ureja in pospešuje prebavo, zavira delovanje karcinogenih snovi in tako preprečuje raka na črevesju.

Pripravimo sami …

Kislo zelje s fižolom in proseno kašo ter z malo ocvirki

Običajno to jed ponudimo ob pečenici ali pečenem pustem svinjskem mesu (takrat, ko je na urniku več fizičnega dela), za marsikoga pa je najboljša, če v zelje vmeša veliko fižola.

Ta obrok vsebuje vse hranilne snovi, in to tudi v primeru, ko je brez mesa, saj beljakovine pokrijemo s stročnicami.

Za 4 osebe potrebujemo: 600 g kislega zelja, 1 čebulo, 2 žlici oljčnega olja, 400 g kuhanega fižola v zrnju, 400 g kuhane prosene kaše, 2 žlici ocvirkov.

Kislo zelje kuhamo 10 do 15 minut.

Sesekljano čebulo prepražimo na oljčnem olju, da postekleni. Primešamo kuhano zelje, dodamo še kuhan fižol in kuhano proseno kašo. Vse na rahlo premešamo. Zabelimo z ocvirki.

Dobronamerno opozorilo: ocvirki vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin, zato pretiravanje z njimi ni primerno, še posebej, če imamo težave z visoko telesno težo, diabetesom, smo srčni bolniki …

Naj jih bo na našem krožniku le za okus.

Dobro je vedeti …

• Prosena kaša je v kulinariki vsestransko uporabna. Lahko jo pripravimo na mleku, uporabimo za pripravo z mesom in zelenjavo ter stročnicami, primerna je tudi kot zakuha v juhah in enolončnicah. Proso vsebuje precej beljakovin, po sestavi podobnim tistim iz stročnic. Bogato je z manganom, bakrom, magnezijem, železom in fosforjem, med vitamini pa prevladujejo vitamini skupine B kompleksa. Proso ima tudi precej prehranskih vlaknin in ne vsebuje glutena, zato je primerno za ljudi s celiakijo in diabetesom.

• Fižol je stročnica in hranilno izjemno bogato živilo. Poleg kompleksnih ogljikovih hidratov vsebuje velik delež beljakovin,

prehranskih vlaknin, vitamine B kompleksa, železo, baker, cink, magnezij, mangan in fosfor ter zdravju koristne fitosterole.

Stročnice med razvojem plodov v semenih akumulirajo večje količine beljakovin, kar jih uvršča med najboljše rastlinske vire beljakovin. Stročnice vsebujejo večje količine esencialnih aminokislin lizin in treonin, ki ju sicer primanjkuje v žitih, medtem ko z žiti zaužijemo dovolj metionina, ki ga primanjkuje v stročnicah.

• Kombinacija stročnic in žit zadosti vsem potrebam po esencialnih aminokislinah (tudi pri veganski prehrani). Takšne ugodne kombinacije najdemo tudi v slovenskih tradicionalnih jedeh, kot so na primer ričet, matevž in bob s krompirjem.

SlimFit. Program zdravega hujšanja.

Individualno zasnovan program, varen in učinkovit tudi za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2.

08 20 50 300 booking@terme-krka.eu www.terme-krka.si

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

13

ZA NAŠE ZDRAVJE: Spletna izobraževanja

Vse novice lahko spremljate iz naslanjača ® Danica Ostanek, prof. zdr. vzgoje, Zaloker & Zaloker, d. o. o.

Družba Zaloker & Zaloker v slovenskem prostoru že skoraj 30 let skrbi za blaginjo oseb s sladkorno boleznijo.

Intenzivno se povezujemo z različnimi strokovnjaki, sledimo tehnološkemu in medicinskemu napredku ter se nenehno usmerjamo v lajšanje življenja s kronično boleznijo. Zato vse leto organiziramo različna srečanja, kjer si tako strokovnjaki kot uporabniki med seboj izmenjujejo izkušnje in delijo nova spoznanja iz sveta sladkorne bolezni.

Spletna izobraževanja imajo veliko prednosti Ohranjanje in dopolnjevanje znanj, pridobivanje informacij in ohranjanje stika z zdravstvenim osebjem so za posameznika s sladkorno boleznijo zelo pomembni. To je bolezen, ki nikoli ne spi, zahteva nenehno pozornost in ves čas preizkuša potrpežljivost in vztrajnost posameznika, ki s to boleznijo živi.

Marsikdo se strese ob misli na oddaljeno povezovanje, splet ali pametne na-

prave. A ob vsakem napredku sveta lahko napreduje tudi posameznik. Sprejemanje sprememb in novodobnih pristopov lahko močno poenostavi življenje.

Samo pomislite, da ničesar ne zamudite, če ostanete doma, obuti v copate in udobno nameščeni v fotelj, brez naglice in skrbi, da bi kam zamudili. Vse, kar je potrebno, je volja.

Znanje izboljša stanje Da nič ni bolj strašnega kot nevednost v akciji, je rekel že Goethe. Zato se je družba Zaloker & Zaloker konec minulega leta odločila, da bo za osebe s sladkorno boleznijo organizirala redna brezplačna spletna izobraževanja. Pri tem nas je podprla tudi Zveza društev diabetikov Slovenije, ki je spletna izobraževanja objavila tudi na svoji spletni strani.

Pred izborom izobraževalnih vsebin so nam osebe s sladkorno boleznijo zaupale, kaj si želijo poslušati in se naučiti

TA MESEC NOVE MESEČNE VIDEO NOVICE NA KANALU ZALOKER-ZALOKER

kaj novega. Na podlagi številnih odgovorov se je pripravil prvi sklop četrtkovih spletnih izobraževanj. Že izvedena izobraževanja, za katera je na voljo brezplačen posnetek: • Nova prehranska priporočila po meri in želji osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, Jana Klavs, viš. med. ses., edukatorka, UKC Ljubljana • Ko nova tehnologija naslovi stare težave, asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., UKC Ljubljana • Kako s pravilno prehrano do urejene glikemije, Katarina Peklaj, dipl. med. ses., UKC Ljubljana • Covid-19 in sladkorna bolezen, Jana Komel, dr. med., spec. int., ZD Koper • Zanke in uganke – bazalni odmerki, bolusi, ketoni in še kaj, prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., UKC Ljubljana, Pediatrična klinika

Ta mesec vsak mesec Spletna izobraževanja so presegla pričakovanja o udeležbi, zato se bodo nadaljevala tudi v prihodnje. Ravno tako pa presegajo pričakovanja ogledi video novic Ta mesec. Te vključujejo intervjuje, pogovore in izjave medicinskih strokovnjakov s področja sladkorne bolezni, oskrbe ran, nege na domu in nevromodulacije.

Mesečne novosti in zanimivosti so namenjene vsem, ki v svojem klasičnem in elektronskem nabiralniku ne utegnete prebrati vseh sporočil in slediti vsem novostim, ki vas zanimajo. En klik do poslušanja in/ali ogleda pa tako elegantno prihrani vaš čas in hkrati poskrbi, da ostanete dobro obveščeni.

Video novice Ta mesec so na voljo na spletni strani družbe Zaloker & Zaloker, ki poskrbi, da jih naročniki na obvestila prejmejo tudi na svoj e-naslov. Ne zamudite, kar je pomembno. Vabljeni v našo družbo!

OGLASNO SPOROČILO

Ko smo v preteklem letu ostali pretežno doma in imeli precej omejene možnosti za gibanje, se je dinamika ohranjanja medosebnih stikov marsikje zelo spremenila. Na srečo živimo v dobi, ko je na voljo tehnologija, ki lahko z le dvema pritiskoma na gumb poveže ljudi s katerega koli konca sveta. In tako so se srečanja, izobraževanja in druge vrste druženj preselili za ekran računalnika in pametnega telefona.

Pametna samokontrola sladkorne bolezni

Merilnika CONTOUR®NEXT in

11:41 AM

CONTOUR NEXT ONE omogočata

Podrobnosti vzorca

izredno točne meritve glukoze v krvi. ¥%*"#&5&4 na Aplikacija $0/5063 $0 $0/506 $0/50 $0/5 $0/ % %* %*"#&5&4 %*" %*"# %*"#& %*"#&5 %*"#&5&

pametnem telefonu PREPOZNA VZORCE v izmerjenih vrednostih, uporabnika opozori nanje in mu jih POMAGA IZBOLJŠATI.

Vaš vzorec Visoke vrednosti ob poned. je bil zaznan v 5/9. Vaše izmerjene vrednosti ob poned. so izboljšane. Dobro opravljeno!

16.7 11.1

5.5 0 12/9

Vključuje sinhr.

19/9

in ročno vnesene

V CILJNEM OBMOČJU

26/9

vrednosti.

Ta vzorec je premaknjen v zgodovino.

V redu

VISOKA VREDNOST

100%

Visoke vrednosti ob poned.

®

NIZKA VREDNOST

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana www.zaloker-zaloker.si, 01 587 40 90

ZA NAŠE ZDRAVJE: Med domačo oskrbo in odhodom v dom za starejše

Skoraj vsak starostnik želi ostati doma ® Sara Schwarzmann, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Velikokrat je pri svojcih dilema: starega človeka bi radi imeli doma in skrbeli zanj, vendar so tudi sami v stiski – zaradi lastnega slabega zdravja, skrbi za mlajše družinske člane in delovnih obveznosti. Dodaten pritisk na družinskega oskrbovalca je tudi to, da skoraj vsak starostnik želi ostati doma – v okolju, ki ga pozna in kjer se počuti varen.

Oskrbovanje si lahko olajšamo tako, da vključimo več družinskih članov. Če se oskrbovanje razporedi, se oskrbovalec razbremeni, svojec pa lahko ostane v domačem okolju. Poznam primer družine, kjer so si dve sestri in brat razporedili skrb za očeta.

Uskladili so urnike in delo. Tako lažje oskrbujejo in vsi ohranjajo stik z očetom. Če oskrbujemo sami ali pa je svojec oddaljen in ne živi na istem naslovu, je možna tudi sosedska pomoč. Prostovoljka iz Železnikov mi je povedala, da štirikrat na teden obišče teto, ostale dni pa k njej pride soseda. Tako je teta deležna skrbi in družbe, svojec pa si v tem času lahko oddahne ali pa opravi druge naloge in zadolžitve.

Tudi prostovoljstvo, družabništvo s starim človekom lahko pripomore h kakovostnemu preživljanju časa, tako starejšim kot tudi svojcem. Vendar se je pri tovrstnem prostovoljstvu treba dogovoriti, za kaj gre: ali le za družbo in za pogovor ali tudi oblike pomoči pri vsakdanjih opravilih ter to spoštovati. Prostovoljci za svoje delo namreč niso plačani.

Pri oskrbovanju nam so lahko v pomoč oprema (voziček, bergle, postelja), ki lajša gibljivost in nego, ali pa manjši posegi v stanovanje: dobra osvetlitev, držala v kopalnici, odmik drsečih preprog in ureditev stvari in predmetov, ki jih starostnik pogosto potrebuje, organiziramo tako, da so dosegljivi in vedno na istem mestu.

Poleg doma obstajajo še druge oblike pomoči Poleg doma obstajajo še druge oblike pomoči, za katere je pomembno, da jih starejši spoznajo. To je pomoč oskrbovalk na domu,

dostava hrane na dom, obisk patronažne službe in fizioterapevta, možnost začasne namestitve do 30 dni in dnevna oskrba, kamor starejši prihajajo le za določen čas, saj v popoldanskem času odidejo domov.

Pomoč družini, ki doma oskrbuje starega družinskega člana, so tudi usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki jih organizira in izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Svojci dobijo potrebne informacije in stike s strokovnjaki s področij, ki so najpomembnejša pri oskrbovanju.

Družinski oskrbovalci se med seboj spoznajo in se po končanem tečaju povežejo v skupino svojcev, ki deluje kot skupina za samopomoč ob strokovni opori Inštituta.

V starosti je človek še posebno občutljiv za njemu primerno ravnotežje med tem, da je neodvisno samostojen, ter tem, da je sprejet pri drugih ljudeh, svojcih in ustanovah. To ravnotežje je omajano, ko zboli ali je poškodovan in se mora preseliti iz svojega okolja v institucijo.

na obeh straneh. Starostnika proti njegovi volji ne smemo dati v dom, razen če gre za napredovano demenco ali drugo bolezen, ki je močno okvarila njegovo zmožnost odločanja. Star človek je namreč odrasel človek, s svojim dostojanstvom in pravico do lastnih odločitev – tudi če se mi z njimi ne strinjamo.

Strah pred neznanim bomo najlažje premagali, če bomo naredili seznam domov za stare ljudi in jih obiskali. Odločitev je lažja, kadar v dom za stare ljudi pridemo neobremenjeni in sproščeni. Povprašamo o vseh informacijah in pridobimo vse pomembne kontakte. Dobro je, če dom obiščemo skupaj s svojcem.

Sprejem v dom – velika sprememba Ljudje smo si zelo različni in različno reagiramo na spremembe. Ker je sprejem v dom velika sprememba v človekovem življenju, več ali manj potrebujejo določeno obdobje, da se navadijo na nov način življenja.

Pri tem so v pomoč strokovni delavci dóma, zelo pa je dobrodošlo sodelovanje in pomoč najbližjih svojcev, ki so edina tesna vez s »starim« načinom življenja in ki svojega svojca najbolj poznajo. Svojci lahko dajejo občutek, da je njihov svojec še vedno povezan z njihovo skupnostjo in ima še vedno isto socialno mrežo, kot jo je imel do sprejema. Z obiskovanjem in morebitno pomočjo pri vsakodnevnih opravilih svojci prinesejo stanovalcu občutek, da ga niso pozabili, da ga imajo radi in ga spoštujejo. Tako lahko imajo večjo kvaliteto življenja tudi v bodoče.

Ko razmišljamo o nastanitvi v domu Ko spoznamo, da svojca ne bomo več mogli oskrbovati doma, in razmišljamo o morebitni nastanitvi v domu za stare ljudi, lahko ta prehod olajšamo z drobnimi stvarmi – dom si skupaj ogledamo, gremo vanj na kakšno dejavnost ali na kavico, pogovorimo se s kom, ki ima dobro izkušnjo z odhodom svojca v dom, in z nekom, ki je v domu in mu je tam lepo.

Pogovor je vsekakor dobro pričeti prej in ne šele takrat, ko nastane potreba. Če bo odločitev sprejeta sporazumno, se lahko izognemo negotovosti, trpljenju in žalosti

Foto: PIxABAY

Viri:

16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Jože Ramovš in Ksenija Ramovš (2012), Družinska oskrba starejšega svojca: priročnik na tečaju za družinske oskrbovalce, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. h t t p s : / / w w w. r ev ij a - s o c i a l n o d e l o . s i / m m a / P r i prava_URN_NBN_SI_DOC-KGI8VVKO.pdf/ 2019011811472130/ https://edemenca.si/predmeti-ki-olajsajo-odhod-v-domstarejsih-obcanov/ https://www.abczdravja.si/psihologija/starostnik-v-dom/

Začetek fermentacije Postopek se začne, ko kvasu dodamo gen, ki omogoča proizvajanje insulina, ter različna hranila, ki sprožijo fermentacijo.

Oblikovanje zdravila in polnjenje Modifikacija in čiščenje Pridobljeni insulin modificiramo, da dobimo končno željeno strukturo molekul, nato pa snov očistimo.

V proizvodnih obratih prašek raztopimo v vodi in ji dodamo pomožne snovi glede na želene lastnosti zdravila. Raztopino z insulinom polnimo v steklene viale, ki jih dobro zatesnimo.

Distribucija in oskrba bolnikov Insulinski peresniki so zdaj pripravljeni za distribucijo in oskrbo bolnikov po vsem svetu.

Modificirani kvas Insulini Novo Nordisk se proizvajajo s pomočjo navadnega pekovskega kvasa, ki mu dodamo gen za proizvajanje insulina.

Fermentacija in ekstrakcija S fermentacijo se kvasovke začnejo razmnoževati in proizvajati molekule insulina. Nastalo tekočo snov ločimo in jo nato filtriramo ter koncentriramo, da pridobimo insulin.

Dehidracija in shranjevanje Prečiščenemu insulinu odstranimo vodo, da dobimo stabilno homogeno snov v prahu. Prašek, ki ga zamrznemo, lahko pri temperaturi -20°C hranimo več let.

Sestavljanje in pakiranje Steklene viale se vstavijo v injekcijske peresnike, ki jih ustrezno označimo in zapakiramo.

Proizvodnja insulinov Novo Nordisk V letu 2021 obeležujemo 100-letnico enega največjih odkritij 20. stoletja na področju medicine: odkritje insulina.

Danes je insulin še vedno nujno potreben za uspešno zdravljenje oseb, ki živijo s sladkorno boleznijo tipa 1.

Zgornja ilustracija prikazuje korake v procesu proizvodnje insulina v podjetju Novo Nordisk.

SK21DI00009, junij 2021

Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Video Vadba za povečanje gibljivosti, 1. del

Vadba za gibljivost – dopolnilo vadbe vzdržljivosti in moči ® doc. dr. Aleš Dolenec in prof. dr. Vojko Strojnik, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani

Zveza društev diabetikov Slovenije, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za zdravje smo v sklopu programa Skupaj obvladujemo sladkorno bolezen pripravili video Vadba za gibljivost. Namenjen je vsem, ki si želijo povečati ali ohraniti gibljivost in pri tem nimajo zdravstvenih omejitev.

Zadostna gibljivost omogoča pravilno držo telesa, učinkovito in varno hojo, boljše ravnotežje in nemoteno opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Uporabljene obremenitve (število ponovitev in serij) omogočajo ohranjanje oziroma povečanje gibljivosti. Video je objavljen na internetni strani zveze, v tem prispevku pa so dodatna pojasnila in razlaga videa Vadba za gibljivost.

Vadba za gibljivost predstavlja dopolnilno vadbo k vadbi vzdržljivosti in vadbi moči. Sladkorna bolezen, staranje in pomanjkanje gibanja, predvsem pa premalo pogoste zahteve po večjih obsegih gibov, ki so blizu maksimalnih, povzročijo, da se gibljivost v posameznih sklepih zmanjša. Zato se ni več možno popraskati po hrbtu, obuti in zavezati čevljev, vzeti predmeta z višjih polic v omari itd.

Kljub temu da ima vadba za gibljivost majhen učinek na zmanjšanje ravni glukoze v krvi, pa izboljša delovanje mišic in tetiv oziroma izboljša celotno gibanje.

Pri diabetikih zaradi povečanja ravni glukoze v krvi pride do glikacije kolagena. To pomeni, da kolagen tvori lepljive mreže, ki otežijo drsenje kolagenskih vlaken in posledično zmanjšajo gibljivost v sklepu. Vadba za gibljivost poleg zmanjšanja glikacije kolagena zmanjša še napetost v mišici in zmanjša verjetnost pojava mišičnih krčev.

Pri vadbi za gibljivost se moramo držati omejitev in navodil, ki nam jih je dal zdravnik glede telesne dejavnosti. Poleg tega se držimo še osnovnih priporočil za telesno dejavnost diabetikov. Pred vadbo si izmerimo nivo glukoze v krvi in se držimo pravila, da je vadba varna takrat, ko je raven glukoze med 5,6 in 13,9 mmol/l krvi. Vadba za gibljivost je energijsko nezahtevna, zato je majhna verjetnost, da bo med vadbo prišlo do zmanjšanja ravni glukoze v krvi. Klub temu upoštevajte svoje občutke glede 18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

ravni glukoze v krvi in primerno ukrepajte. Vadbe za gibljivost ne izvajajte tisti, ki imate na delih telesa, ki jih raztezate, edem, odprto rano ali poškodbo sklepa. Poleg omenjenih težav naj bo pomembno vodilo pri vadbi gibljivosti bolečina. Če vam vadba za gibljivost kljub upoštevanju navodil še vedno povzroča hudo bolečino, potem je ne izvajajte. Tisti, ki imate težave z vrtoglavico, bodite previdni pri spreminjanju položaja telesa iz ležanja v sedenje ali v stojo in obratno. Spremembo položaja telesa naredite počasi in se pri tem držite za stabilno oporo.

Ne pozabite na ogrevanje Vadbena enota pri vadbi za gibljivost je sestavljena iz dveh faz: ogrevanja in vaj za gibljivost. Z ogrevanjem povečamo telesno temperaturo in pospešimo delovanje krvnega obtoka. Mišicam, tetivam in ostalemu vezivnemu tkivu bomo tako zmanjšali viskoznost in povečali elastičnost, zato jih bomo lažje raztezali.

Trajanje ogrevanja naj bo od 5 do 10 minut. Ogrevanje začnemo v počasnem

Raztezanje iztegovalk gležnja (slika 1)

tempu, ki ga postopno povečujemo. Cilj je, da se na koncu ogrevanja začnemo rahlo znojiti. Nikakor ne smemo biti zadihani ali čutiti pekoče bolečine v mišicah. Za ogrevanje uporabimo ponavljajoče gibanje, ki lahko poteka na mestu (prestopanje na mestu, sobno kolo, eliptični tekač ali tekoča preproga), ali se gibamo po prostoru (plesni koraki).

Ogrevanje, ki je prikazano na videu, lahko nadomestite z obliko gibanja in tempom gibanja, ki ustreza vašim sposobnostim in željam. Pri tem poskušajte slediti osnovnemu načelu, da v gibanje postopno vključujemo čedalje več mišic in da pri gibanju postopno povečujemo amplitudo gibov (kjer je to mogoče).

Dviganje rok nad višino ramen poveča krvni tlak, zato nikoli ne dvigamo obeh rok hkrati, ampak takšno gibanje izvajamo samo z eno roko naenkrat.

Zdaj smo pripravljeni na vadbo za gibljivost. Izbrana obremenitev je primerna za ohranjanje in za povečevanje gibljivosti. Za ohranjanje gibljivosti zadostuje, da vadbo izvedeno enkrat na teden, za povečanje gibljivosti pa vadbo izvedemo vsaj trikrat na teden. Če želimo, lahko vadbo izvajamo tudi bolj pogosto. Pri izvajanju vaj je treba upoštevati nekaj osnovnih navodil. Ena serija obsega raztezanje mišice in odmor. Raztezanje mišice traja 30 sekund, odmor pa toliko, da naredimo raztezanje druge mišice (roke, noge). Pri vsaki vaji je treba imeti stabilen in udoben položaj.

To pomeni, da med izvajanjem vaje ne smemo imeti težav z ohranjanjem ravnotežja, hkrati pa nas ne sme nikjer nič neudobno pritiskati ali motiti. Za dosego udobnega položaja si pomagamo s podlaganjem brisače, vzglavnika, mehke podloge ali z drugimi mehkimi pripomočki, ki jih imamo doma. Ko se postavimo v stabilen in udoben položaj, počasi povečamo amplitudo v sklepu. Med

povečevanjem amplitude v Drugi par vaj je namenjen raztezanju sklepu se mišice raztezajo in iztegovalk kolka (slika 2). Uležemo se napetost v njih narašča. Pri na hrbet na kavč ali drugo ravno podlago. tem se je treba osredotočiti Vaja je zelo primerna za tiste, ki imajo na napetost v mišici. Ko zatežave z ledvenim delom hrbtenice. Najčutimo, da se je napetost v prej bomo delali za levo nogo. Večina mišici povečala do srednje bo verjetno potrebovala vsaj 1 meter vrednosti (razpon je od nič dolgo brisačo. Brisačo zložimo tako, da napetosti do bolečine), se dobimo dolg, približno 15 cm širok trak. ustavimo in z zavestnim Malo privzdignemo levo nogo in sredino sproščanjem mišice, ki jo brisače postavimo na peto, oba konca raztezamo, skušamo zmanjbrisače pa primemo v desno roko. Desna šati občutek napetosti v njej. noga je iztegnjena in se dotika kavča.

Ko napetost v mišici popusti, Dvignemo levo nogo, pri čemer si popovečamo amplitudo v sklemagamo z brisačo in desno roko. Levo Raztezanje iztegovalk kolka (slika 2) pu, da ponovno začutimo roko položimo z dlanjo nad koleno in srednjo napetost v mišici. To imenujemo rob stopnice, da imamo oporo samo na poskrbimo, da bo koleno leve noge ves en val. V eni seriji običajno naredimo sprednjem delu stopala. Koleno leve čas iztegnjeno. Z desno roko dvigujemo tri takšne valove. Med raztezanjem mi- noge je iztegnjeno. Drugo nogo imamo levo nogo do položaja, ko začutimo pošice nikakor ne smemo začutiti bolečine s celim stopalom na stopnici. S prenosom večano napetost v zadnjih stegenskih kjer koli v telesu. Med izvajanjem vaje teže na levo nogo potiskamo peto leve mišicah. Trup, glava in iztegnjena desna je dihanje umirjeno in ga ne poskušamo noge navzdol in kontroliramo napetost noga morajo biti ves čas v stiku s kavzadrževati. Po 30 sekundah se počasi v mišicah na zadnji strani leve goleni. čem. Zadržimo položaj leve noge in zavrnemo v začetni položaj in se nato po- Ko začutimo, da je napetost v mišicah vestno poskušamo zmanjšati napetost stavimo v položaj za drugo vajo. Pri vra- narastla, se ustavimo, zadržimo položaj v zadnjih stegenskih mišicah. Ko napečanju v začetni položaj si ne smemo po- in poskušamo zavestno sprostiti napetost tost popusti, malo povečamo dvig leve magati z mišicami, ki smo jih ravnokar v raztegnjenih mišicah leve noge. Ko za- noge, da se napetost v zadnjih stegenskih raztezali, ampak z drugimi mišicami. čutimo, da se je napetost v mišicah mišicah ponovno poveča. Pazimo, da je Vaje delamo v parih. Izvajanje druge zmanjšala, prenesemo še več teže na koleno leve noge ves čas iztegnjeno. Po vaje v paru služi kot odmor za prvo vajo levo nogo, da potisnemo levo peto malo 30 sekundah počasi spustimo levo nogo in obratno. Naredimo tri serije za prvi navzdol, da napetost v mišicah ponovno na kavč in raztezanje ponovimo z desno par vaj, nato gremo na drugi par vaj, naraste. Po 30 sekundah (običajno v tem nogo. Namesto brisače lahko uporabimo času naredimo tri valove) se dvignemo širši trak (»gurtno«). Pri tej vaji elastika nato na tretjega itd. z desno nogo in s pomočjo rok. Nato ni primeren pripomoček.

Kako je sestavljen video? naredimo vajo na enak način še za desno (Nadaljevanje prihodnjič) nogo.

V videu je prikazanih šest vaj, ki vključujejo mišice, ki so pomembne za pokončno držo in izvajanje vsakodnevnih opravil. Pet vaj je takih, da jih izvajamo POPUST ZA ČLANE DRUŠTEV DIABETIKOV najprej za eno stran telesa (nogo, roko) in nato še za drugo stran telesa (nogo, – 10% MEDICINSKI PRIPOMOČKI roko). Pri teh vajah par predstavlja izvedba za levo in desno stran telesa. Ena vaja je taka, da jo izvajamo samostojno, Ortopedska obutev zato med odmorom ne delamo nič.

V videu sta prikazani dve vaji za isto mišično skupino. Ena vaja je vedno taka, da je primerna tudi za izvedbo zunaj (v parku, gozdu). Na vadbeni enoti izbeŽenska Moška Rehabilitacijska remo in naredimo samo eno vajo za isto mišično skupino. Na različnih vadbenih enotah lahko izberemo različne vaje.

Medicinski pripomočki Prvi par vaj je namenjen raztezanju iztegovalk gležnja (slika 1). Stopimo na stopnico. Z rokami se primemo za ograjo ali naslonimo na steno oziroma na drug stabilen predmet, da imamo stabilen poOpornice Kompresijske nog.

Vozički Diabetes ložaj telesa. Najprej bomo raztezali levo nogo, zato levo stopalo pomaknemo na Specializirana trgovina Medicas d.o.o., PE Jarše, Ulica Gradnikove brigade 8, Ljubljana T: 064 256 550 | E: info@medicas.si | S: www.medicas.si

JEZIKOVNI KOTIČEK: Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa

Predlogi: ko na videz preprosto postane zapleteno ® Teja Završnik, Leemeta Prevodi na ključ®

Predlogi so nepregibna besedna vrsta, ki marsikomu predstavlja težavo že v lažjih primerih, kaj šele, ko jih je treba postaviti pred besede, ki se izgovarjajo drugače, kot se pišejo.

Predlogi s, z, k in h so sestavljeni samo iz črke ali dveh, a kljub temu v rabi niso ravno »mala malica«. Kako bi pravilno postavili predloge v naslednjih primerih?

Veliko se je družil s/z Zoisom. Sodelovanje s/z STA je preteklost. Težave ima s/z SMS-om. Ti primeri dobro kažejo, da je pri večini prostora za nadgrajevanje znanja o predlogih še veliko. Najprej pa se je treba spomniti osnov.

S ali z prijateljem?

S prijatelji ste zagotovo preživeli že veliko nepozabnih trenutkov, zagotovo pa z prijatelji še niste videli Ljubljane.

Skrivnost tiči v pravilni uporabi predloga s ali z. Preprosto pravilo, s katerim bomo s ali z vedno uporabili pravilno: Najbrž ste že slišali za stari rek Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa. Če iz tega stavka izločimo vse samoglasnike, dobimo nezveneče nezvočnike, pred katerimi vedno uporabljamo predlog »s«. Pred vsemi ostalimi črkami, vključno s samoglasniki, uporabljamo predlog »z«. Koristen namig: če morate zapisati predlog pred številom, zapisanim s števko, je treba uporabiti enak predlog s ali z, kot če bi bilo število zapisano z besedo. Torej: z 22 točkami, s 5-letno garancijo.

H ali k krojaču?

Hitro pravilo za pravilno rabo predloga h ali k: Nesete hlače h krojaču ali k krojaču? Lahko jih nesete le h krojaču. Predlog h vedno stoji pred besedami, ki se začnejo s k ali g, pred vsemi drugimi pa uporabimo predlog k.

Sodelovati s ali z STA? Glavni vzrok za težave pri postavljanju predlogov pred besedami, katerih prve črke se izgovorijo drugače, kot se zapišejo, moramo iskati v fonetiki – vedi o tvorjenju in značilnosti glasov – in Pravopisu. Pravopis v členu 683 pravi, da se zapis predloga vedno ravna po črki 20 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

in ne izgovoru besede, ter doda tri zglede: Primeri, kot so z Zoisom, s Hugojem, s SDK, se berejo [s cójzom, z igójem, z ezdekájem]. S poznavanjem tega pravila rešimo kar nekaj zadreg. Pravilno je torej z Zoisom in s STA.

Kako sklanjati predimek Ursule von der Leyen S tovrstno jezikovno težavo so se v medijih ukvarjali predvsem v sredini leta 2019, ko je Evropski parlament kot prvo predsednico izvolil Ursulo von der Leyen, naslovi člankov pa so vsebovali različne predloge, saj se predsedničin predimek izgovori drugače, kot se zapiše: Poslanci se niso strinjali z von der Leynovo (*nelektorirano); Evropski parlament s von der Leynovo na čelu (*nelektorirano). Glede na pravopisna pravila je pravilen prvi naslov (ravnamo se po zapisu in ne izgovoru).

SDS-om ali SDS-jem? S ali z?

Pri kraticah se poleg dileme glede pravilnega predloga pojavi še težava pri sklanjanju. Nekoč so nas učili, da se kratice sklanjajo z ničto končnico, glede na zadnji Pravopis pa v splošnem velja, da se tudi kratice sklanjajo, žal pa je

opredelitev tega, kako, precej neenotna.

Tako se nekatere kratice danes sklanjajo kot običajne besede, druge pa ne oz. se še vedno sklanjajo z ničto končnico.

Kako sklanjamo kratico, je odvisno od spola kratice, od tega, ali jo preberemo kot besedo, ter od našega razumevanja in izgovarjave kratice – pravila, ki včasih pustijo v negotovosti tudi jezikoslovce.

Sklanjanje kratic tipa SDS je odvisno od tega, kako jih izgovarjamo: [sǝdǝsǝ]; sklanjamo s SDS-jem; [ezdeês]; sklanjamo s SDS-om. In kateri predlog uporabimo pred SDS? Nekaj vrstic višje smo odgovorili tudi na to vprašanje: pravilno je torej s SDS-jem/SDS-om, čeprav v drugem primeru predlog s izgovorimo kot z.

Predlogi pred besedami, ki se izgovorijo drugače, kot se zapišejo Osnovno pravilo za pravilno izbiro predloga je Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa za predloga s in z. Pri h in k pa si zapomnimo, da h stoji pred besedami, ki se začnejo s k ali g. Kadar imamo opravka z besedami, ki se izgovorijo drugače, kot se zapišejo, pa se, vsaj dokler ne bo na vidiku prenova pravopisnega pravila, ravnamo po zapisu in ne izgovoru.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Akcija Zdrave dlesni

Ni vseeno, kaj izberete za zdrave zobe in dlesni Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv.

Znanstvene raziskave kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tri- do štirikrat večje tveganje za razvoj parodontalne bolezni in kar 15-krat večja verjetnost, da bodo izgubili vse svoje zobe, v primerjavi s tistimi, ki sladkorne bolezni nimajo.

Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Pomembno je tudi vzdrževanje dobre ustne higiene, pri tem pa ni vseeno, po kakšnih pripomočkih posežejo. Ljudje s sladkorno boleznijo so namreč nagnjeni k slabšemu zdravju zob in obzobnih tkiv; bolezni obzobnih tkiv, na primer parodontalna bolezen, pa predstavljajo enega izmed glavnih zapletov pri vseh s sladkorno boleznijo.

Sladkorna bolezen in ustno zdravje Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oziroma parodontalno bolezen.

OGLASNO SPOROČILO

Vira: R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011.

U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

KI

C R U R Š K O ŽI

O

M E D ZO

CURAL®

S

Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodontalne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo. Bolezen poteka pritajeno in pri njej ni bolečin, zato je ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju, kar je bistvo akcije Zdrave dlesni. Ta je letos postala polnoletna in bo potekala pod sloganom Ni vseeno, kaj izberete.

Med 15. oktobrom in 15. novembrom si bo tako več kot tisoč strokovnjakov za ustno zdravje prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno.

ČE T K E CU

P R OX

18. vseslovenska akcija Zdrave dlesni

Š NE

RA

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomočka: majhna, gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 % površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo.

Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro.

Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog.

B

Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Iz sadovnjaka, z vrta, iz gozda …

Zdrave jedi z jesenskimi plodovi ® Tjaša Mlakar, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

Rižota s sladkim krompirjem in brokolijem Čas priprave in kuhanja: 70 minut Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 530 kcal Ogljikovi hidrati: 89 g Beljakovine: 25 g Maščobe: 5,4 g Natrij: 0,05 g Vlaknine: 10 g Sestavine: 450 g riža, 1 velika čebula, 2 stroka česna, 1 dl belega vina, ekstra deviško oljčno olje, 400 g sladkega krompirja, 250 g piščančjih prsi, 300 g brokolija, sol, poper, timijan, muškatni orešček Priprava: Sesekljano čebulo prepražimo na oljčnem olju. Dodamo česen in na trakce narezanega piščanca. Malo popražimo, da meso zakrkne, nato dodamo riž. Pražimo toliko časa, da riž postekleni, in zalijemo z belim vinom.

Mešamo na zmernem ognju, dokler vino ne izpari, nato zalijemo z vodo in dodamo začimbe. Kuhamo 10 minut, dodamo prej skuhan sladek krompir (naj bo malo razkuhan, da bo rižota bolj kremasta) in brokoli. Po potrebi dolijemo še vode in kuhamo, dokler riž ni skuhan.

Ajdovi rezanci z gobovo bolonjsko omako Čas priprave: 80 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 400 kcal Ogljikovi hidrati: 72 g Beljakovine: 13 g Maščobe: 7g Natrij: 0,03 g Vlaknine: 1,2 g Sestavine: 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 2 korenja, 3 rjave čebule, 2 stroka česna, sol, poper, čajna žlička origana, čajna žlička timijana, manjši šop peteršilja, 50 g suhih jurčkov, 250 g svežih jurčkov, 1 dl belega vina, 6 žlic domače 22 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

paradižnikove mezge, 2 lovorjeva lista, 400 g ajdovih širokih rezancev Priprava: Sveže jurčke očistimo in narežemo, suhe jurčke pa prelijemo z vrelo vodo in jih čez 15 minut odcedimo (tekočino prihranimo). Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo čebulo. Dodamo česen, na kocke narezano korenje in začimbe ter premešamo. Nato dodamo sveže in suhe jurčke ter kuhamo 10 minut. Zalijemo z vinom in čez dobrih 5 minut dolijemo še vodo, v kateri so se namakali suhi jurčki, dodamo paradižnikovo mezgo in lovorjeve liste.

Vse skupaj premešamo in kuhamo še 25 minut oziroma kako minuto več, da se omaka lepo zgosti. Po želji lahko dodamo na koncu še sesekljan peteršilj. Ajdove rezance skuhamo v osoljeni vodi, jih odcedimo in postrežemo h gobovi bolonjski omaki.

Korenčkova juha s sladko rdečo papriko in čičeriko Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 215 kcal Ogljikovi hidrati: 32 g Beljakovine: 8g Maščobe: 6g Natrij: 0,01 g Vlaknine: 10 g Sestavine: 500 g korenja, 1 večji krompir, 2 čebuli, 3 stroke česna, sol, poper, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 čajna žlička sladke rdeče paprike, 100 g čičerike Priprava: Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo čebulo. Nato dodamo česen in pražimo, da zadiši. Dodamo na kocke narezano korenje in krompir.

Pražimo 5 minut, nato pa zalijemo z

vodo in dodamo začimbe. Kuhamo, dokler krompir in korenje nista mehka.

Medtem pripravimo pečeno čičeriko. Čičeriko skuhamo, in razporedimo po peki papirju, premazanem z ekstra deviškim oljčnim oljem. Pečemo, in sicer 35 minut na 200 °C. Ko je juha kuhana, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom in postrežemo s pečeno čičeriko.

Močnik z jabolki in hruškami

Čas priprave: 25 minut Število porcij: 3 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 350 kcal Ogljikovi hidrati: 54 g Beljakovine: 13 g Maščobe: 9g Natrij: 0,03 g Vlaknine: 8g Sestavine: 120 g polnozrnate pirine moke, 600 ml manj mastnega mleka, 10 g masla, 1 jabolko, 1 hruška, 1 jajce, sol, cimet Priprava: Maslo v posodi stopimo in dodamo naribano jabolko in hruško.

Malo popražimo, da se jabolka zmehčajo in jih zalijemo z vročim mlekom. Ko vse skupaj zavre, dodamo začimbe in moko z jajcem (jajce stepemo, dodamo moko in malo pregnetemo s prsti, da nastanejo majhni svaljki in grudice). Kuhamo še 15 minut in po potrebi še dolijemo mleko. Postrežemo še toplo.

Kostanj pozitivno vpliva na imunski sistem …

Kostanj, simbol jeseni, za marsikoga pa tudi zelo okusno sezonsko živilo, s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje.

Gre za orešček, ki so ga k nam prinesli Rimljani iz Sredozemlja in Male Azije.

Največ kostanjevih dreves najdemo na Primorskem ter v Beli krajini in jugovzhodni Sloveniji.

Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, med katerimi prevladuje škrob, nekaj malega a je tudi beljakovin. V primerjavi z drugimi oreščki vsebuje zelo malo maščob (2–3 %). Med vitamini je najbolj zastopan vitamin C, saj s 100 g kostanja pokrijemo dobro polovico dnevnega priporočenega vnosa za ta vitamin.

Vsebuje tudi veliko mangana, bakra, folatov in kalija.

Kostanj uživamo kot plod, pečenega, kuhanega ali v obliki pireja za sladice in priloge. Lahko ga vmešamo v proseno kašo, dodamo k solati ali pa si iz njega pripravimo kremno juho. Možnosti so res številne. Lahko pa uporabljamo tudi kostanjevo moko, in to samostojno ali v kombinaciji z drugimi vrstami moke.

Kostanj lahko spečemo na žerjavici ali v ponvi ali pečici. Pred tem pa ga moramo obvezno prerezati, da ga med peko ne raznese. Pred rezanjem ga lahko namočimo v mlačno vodo, da se lupina zmehča in nabrekne. Tako bo rezanje lažje in tudi olupil se bo lepše.

… a zvišuje krvni sladkor Pri uživanju kostanja pa je treba tudi paziti, saj vsebuje veliko ogljikovih hidratov in ima visok glikemični indeks.

Kostanj je z indeksom 65 uvrščen med živila z visokim glikemičnim indeksom.

Takšna živila povzročajo hiter porast krvnega sladkorja in so za sladkorne bolnike manj primerna.

To seveda ne pomeni, da ga morajo sladkorni bolniki iz prehrane popolnoma izključiti. Potrebna je samo določena mera previdnosti pri zaužiti količini in pogostnosti uživanja. Priporoča se tudi uživanje kostanja v kombinaciji z drugimi živili, ki imajo nizek glikemični indeks (npr. kostanjev pire, piščančje prsi na žaru, solata).

tvoj cukrček brez sladkorja.

www.zala.si

Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana.

Kostanj in diabetes

Vključevanje kostanja v našo prehrano pozitivno vpliva na delovanje našega imunskega sistema, kar je zlasti pomembno v jesenskih mesecih, ko se začenja sezona prehladnih obolenj. Hkrati pa njegovo uživanje deluje protivnetno. Zaradi visoke visoke vsebnosti vlaknin ugodno vpliva na našo prebavo.

VRTNO VESELJE: Terase in brežine

enkrat zaraščena, je naša skrb samo rezanje robov, pa tudi rastline za brežino ne rastejo tako zelo hitro.

Poglejmo si nekaj najpogostejših primerov, kako se lotiti sajenja. Nikakršne možnosti nimamo za mehansko obdelavo tal, ampak samo založno pognojimo z organskimi ali mineralnimi gnojili ter pokrijemo s pokrivko, ki jo moramo obvezno pritrditi s klini ali zabiti z dolgimi žeblji. Na bolj položni brežini lahko pokrivko prekrijemo z lubjem ali kamenjem.

Rastlinski izbor

Za lep okras okoli hiše ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

Jesen je čas za še zadnje opravke okoli hiše, kjer želimo svoja okolja olepšati ali pa jim vdahniti nov pogled. Pri tistih, ki imajo parcelo v ravnini, je oblikovanje zunanje krajine seveda lažje in tudi finančno bolj ugodno, saj jim ni treba delati nobenih škarp in drenaž, kar je seveda nujna stvar pri parcelah na pobočju.

Kadar je teren manj strm, se odločimo za brežino, ki jo bomo v celoti pokrili z rastlinjem, vendar moramo prej urediti še odvodnjavanje. Če gre za obstoječo škarpo, ki je samo poraščena s travo, sedaj pa jo želimo posaditi, moramo vanjo najprej položiti cevi, ki nam bodo vodo speljale stran od hiše. To meteorno vodo se splača nato na najnižji točki prestreči v zbiralnik za deževnico, v katerega speljemo tudi deževnico s strehe, saj nam bo potem koristila za zalivanje zelenice in zelenjave ter ostalega trajnega zelenja.

Nato brežino prekrijemo s protiplevelno mrežo, seveda obvezno tisto, ki prepušča vodo, saj bodo drugače rastline zelo trpele pomanjkanje vlage.

Protiplevelna mreža Poznamo dva tipa mrež. Prvi je polipropilenska protiplevelna mreža v 24 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

rjavi in črni barvi z zelenimi črtami.

Glavne značilnosti obeh (ki sta iz umetnih materialov) so, da preprečujeta rast plevela, padavine prepuščata v tla, sta UV stabilni, obarvani trakovi (zelene črte) pa so za lažje sajenje rastlin.

Ta tip tkanine se uporablja na manj strmih pobočjih.

Drugi tip mreže pa je kokosova tkanina za brežine, ki ščiti strma pobočja proti plevelom in erozijo tal, daje naraven videz pokrajine (tudi ko kokos začne propadati, je spodaj rjava tkanina, ki obdrži barvo). Kokosovih vlaken močno deževje ne more odplaviti, saj so trdno zavezana na protiplevelno tkanino; ta tudi preprečuje stik rastlin s tlemi in je tudi brez kemikalij in razgradljiva v okolju. Ta tip tkanine se uporablja pri zelo strmih pobočjih.

Pri načrtovanju, kaj saditi, pa je potreben tehten premislek. Ko je brežina

Manjše brežine: blazinaste trajnice: nageljčki (Dianthus), repnjak (Arabis), plamenka (Phlox), grenik (Iberis) … ali nizke trajnice s šopasto rastjo in koreninskim sistemom: mačja meta (Nepeta), maslenice (Hemerocallis), misurski svetlin (Oenothera), okrasne trave (Carex, Pennisetum, Festuca) Zelo strme brežine: rastlinski tepih iz homulic (različni sedumi) Večje brežine: nizke pokrovne rastline: panešpljica (Cotoneaster), kosteničevje (Lonicera), medvejka (Spiraea), stefanandra (Stephanandra), petoprstnik (Potentilla), ruševje (Pinus), brinje (Juniperus); vzpenjalke: bršljan (Hedera), plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris); višji grmi: javor (Acer), leska (Corylus), brogovite (Viburnum); skupinska višja zasaditev: dren (Cornus), metuljnik (Buddleja), mešičkar (Physocarpus), lovorikovec (Prunus).

Juniperus horizontalis »Blue Chip« 3–4 rastlin na m2 Pritlikav, nizek, gost zimzelen iglavec, grm (višina do 0,2 m, širina 1–2 m). Veje polegle, goste. Iglice (do 1 cm) koničaste, večinoma tesno stisnjene k poganjkom, sivo-modre, pozimi delno temno vijolične.

Rosa »The Fairy«, Rosa »Perle Rose« 2–3 rastlin na m2 Majhna, široko rastoča listopadna grmovnica, pokrovna vrtnica, polianta (višina 0,5–1,2 m, širina 0,8–1,5 m). Veje široko razprte, lokasto upognjene. Listi široko ovalni (10 cm), pernati, 5-krpi, gladki, bleščeči, temno zeleni. Cvetovi v bogatih socvetjih, skledasti (3–4 cm), delno vrstnati, svetlo roza. Cvetenje: maj–oktober, bogato cvetenje. Zelo kvalitetna, dobro rastoča, trpežna, zelo priljubljena sorta. Dobro odporna na bole-

Cotoneaster nanshan »Boer« 2–4 rastlin na m2 Majhna, gosto in hitro rastoča pokrovna zimzelena grmovnica (višina do 0,5 m, širina do 1 m). Veje lokasto upognjene, delno polegle. Listi okrogli do široko jajčasti (1 cm), temno zeleni, bleščeči, spodaj sivo-zeleni. jeseni rdeči do rožnato rdeči. Cvetovi številni, enostavni (1 cm), beli. Cvetenje: maj. Plod okrogel (4–5 mm), mesnat, rdeč do rožnato rdeč. Privablja metulje, čebele in ptice.

zni. Uporabna kot pokrovna ali samostojna grmasta vrtnica.

Lonicera pileata 2–3 rastlin na m2 Majhna, kompaktna, široko rastoča zimzelena grmovnica (V 0,5–0,8 m, širina 1–1,5 m). Veje nekoliko toge, ravne, gosto razraščene. Listi podolgovato suličasti (1–2,4 cm), gladki, bleščeči, temno zeleni, spodaj svetlo zeleni. Cvetovi majhni (1 cm), svetlo do bledo rumeni, rahlo dišeči. Cvetenje: maj. Plodovi okrogli (5–8 mm), mesnati, bleščeče vijolični.

Zorenje: september–oktober. Zelo dobro prenaša obrezovanje, mestno okolje, senco, vročino in sušo.

Euonymus fortunei »Minimus« 8–12 rastlin na m2 Nizka, polegla, gosto razrasla zimzelena grmovnica (višina 10–15 cm). Mladi poganjki se ukoreninjajo. Listi široko ovalni (1–1,5 cm), mladi svetlo zeleni, starejši temno zeleni. Cvetovi in plodovi neopazni ali jih ni.

Hedera helix »Glacier« 4–6 rastlin na m2 Hitro rastoča zimzelena vzpenjavka (višina 2–4 m). Listi trikotni (4–6 cm), 3- do 5-krpi, gladki, pisani, temno zeleni do sivo-zeleni z ozkim belim robom; spodaj svetlejši, bleščeči. Cvetovi drobni, rumeno-zeleni, v okroglih kobulastih socvetjih, razvijejo se samo na ovršnih poganjkih. Cvetenje: september–oktober.

Nezahtevna vzpenjavka in pokrovna rastlina, uspeva tudi pod drevjem in v polni senci.

V prispevku je opisanih nekaj preprostih nasvetov, kako se lotiti individualnih brežin. Za res strokovno urejeno brežino, ki je trajnostno naravnana, pa je potreben posvet s strokovnjakom.

Našemu prijatelju in sodelavcu Alojzu Rudolfu v slovo in spomin Alojz se je rodil 11. septembra leta 1967 v Postojni materi Mariji – Veroniki in očetu Alojzu. Otroška leta je preživel na domači kmetiji v Ivanjem selu. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval na podružnični šoli na Uncu, višje razrede pa na osnovni (1967–2021) šoli na Rakeku. Vpisal se je na srednjo ekonomsko šolo v Postojni, jo uspešno dokončal in se zaposlil v podjetju Kovind na Uncu. Ob delu je svoje znanje dopolnjeval s študijem ekonomije – financ na Ekonomski fakulteti Ljubljana.

V Kovindu je opravljal različna dela ter na koncu postal vodja gospodarsko-finančnega sektorja. S svojim znanjem in prizadevnostjo je pustil globok pečat v vseh gospodarskih organizacijah, v katerih se je zaposlil: Allimex Ljubljana, M Design Ljubljana, G.T.C. Ljubljana, Studio Macarol Ljubljana in SALUS Ljubljana.

Ves čas je delal kot računovodja – finančnik oziroma direktor in izvršni direktor. Da je lahko te zadolžitve opravljal uspešno, se je vsa leta dodatno strokovno izobraževal in usposabljal.

S sladkorno boleznijo se je Alojz srečal jeseni leta 1980. Nadobudnemu trinajstletniku so po opravljenih preiskavah na Pediatrični kliniki v Ljubljani ugotovili sladkorno bolezen tipa 1, kar je pomenilo, da si bo moral vsak dan vse življenje dodajati inzulin. Na začetku mu je pomagala mati Marija, zatem pa je kmalu za svojo bolezen pričel skrbeti sam.

Alojz je prišel na svet z glasbo v srcu, tako da ni čudno, da je svojo bodočo ženo Špelco spoznal na vaški veselici: leta 1995 sta se poročila na gradu Snežnik. Kmalu sta se jima pridružila sin Jurij (leta 1997) in hči Angelika (leta 1999).

Leta 1994 se je včlanil v Društvo diabetikov Ljubljana, kjer je kmalu postal blagajnik. Takratni predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS), gospod Jože Snoj, ga je povabil na zvezo, ga vpeljal v delo in pregovoril, da je sprejel zadolžitev blagajnika.

Spoštovani član našega društva in prijatelj Alojz!

Poln življenja in idej si preteklo zimo in pomlad delal v raznih programih na zvezi, pa okroglih mizah v medijih, tudi na državni ravni, o načinu ukrepanj in o življenju občanov, še posebej diabetikov v obvladovanju korone virusa.

Zato nas je zelo prizadela vest, da si zbolel tudi ti, in to v tako hudi obliki, da si moral v bolnico in se boril za življenje. Še hujša vest je bila, da si omagal.

Družina je izgubila očeta in moža, sorodniki in prijatelji Lojzeta, Zveza društev diabetikov Slovenije pa podpredsednika, sicer pa dolgo let vodstvenega sodelavca.

Bil si uspešen finančnik in skupaj z Špelco in drugimi sodelavci koordinator dela na zvezi in v društvih po Sloveniji.

Zelo uspešno si deloval v mednarodnih krogih diabetikov, vrsto let kot aktivni član vodstva mednarodnega združenja 26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Junija nas je razžalostila novica, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dolgoletni član in prijatelj Alojz Rudolf.

Alojz je bil eden od pobudnikov ustanovitve Društva diabetikov tipa 1 Slovenije. S svojo dobroto, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo je pri delovanju društva pustil ogromen in nepozaben pečat.

Dragi Alojz, hvala ti za vse.

Posebni ljudje živijo v naših srcih tudi, ko niso več z nami. Pogrešali te bomo.

Izvršni odbor Društva diabetikov tipa 1 Slovenije

Preko dela v društvu in na zvezi ter z novo pridobljenim znanjem je ugotovil, kako pomembno je delo društev diabetikov za posameznega člana in za osebe s sladkorno boleznijo nasploh.

Na ZDDS je bil leta 1996 in 2000 izvoljen za finančnika, večkrat za člana izvršnega odbora in zadnja leta za podpredsednika zveze. Po odstopu takratnega predsednika gospoda Sama Fakina je sedem mesecev samostojno vodil zvezo. Že v začetku svojega dela na ZDDS je obiskal vsa takratna društva diabetikov v Sloveniji in jim pomagal z nasveti na področju financ. Veliko energije je vlagal v projekt sprejetja Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorna bolezni 2010– 2020. Leta 2004 je aktivno pomagal pri organizaciji Generalne skupščine IDF/Evropa v Sloveniji na Otočcu. Leta 2011 se je udeležil srečanja DEPAC na Cipru, kjer je z vidika pacienta predstavil nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni.

Leta 2008 je postal član upravnega odbora IDF/Evropa, leta 2009 pa je bil izvoljen za blagajnika – zakladnika odbora IDF/Evropa, in sicer do leta 2015. Ob zaključku mandata je prejel osebno priznanje za izjemen prispevek in pomoč pri delovanju IDF/Evropa. Leta 2019 je bil ponovno izvoljen na isto funkcijo.

diabetikov IDF/Evropa in upravnega odbora finančne FIHO. Spoznali smo se pred 14 leti ob ustanovitvi Društva diabetikov Metlika. Veliko si nam svetoval in dejansko pomagal v našem razvoju, da smo se razvili v kar veliko društvo.

Skupaj z Špelco sta se tudi včlanila v naše društvo in se udeležila veliko naših občnih zborov, predavanj, tudi izletov in športnih tekmovanj in piknikov. S plačano članarino in še kakšnimi prispevki. Vedno si z nasveti usmerjal naše aktivnosti in tudi aktivno nastopal v naših kulturnih programih.

Zelo te bo pogrešala tvoja družina, sorodniki in prijatelji.

Našega člana Lojzeta pa bomo pogrešali tudi belokranjski diabetiki.

Hvala za vse in počivaj v miru!

Društvo diabetikov Metlika

Strokovno pomoč je nudil Latvijski diabetični zvezi in predstavil pravice oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji v Litovskem parlamentu. Leta 2020 mu je Slovaška zveza diabetikov za pomoč in sodelovanje podelila naziv častnega člana.

Na ravni IDF/Evropa je organiziral tudi prva dva evropska kampa mladih oseb s sladkorno boleznijo tipa 1 v Sloveniji, z namenom, da postanejo dobri zagovorniki pravic oseb s sladkorno boleznijo v svojih državah.

Bil je med ustanovitelji Društva diabetikov tipa 1 in hkrati zagovornik ideje, da se društvo poveže z ZDDS. Pri zaščiti in uveljavljanju pravic oseb s sladkorno boleznijo je bil nasproti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izjemno trd in nepopustljiv pogajalec. Uspelo mu je, skupaj s strokovnjaki in sodelavci, pridobiti kar nekaj dodatnih pravic za osebe s sladkorno boleznijo (senzorje za neprekinjeno odčitavanje glukoze v krvi, pravico do nove inzulinske črpalke itd.).

Skratka, kjer koli pogledamo v program ali načrtovane aktivnosti zveze, vidimo nenadomestljiv prispevek Alojza Rudolfa.

Naj jih nekaj naštejem: • širjenje tekmovanja osnovnih šol v poznavanju sladkorne bolezni v evropski prostor, • kampanja #Darujem kilometre, • kampanja ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in osvetljevanje objektov v modro v znak podpore, • bil je promotor širjenje znanja o sladkorni bolezni v javnosti, • promoviral je modri krog, to je svetovni znak, ki predstavlja osebe s sladkorno boleznijo po vsem svetu, • pomoč pri pripravi in izhajanju glasila Sladkorna bolezen, • s pomočjo podjetja Novo Nordisk je v Slovenijo pred dvema letoma pripeljal profesionalno kolesarsko ekipo Team Novo Nordisk, ki jo sestavljajo samo kolesarji s sladkorno boleznijo tipa 1 in so se udeležili dirke po Sloveniji.

Bil je dolgoletni član sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter v nadzornem svetu Loterije Slovenije.

Dragi Alojz, radi smo bili s teboj in skupaj snovali projekte v dobro posameznika in uresničevanja pravic, tako zdravstvenih kot drugih. Rad si rekel, da moramo delovati kot družina, saj bomo le tako uspešni. Ponosni smo, da smo lahko užili del tvoje življenjske modrosti in del poti prehodili skupaj s teboj.

Spoznala sva se pred leti na skupščini ZDDS. Ti kot del zveze, jaz kot član skupščine. Ugotovila sva, da je najino razmišljanje glede dela in poslanstva, tako društev kot zveze, zelo blizu. Z leti, ko sem tudi sam postal vedno bolj aktiven pri delu zveze, sva to najino razmišljanje še poglobila, hkrati pa sva nezavedno vedno bolj sodelovala. Pri delu sva se dopolnjevala, včasih je bil dovolj pogled, pa sva že vedela, da razmišljava enako. Ta najin odnos mi je v teh letih veliko pomenil in ga bom v prihodnje zelo pogrešal. Bil si opora in spodbuda vseh nas na zvezi.

V svojem imenu in v imenu sodelavcev na ZDDS kot tudi v imenu vseh slovenskih društev diabetikov izrekam sožalje ženi Špelci, sinu Juriju, hčeri Angeliki, materi Mariji, bratu Marku in vsem, ki so te spoštovali in imeli radi.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

DNI

ø 35 mm

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Srečanje vseh štirih pomurskih društev diabetikov Člani Društva diabetikov Gornja Radgona, na čelu s predsednikom Francem Golinarjem, so pripravili tradicionalno, že 23. srečanje diabetikov iz vseh štirih pomurskih društev.

Omenjeno srečanje članov pomurskih društev diabetikov (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) bi moralo potekati že lani, a je iz znanih vzrokov, povezanih s pandemijo, odpadlo.

»Vse skupaj je bilo odlično. Splošno vzdušje je bilo čudovito in vsi so nam povedali, da so bili zelo zadovoljni. Tako smo se poslovili do prihodnjega leta, ko upamo, da nam kakšna nova pandemija ne bo spet preprečila našega naslednjega druženja,« nam je povedal prizadevni domači predsednik Franc Golinar in dodal: »Pomen našega druženja je, da se med seboj spoznavamo in si izmenjujemo izkušnje pri obvladovanju naše sladkorne bolezni. Tudi srečanje, kot je današnje, veliko pripomore k temu, da bo sladkor nižji.«

Na edukativnem okrevanju Čeprav jim je v Društvu diabetikov Gornja Radgona v minulem obdobju močno ponagajala epidemija koronavirusa, niso povsem počivali. V okviru svojih zdravstvenih zmožnosti in z upoštevanjem navodil NIJZ so namreč v društvu izvedeli kar nekaj aktivnosti, ki so pomembne za lažje prenašanje njihove bolezni.

Tokrat se je srečanja, ki je potekalo v ribiškem domu Ribiškega društva Radgona v Lisjakovi strugi, iz štirih društev, v katera je včlanjenih okoli 600 sladkornih bolnikov, udeležila dobra desetina članov (okoli 70). Na prisrčnem večurnem srečanju so prisotni spregovorili predvsem o svojih težavah. Ob prijetnem druženju, klepetu in izmenjavi izkušenj pa so prisotni spremljali tudi kulturni program, za kar so poskrbeli tamburaši Kulturnega društva Peter Dajnko iz Črešnjevcev, pozneje pa so imeli tudi možnost, da se malo zavrtijo ob zvokih harmonikarja Teodorja Bratuša.

Prisotne je sicer že uvodoma pozdravil predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona Franc Golinar, po minuti molka za vse preminule člane in tudi za podpredsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Alojza Rudolfa pa je imela strokovno predavanje Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona. Predvsem je predstavila delovanje Centra za krepitev zdravja, spregovorila pa je tudi o diabetesu v času koronavirusa in o še nekaterih aktualnih zadevah, povezanih s sladkornimi bolniki.

Na mizah ni manjkalo sladkih dobrot, ki so jih spekle članice domačega društva, in napitkov. Za odlično jutranjo »župo« in poznejše kulinarično razvajanje pa sta poskrbela kuharja Zoran in Zvonko. Tako poleg prijetnega druženja Lisjakove struge ni nihče zapustil lačen ali žejen.

Udeleženci srečanja so si druženje popestrili tudi s športnim tekmovanjem, in sicer v metu škornja in ruskem kegljanju.

Prisluhnili smo krajšemu strokovnemu predavanju.

28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Med seboj smo se odlično razumeli, saj smo se družili tudi v prostem času in kakšno rekli.

Res je sicer, da je v tem času odpadlo kar nekaj njihovih vsakoletnih dejavnosti, kot so strokovna predavanja, telovadba, pohodi, merjenja krvnega sladkorja in ne nazadnje tudi druženje z izmenjavo izkušenj in prijateljskim klepetom, ki sladkornim bolnikom prav tako zelo koristi. So se pa radgonski diabetiki tudi letos odločili za enotedensko edukativno zdravljenje oziroma okrevanje v Termah Dobrna. Kot nam je povedal predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona Franc Golinar, se je tokratnega oddiha udeležilo 13 članic in članov društva. In vsi so bili zelo zadovoljni z vsem, kar so jim ponudili in kar so doživeli. »Prevoz so organizirale terme, kar nas je vse razveselilo. Kljub koroni smo imeli letos kar tri organizirana predavanja. Izvajala se je jutranja telovadba v parku, bila sta tudi dva pohoda po okolici Dobrne, seveda pa se je našlo za vsakega nekaj. V glavnem je bilo zelo pestro, razgibano in zanimivo. Kopali smo se lahko po želji, saj ni bilo nič omejeno. Vsi smo imeli pregled pri zdravniku, ki nam je na podlagi naših težav določil dve terapiji. Merjenja krvnega sladkorja so se izvajala vsako jutro v medicinskem centru in tja je lahko šel vsak izmed nas. Med seboj smo se odlično razumeli, saj smo se družili tudi v prostem času in kakšno rekli. Kot je bilo videti iz pogovorov, se bomo v Terme Dobrna še vračali. Moram povedati, da je hrana zelo dobra, osebje pa zelo prijazno,« nam je po vrnitvi iz Dobrne

IZ N AŠIH DRUŠTEV

povedal predsednik Golinar, ki je dodal, da se v društvu zdaj pospešeno pripravljajo na regijsko pomursko srečanje diabetikov, ki ga organizirajo ravno radgonski diabetiki. Upajo tudi, da jim bo letos uspelo, ker je bilo prestavljeno od lani.

Sladkorna bolezen sicer prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo čedalje mlajši. Z ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem ter z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejše življenjsko obdobje, in tako pripomoremo tudi k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov Tekst in foto: Oste Bakal s sladkorno boleznijo.

Izlet društva na Kope 31. avgusta smo se z avtobusne postaje Gornja Radgona odpravili na izlet na Kope. Izleta se je udeležilo 16 članov in

Ves dan smo bili vsi dobro razpoloženi, saj je bilo druženje čudovito.

članic društva. Vsi smo bili veseli in dobro razpoloženi. Predsednik društva je nabavil rogljičke in pijačo. Na Kope smo prispeli okrog pol enajstih in smo se najprej okrepčali z rogljički ter s kavo ali čajem.

Gospod Vrlič nas je pospremil v dvorano, kjer smo imeli zelo zanimivo predavanje. Tako smo izvedeli, da je bilo Pohorje sprva poraslo z bukvijo, po goloseku pa so zasadili smreke.

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Izlet v neznano Ker nas je epidemija skoraj ustavila in je poleg družabnega življenja okrnila tudi delo v društvu, smo končno uspeli izvesti izlet v neznano.

Prijetno razpoloženi smo se nekega torka zjutraj z avtobusom odpravili proti neznanim ciljem. Potniki so imeli izziv, da ugotovijo, kam smo namenjeni. V avtobusu je postalo živahno, saj so se kar veselo lotili ugibanja, kam smo sploh namenjeni.

Ves čas se je predvajala domača glasba. »In lejga zlomka,« je rekla gospa Čoderl, »kaj pa, če gremo k Lojzetu Slaku?« Uganka je bila seveda rešena in gospa si je prislužila lepo nagrado.

Pot nas je vodila proti Laškemu, Sevnici in Krškemu. Nekaj kilometrov naprej smo se ustavili v Kartuziji Pleterje, kjer smo si ogledali muzej na prostem in si privoščili malico. Vožnjo smo nadaljevali ob reki Krki mimo Novega mesta do domačije, kjer je veliki godec Lojze Slak preživel mladost.

Zelo se nam je vtisnil v spomin muzej Lojzeta Slaka, kjer so shranjene vse njegove harmonike, zlate plošče, vse viže in pesmi, ki jih je napisal. Trije naši člani pa so imeli čast stopiti na oder in ob spremljavi harmonike so zapeli Slakovo pesem.

Za nagrado so poželi bučen aplavz in dobili video posnetek nastopa.

Lojze Slak je naša legenda in slovenski narodni junak. Iz nič je ustvaril cesarstvo glasbe, pred njim ničesar, za njim pa skladovnica plošč in nesmrtnih viž.

Polni lepih vtisov smo se napotili s Slakove domačije mimo Mirne, Mokronoga in Sevnice proti domu. Dolenjska in njeni ljudje nam bodo še dolgo ostali v spominu.

Črnivec–Volovljek–Velika Planina V hladnem in meglenem jutru smo se pohodniki Društva diabetikov Slovenj Gradec odpeljali izpred postajališča Marčič

Po predavanju smo imeli delavnico, kjer so nam pokazali obdelavo lesa z zelo starimi orodji. Pri tem smo se marsikaj naučili. Nato smo imeli igre, kjer smo tekmovali za medaljo za najboljšega holcerja. Tekmovali smo v parih. Zmagal je ženski par in si tako prislužil medalji, na katerih piše Kope – pohorski as.

Zatem smo odšli na zasluženo kosilo. Postrežba in hrana je bila dobra, zato bi se na tem mestu zahvalila gospodu Vrliču in njegovi ekipi za lepo preživet dan. Po kosilu in klepetu smo si nekateri, ki lažje hodimo, ogledali še Petelinje jezero, od koder je čudovit razgled.

Na poti domov smo si ogledali tudi Bistriški jarek, ki leži ob reki Bistrici v bližini Mute. To je zelo ozka kotanja, dolga 6 kilometrov. Tam je tudi lep Sedelnikov slap, ki smo si ga nekateri tudi ogledali. Začelo je deževati, zato smo odpeljali proti Gornji Radgoni. Ves dan smo bili vsi dobro razpoloženi, saj je bilo druženje čudovito. Člani so predlagali, da kaj takega ponovimo še večkrat. Zahvaljujemo se tudi podjetju Avtobusni prevozi Dvoršak, ki nas je varno pripeljalo na cilj in nazaj.

Tekst in foto: Jolanda Golinar

S pohoda smo se vrnili polni lepih vtisov.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

29

IZ N AŠIH DRUŠTEV

proti Mozirju čez Črnivec in Volovljek do Ušivca. Ko smo se pripravljali za pohod, nas je že pozdravljalo sonce, ki se je počasi prebijalo izza oblakov. Pot se je zmerno vzpenjala čez prostrane pašnike planote Velike planine. Pogled se nam je ustavljal na prelepem planinskem cvetju, ves čas pa nas je spremljala melodija zvoncev, ki krasijo vratove krav, ki se pasejo po vsej planoti.

V meglenem jutru smo vstopali na avtobus z nasmejanimi obrazi, smo pa končno dočakali zaslužen oddih, da nam epidemija še ni zaprla vrata.

Prispeli smo do kapele Marije Snežne, kjer smo se ustavili, pomalicali in izkoristili priložnost za fotografiranje z osončeno Veliko planino, po kateri se bohotijo pastirske koče.

Pot smo nadaljevali do koče Zlatorog mimo Domžalskega doma in nazaj do parkirišča Ušivec.

Kljub temu da ni bil vikend, smo srečali veliko domačih in tujih pohodnikov in vsi so bili navdušeni nad lepotami naše Slovenije.

Polni lepih vtisov smo se srečno vrnili domov.

Tekst in foto: Fanika Slemnik

Okrevanje v Strunjanu Tudi letos smo se člani Društva diabetikov Slovenj Gradec odpravili na edukativno okrevanje v Strunjan.

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Uresničili so veliko zastavljenih ciljev Sončnega sobotnega dopoldneva so se člani društva diabetikov Posavje – Brežice zbrali na svojem letnem zboru v znani gostilni Cetin na Mostecu pri Brežicah.

Povezovala ga je Branka Jenžur. Otvoritev in pozdrav je pripadel predsednici društva Darji Mandžuka. Zatem je bil na vrsti krajši kulturni program, ki sta ga s pevskim nastopom izvedla zakonca Zdenka in Andrej Pinterič, dva pesmi pa je prebrala Stanka Pernišek, ki ji je društvo pred kratkim izdalo pesniško zbirko. Sledilo je predavanje zeliščarke Tatjane Bajc pod naslovom Rastlina je sveta od korenine do cveta.

Po tako bogatem uvodu so prisotni člani izvolili delovno predsedstvo. Zbor so vodile Ivana Vatovec ter članici Mira Mihev in Darinka Ogorevc. Sledila so poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije.

Člani Društva diabetikov Slovenj Gradec na edukativnem okrevanju v Strunjanu.

Iz govora predsednice Darje Mandžuka samo dve krajši misli: »Najpomembnejše je, da z drobnimi dejanji, s pozornostjo osrečimo drug drugega in si pomagamo, ko je potrebno. Poudariti moram, da društvo uspešno sodeluje z zdravstvenimi zavodi v Posavju, ki nam zagotavljajo ustrezno zdravljenje in izobraževanje članov, za kar smo jim neizmerno hvaležni.

Hvaležni smo tudi občinam Brežice, Krško, Sevnica, Fihu, Zvezi društev diabetikov Slovenije ter posameznim podjetjem in privatnikom, ki nam zagotavljajo finančno podporo. Vsem naštetim torej še enkrat iskrena hvala.« Predsednica je v poročilu poudarila še, da smo bili v društvu kljub znanim zdravstvenim razmeram ob pojavu koronavirusa uspešni in da smo uresničili veliko zastavljenih ciljev iz programa ter na ta način upravičili obstoj društva kot povezovalnega organa za vse člane, tako v zdravstvenem in izobraževalnem kakor tudi v kulturnem smislu.

Vsa poročila so prisotni člani soglasno potrdili. Tudi predlagani program dela ter finančni načrt za naslednje obdobje in višina članarine, ki ostaja enaka lanski, so bili sprejeti soglasno. Zbor članov je na predlog predsednice društva za člana upravnega odbora namesto Olge Kelnerič, ki je zaprosila za razrešitev, izvolil Vincenca Škerla iz Sevnice.

Z majhnim darilcem širokega pomena zahvale se je predsednica na koncu zbora simbolično oddolžila nekaterim članom in vse pozvala k še boljšemu sodelovanju z željo, da bi v prihodnjem letu pridobili čim več novih članov.

Sladkorna bolezen je žal v porastu in čedalje več bolnikov že v mladosti zboli za to zahrbtno, a obvladljivo boleznijo. Je pa za življenje z njo potrebno imeti veliko poguma, potrpežljivosti in znanja; slednjega dobijo člani v društvu, kar poudarja glavna misel predsednice: Združeni smo močnejši.

Sledilo je kosilo in prijetno druženje v čas, ko je sonce že prešlo najvišjo točko na nebu.

Delovno predsedstvo in predsednica društva Darja Mandžuka 30 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Tekst in foto: Rudi Mlinar

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Pričakala nas je Klavdija Moškon in nam prijazno dodelila sobe v vilah.

Sončen dan nas je vabil na obalo in že te je objel tisti sproščeni trenutek, ko zaplavaš po morski gladini. Seveda smo se osvežili v morju in se brezskrbno nastavili nežnim sončnim žarkom.

Jutranje telovadbe so nas pošteno razgibale in jutranje dihalne vaje so nam dale elan, da smo nadaljevali dopoldanske dneve s pohodi v Izolo, Piran, Fieso, Portorož in okolico Strunjana, popoldne pa smo krepili naša telesa s plavanjem in raznimi športnimi igrami, ki so se nam ponujale na plaži. Ker morje ni bilo tako zelo toplo, so nekateri koristili bazen in vodno aerobiko.

Večeri pa so bili rezervirani za druženje vseh in na terasi hotela smo tudi kakšno zapeli.

Tekst: Fanika Slemnik, foto: Olga Repotočnik

Predavanje o koronavirusu Epidemija nam je korenito spremenila naša življenja, zato nikoli ni odveč pridobivanje informacij iz zanesljivih virov.

Prisluhnili smo predavanju o koronavirusu.

tistih, ki so krhkega zdravja in kako si krajšamo čas med epidemijo, da se zamotimo , da nas ne načenjajo neprijetni psihični trenutki.

6. septembra smo se člani društva zbrali v prostorih MKC Slovenj Gradec in prisluhnili predavanju dr. Tine Virtič in psihologinje Nataše Barl na temo koronavirusa.

Kljub temu, da smo dnevno obdani z raznimi informacijami na to temo, smo izvedeli še veliko novih nasvetov.

Kako pomembno je, da se cepimo, saj je to odgovornost do

Tekst in foto: Fanika Slemnik

Drobtinice mojega vesolja Pod tem naslovom je društvo Diabetikov Posavje – Brežice 21. junija na terasi Posavskega muzeja Brežice predstavilo pesniško zbirko članice Stanke Pernišek. Številne obiskovalce predstavitve je uvodoma nagovorila predsednica društva Darja Mandžuka. Poudarila je, da ji je v veliko zadovoljstvo, da v društvu, ki je prvenstveno namenjeno krepitvi zdravega načina življenja sladkornih bolnikov, skrbimo tudi za kulturno življenje članov, saj je to v kratkem času predstavitev že druge pesniške zbirke, ki ji je društvo pomagalo pri izidu.

Pogovor z avtorico je vodila Ivana Vatovec, kulturni program pa sta izvedla priznana brežiška kulturnika Elizabeta in Dragutin Križanić, ki sta ob zaključku zapela pesem Duši, delo Stanke Pernišek, ki jo je prav za predstavitev uglasbila Elizabeta Križanić.

Bil je lep kulturni dogodek, tak, kot si jih lahko samo želimo.

Zbirka je izšla pri KD Franc Bogovič Dobova, pri Literarni sekciji Beseda, oblikovanje in tisk Mrgb, Brežice. Finančno so Stanka Pernišek izid zbirke podprle Zveza druDuši štev diabetikov Slovenije, Fundacija za financiranje invalidPesem.

Vrelec glasbe nih in humanitarnih organizacij neusahljive žlahtnosti.

Republike Slovenije in Občina Tekst in foto: Rudi Mlinar Brežice.

Srečen je, ki čaša ta ga z njo napaja.

Srk za srkom nje sladkost mu duha poživlja.

Je kot roža cvetnih gred, ki s svežim vonjem nas opaja.

Avtorica Stanka Pernišek in voditeljica večera Ivana Vatovec

Okrepimo imunski sistem z zelišči in s čaji Predsednica društva diabetikov Posavje Brežice Darja Mandžuka, je v okviru jesenskega izobraževanja povabila zeliščarko Tatjano Bajc, da članom društva predstavi svoje izkušnje pri krepitvi imunskega sistema z zelišči. Delavnica je potekala 14. oktobra v večnamenski dvorani Mladinskega centra v Bre- Zeliščarka Tatjana Bajc je predstavila žicah. Poleg medicinske in svoje izkušnje pri krepitvi imunskega sistema z zelišči. zdravstvene skrbi za obvladovanje sladkorne bolezni je pomembno, da okrepimo svoj imunski sistem na naraven način, s pomočjo zdravilnih zelišč.

Prisotni člani društva smo na tem predavanju (delavnici) izvedeli mnogo koristnega: kako izbrati pravo zelišče, kako uživati zdravilne čaje, kje je največ vitamina C, kako pripraviti dober čaj, kako sestaviti čajne mešanice, mere za pripravo čajev, pravi čas za nabiranje zelišč, lastnosti posameznih zelišč, kot so ameriški slamnik, šipek, aronija, bezeg ... Za jesensko krepitev imunskega sistema se priporočajo naslednja zelišča: ameriški slamnik, šipek, aronija, česen, ingver, materina dušica, timijan, melisa, smrekovi vršički, pegasti badelj, limonska trava, lučnik.

Kot je v zaključku povzela ena od udeleženk, si takih delavnic, v katerih izvemo toliko koristnega, želimo čim več. Tokratno druženje na tak način je bilo vsekakor prijetno in poučno za vse udeležence in čas je bil koristno porabljen, saj smo se resno lotili skrbi za naše zdravje s priporočenimi čaji in mešanicami ter seveda tudi z nabiranjem šipka, ki se trenutno še rdeči na mnogih grmih in ga še ni omehčala pozeba ...

Tekst in foto: Rudi Mlinar Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

31

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Koper

Korčula – Vela Luka: z eno besedo – navdušeni V letošnjem letu smo v naš program aktivnosti vključili še eno edukativno zdravljenje ob morju. Znano je, da morska voda blagodejno vpliva na nas in stimulira telo k samo ozdravitvi, vsebuje jod in druge minerale.

Veseli smo, da so se epidemiološke razmere toliko umirile, da smo julija lahko odpotovali na otok Korčula. To je šesti največji otok v Jadranskem morju. Zbralo se nas je za dva avtobusa, ki sta sredi noči odpeljala proti Splitu. »Dolga pot« boste rekli, res je, toda ob dobri družbi hitro mine. Čakalo nas je še nekaj ur vožnje s trajektom in končno cilj, Vela Luka, rojstni kraj znanega pevca zabavne glasbe, pred tremi leti preminulega Oliverja Dragojevića. Ves čas smo sledili ukrepom za zaščito pred covidom-19 in jih upoštevali.

tradicionalne gneče. Očaralo nas je srednjeveško mesto Korčula, obdano z obzidjem, stolpi, ozkimi uličicami, katedralo iz 13. stoletja, ki hrani dela Tintoretta – to je pravo mesto muzej. Korčulani se radi pohvalijo z hišo, kjer naj bi živela oče ter stric svetovnega popotnika in raziskovalca Marka Pola.

Obiskali smo družinsko vinsko klet, kjer smo poskušali zelo dobra lokalna vina ter odličen pršut in sir.

Z vsemi potrebnimi ukrepi za varno izpostavljanje sončnim žarkom in zoper covid-19 smo uživali v prelepem, smaragdnem morju in lepih plažah, ob tem pa nismo pozabili na ustrezen vnos tekočin. Obljubili smo si, da se še vrnemo.

Tekst in foto: Lučka Magdić

Evropski teden mobilnosti Mi vsi, posebno osebe z sladkorno boleznijo, se zavedamo pomena gibanja in zdravega načina življenja. Za vsakega posameznika in za celotno družbo je zelo pomembno, da spremenimo način razmišljanja o telesni aktivnosti kot o nečem nepotrebnem. Telesna dejavnost je za človeka zelo pomembna.

Za zdravje je poleg nje pomembno, da skrajšamo čas sedenja

Prvi dan smo počivali in lenarili, ostale dni pa pričenjali z razgibavanjem na terasi hotela in s sprehodi ob obali. Izvajali smo meritve krvnega sladkorja ter poslušali zelo poučna predavanja o pomenu prehrane, vadbe ter zapletih pri sladkorni bolezni.

Vodič je poskrbel tudi za malo zgodovinskega izobraževanja.

Odpeljali smo se na oglede znamenitosti, ki so letos potekali brez

Na stojnici smo merili krvni sladkor ter predstavili delovanje in aktivnosti našega društva.

na najmanjšo možno mero in da se povsod podamo peš.

Mobilna aktivnost je eden izmed načinov, ki prispeva k povečanju krepitve zdravja. Naše društvo se aktivno vsako leto pridruži Evropskemu tednu mobilnosti. Redno celo leto organiziramo pohode, plavanje, kegljanje in druge telesne aktivnosti.

V ta namen smo v soboto postavili stojnico, na kateri smo merili krvni sladkor in predstavili delovanje in aktivnosti našega društvo. Izmerili smo krvni sladkor 160 obiskovalcev. Akcija je potekala od 9. do 13. ure.

Veseli smo, da so se epidemiološke razmere toliko umirile, da smo julija lahko odpotovali na otok Korčula.

32 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Tekst in foto: Andrijana Lasič

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Mežiške doline

Utrinki iz našega programa aktivnosti Ker se je zdravstveno stanje v naši državi izboljšalo, smo lahko poleti izpeljali zbor članov in piknik, vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo nad Črno na Koroškem in pohod v Krajinski park Bistra.

Volilni zbor članov smo izvedli na kmetiji Kajžar nad Mežico.

Pred začetkom zbora smo se z minuto molka poklonili podpredsedniku zveze Adolfu Rudolfu.

Vodstvo je ostalo enako kot prej, prišlo pa je do spremembe v izvršnem odboru društva in v disciplinski komisiji. Člani so potrdili načrt dela za leto 2021 in finančni načrt. Načrt dela uspešno izvajamo, saj nam je uspelo organizirati dve edukativni okrevanji, s čimer smo zelo zadovoljni. Po zboru smo začeli naše druženje s piknikom.

Na pikniku smo se zabavali ob različnih igrah in se veliko smejali. Šli smo na krajši pohod do kmetije Pratnekar; vodila nas je Marija Šalamun. Piknik ne bi uspel brez dobre hrane, zanjo pa so poskrbeli lastniki kmetije Kajžar, ki nas že pet let razvajajo s svojimi specialitetami. Na koncu smo vsem, ki so sodelovali pri igrah, podelili diplome in nagrade, za katere je poskrbela naša članica, ki že leta vodi učne delavnice, Dragomira Cizerl. Ob tej priložnosti se ji ponovno najlepše zahvaljujem. Igrali smo tudi tarok, zelo priljubljeno igro, in vse je premagala ženska roka, Neva Koren. Še enkrat ji čestitamo.

Pozno popoldne smo se zadovoljno razšli in si rekli na svidenje na prihodnjem pikniku.

Merjenja pod Najevsko lipo Že deseto leto sodelujemo na največji prireditvi v občini Črna – pod Najevsko lipo, kjer merimo krvni sladkor in holesterol, po potrebi pa tudi krvni tlak. Na prireditvi je naša stojnica ena najbolj obiskanih, saj meritve izvajamo brezplačno. Obiskal jo je tudi predsednik države, gospod Borut Pahor. Nekaj poslancev je izkoristilo to možnost in si izmerilo sladkor in holesterol. Za našo prizadevnost in humanitarnost se nam je predsednik prav lepo zahvalil in dejal, naj tako nadaljujemo tudi v bodoče.

Društvo je pomagalo izpeljati tombolo, ki jo vsako leto na prireditvi organizira občina Črna. Letos je bila glavna nagrada atraktivna vozovnica za olimpline, in to za dve osebi. Za našo pomoč se nam je občina najlepše zahvalila in nas obenem zaprosila za nadaljnje sodelovanje.

Že sedmo leto smo organizirali pohod v krajinski park Bistra.

Že sedmič v Bistro V sklopu turističnega tedna smo že sedmo leto organizirali pohod v krajinski park Bistra. Udeležilo se ga je zadovoljivo število članov in nečlanov. Vsem smo zmerili krvni sladkor in jim postregli s skromno malico, ki jo je podarila Pekarna Rednak iz Mežice, Občina Črna pa je za vsakega udeleženca prispevala darilo in napitek.

Tekst in foto: Branko Lepičnik

Bistriški jarek in Sveti Jernej nad Muto V prelepo sončno jutro smo se odpeljali v soboto, sedmega avgusta. Namenjeni smo bili na izlet skozi Bistriški jarek do Svetega Jerneja nad Muto, naselja na skrajnem zahodnem delu hribovja Kozjak.

Prvi postanek na poti smo namenili jutranji kavi. Popili smo jo na bencinski črpalki na Muti. Nato smo se peljali naprej proti Bistriškemu jarku. Želeli smo si ogledati Sedelnikov slap. Zadnji del poti smo šli peš po ozki stezici, ki se je ves čas vzpenjala.

Nagradil nas je pogled na slap, ki je visok 23 metrov in s tem najvišji na Kozjaku. Vmes, na poti, je našo pozornost pritegnila ekološka kapelica sv. Frančiška, priljubljena turistična točka v občini Muta. Opozarja na nepremišljenost človekovega poseganja v naravo in je edina te vrste v Sloveniji.

Pot smo nadaljevali naprej z avtobusom do naselja Sveti Jernej nad Muto. Zadnji del poti smo šli peš.

Sonce je že močno pripekalo, vendar nas je božal hladen vetrič. Ko smo prispeli na vrh, nam je višja medicinska sestra Berta Jež izmerila sladkor. H kosilu smo sedli na kmetiji Preglav, na 1023 metrih nadmorske višine. Teknila nam je kisla juha z ajdovimi žganci in grumpi.

Odžejal nas je mošt. Prilegla se je kava.

Nagradil nas je pogled na Sedelnikov slap, ki je s 23 metri najvišji slap na Kozjaku.

Za konec smo si ogledali še župnijsko cerkev sv. Jerneja. Polni vtisov in rahlo utrujeni od sonca smo se zadovoljni odpravili domov.

Tekst in foto: Dragica Cizerl Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

33

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Hrastnik

Aktivno od maja do septembra Člani Društva diabetikov Hrastnik in Društva za preprečevanje osteoporoze Hrastnik, smo se od maja do septembra vsak torek ob 8. uri zjutraj zbrale na tržnici in odpravile na 2- do 3-urne pohode v okolico občine, nekajkrat pa smo odšle z javnim prevozom do Radeč, kjer smo obiskale Ribiški dom, v Celju ob Savinji do Špice in v Sevnici na Grad.

bazenih, vsak dan smo z našim Branetom odšli na pohode po okolici Šmarjeških Toplic, obiskali Otočec, Šmarjeto, imeli piknik z glasbo, bili na otvoritvi Dvorca Gregorčič v Šmarjeti, skratka – lepo nam je bilo ob gostoljubju zaposlenih v hotelu.

9. septembra smo se člani društva odpeljali do Gradiškega jezera, ki se nahaja blizu Lukovice. V lepem sončnem vremenu smo dobro uro hodili okrog jezera, nato pa smo se odpeljali do gostišča Pri Čebelici, ki se nahaja v osrčju narave v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici, kjer smo se okrepčale in si ogledale sam dom in njegovo prelepo okolico.

14. septembra smo skupaj s članicami društva osteoporoze opravili pohod na Limbarsko goro. Pot ni bila ravno lahka, saj smo potrebovale približno 2 uri, da smo prišle do cilja, a je bilo

Ogledale smo si Čebelarski dom na Brdu pri Lukovici in njegovo prelepo okolico.

V mesecu maju smo imeli predavanje o aroniji, v sklopu projekta Prenova tržnice v Hrastniku, in sicer po zoomu. Predavanje je spremljalo 9 udeležencev, 9 pa se nas je zbralo v pisarni društva. Predavateljica je bila Boža Herek.

11. junija smo uspeli organizirati piknik pri Koreninah na Pleskem v Hrastniku in na njem opravili tudi občni zbor, ki ga v marcu nismo uspeli. Udeleženih je bilo 24 članov, ki so se po dolgem času prav veselili srečanja. Po občnem zboru in po dobrem kosilu, ki so ga pripravili v društvu Korenine, smo začeli s tekmovanjem v pikadu, prstometu in balinanju.

Od 13. do 20. junija smo bili na okrevanju v Šmarjeških Toplicah.

Udeležilo se ga je 31 članov društva. Imeli smo čudovito vreme z visokimi temperaturami, tako da smo se kopali tudi v zunanjih

Andreju Logarju v slovo

(1950–2021) Pravijo, da nas smrt dragih prijateljev vedno preseneti, čeprav vemo, da je neizbežno in končno dejanje vsakega človeka.

V juliju smo se poslovili od našega podpredsednika Andreja Logarja, nenadoma in mnogo prezgodaj. Zadnje slovo je boleče zavedanje in še bolj praznina izgube, ki je ostala za

34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Septembra smo bili v Strunjanu.

toliko večje veselje, ko nam je uspelo priti do te prelepe razgledne točke v osrednji Sloveniji. To je najbolj priljubljena pohodniška točka Moravške doline, na njej pa znamenita baročna cerkev sv. Valentina, zgrajena leta 1735.

Od 24. do 29. septembra nas je bilo 18 članov na okrevanju na slovenski obali, v hotelu Salinera v Strunjanu. Imeli smo čudovit edukativni program, z veliko pohodi, merjenjem in predavanji ter z jutranjimi vajami. Imeli smo lepo vreme, tudi morje je bilo vredno kopanja, sicer pa smo imeli v hotelu tudi notranji bazen z morsko vodo, ki smo ga z veseljem uporabljali.

Tekst: Vojka Železnik, foto: arhiv društva

njim, oživeli pa so spomini na skupna doživetja, izkušnje, premagane težave in uspehe.

Andrej je bil aktiven v več društvih v občini Hrastnik. V Društvo diabetikov Hrastnik se je vključil leta 2008, leta 2012 pa je bil izvoljen za podpredsednika društva in je to funkcijo opravljal vse do svojega odhoda.

Njegova domiselnost, iznajdljivost ter dobra volja in humor so odstranili marsikatero oviro na njegovi poti. Tudi srečanja, izleti, pohodi in okrevanja so bili veseli in družabno pestri.

Zato ga bomo zelo pogrešali – ali kot je rekel pesnik: »Brez tebe svet bo drug!« Dragi Andrej, žalostni smo, ker si odšel, a hvaležni, da si bil z nami. Bil si dober tovariš, plemenit človek in iskreno naš.

Izvršilni odbor in člani Društva diabetikov Hrastnik

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ptuj

Delovanje društva v času korone v letu 2021

krošnjami . Vreme nam ni nudilo lepega razgleda, je pa bilo kljub temu lepo doživetje. V močnem dežju smo se napotili na ogled cerkvice. Po ogledu smo se odpeljali v dolino na kosilo.

Po kosilu v Zrečah je posijalo prijetno toplo sonce, ki nam je delalo družbo pri ogledu železničarskega muzeja in sprehodu okrog jezera. Na poti domov smo si v Oplotnici ogledali park in spomenik znanega narodnega zabavljača Tineta Lesjaka. Z lepimi spomini na druženje smo se razšli na Ptuju.

Vsi smo z veseljem pričakovali novo leto in ob tem upali, da nam bo prineslo življenje pred kovidom, vendar ni bilo tako. Ostale so iste težave kot v preteklem letu.

Pohodi Do meseca junija nismo mogli izvesti začrtanih aktivnosti, ni bilo druženj, razen tedenskih dežurstev v društveni pisarni pod strogimi ukrepi NIJZ in bili so pohodi članov vsak prvi četrtek v mesecu v okolici Ptuja, kolikor so nam dopuščali ukrepi. Po sprostitvi ukrepov smo izvedli občni zbor, pregledali delo minulega leta in se seznanili z aktivnostmi v letošnjem letu.

Veselili smo se druženja po Dolenjski. Z avtobusom smo se odpeljali do Otočca, se sprehodili okrog jezera in pot nadaljevali do Novega mesta.

Zdravstveni predavanji V juniju smo izvedli zdravstveno predavanje Sladkorni bolnik v času okužb. Predavala nam je dr. Tončka Trop.

V juliju smo izvedli edukativni program v Termah 3000. Bilo je lepo in sedem dni je hitro minilo.

Druženje Junija smo se veselili na druženju po Dolenjski. Po dolgem času smo se zbrali na železniški postaji Ptuj in se z avtobusom odpeljali do Otočca, se sprehodili okrog jezera in nadaljevali pot do Novega mesta. Z vodičem smo si ogledali zanimivosti mesta in se po okrepčilu odpeljali v Mirno Peč, na ogled muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki še je v nastajanju. Zanimiva je bila predstavitev življenjske poti Lojzeta Slaka, na koncu pa smo pogumni izletniki s petjem Slakove v Dolini tihi ustvarili svoj video.

Proti večeru smo pot nadaljevali do samostana Stična in se po ogledu rahlo utrujeni vračali domov. V mesecu juliju smo izvedli edukativni program v Termah 3000. Zdravstveni program je vseboval merjenja in predavanja, druženja članov s pohodi in kopanjem v bazenu in ob zajtrku in kosilu. Bilo je lepo in sedem dni je hitro minilo. Ob vrnitvi domov so nam misli uhajale na druženje in pohod na Roglo, ki smo ga izvedli v mesecu avgustu.

Na dan odhoda nas je pričakalo neprijazno vreme. Ni nas spravilo v slabo voljo. Z vedrimi in optimističnimi pričakovanji smo se podali na pot in na razgledni stolp na Rogli, imenovan Pot med

Septembra smo izvedli zdravstveno predavanje. Ni se nam izšlo s predavanjem s strani podjetja Flegis, saj je predavateljica zbolela.

V zadnjem trenutku nam je prišla naproti dr.

Tončka Trop, ki je vedno pripravljena pomagati, tokrat s predavanjem »Dobil sem sladkorno bolezen, kaj pa zdaj?«. V društvu smo ji zelo hvaležni, saj bi v nasprotnem primeru morali predavanje odpovedati. Po predavanju smo člane seznanili z osnutkom programa dela v letu 2022.

Aktivnosti in veselih druženj v letošnjem letu imamo še veliko.

Upam, da nam jih uspe uresničiti.

Tekst: Sonja Korošak, foto: Ida Fric

Prisluhnili smo dvema zdravstvenima predavanjema.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

35

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Hura, počitnice!

Tako smo rekli včasih, ko so se zaprla šolska vrata in smo se prepustili brezdelju. A tudi v našem društvu lahko z veseljem rečemo tako. Naša napoved, da bo društvo v času počitnic mirovalo, se na naše veliko veselje ni uresničila. Želja po gibanju, doživetjih in druženju je prevladala, glavna pa je bila možnost, da spet potujemo in se družimo.

Sredi junija nas je 52 doživelo Roglo z zanimivo Potjo med krošnjami. Mogočen stolp sredi pohorskih gozdov se zdi nedosegljiv. Ko smo začeli hoditi po široki poti, ki pelje na vrh 37 metrov visokega stolpa, se je zdelo nemogoče, da bi nanj prišli z lahkoto in da smo res med krošnjami. Na vrhu še doživetje za pogumne – tudi med nami so bile punce, ki se niso prestrašile spusta z zgornje ploščadi po 62-metrskem vijugastem toboganu v notranjosti stolpa. Njihovi glasni vriski so pričali o užitku (ali pa o strahu?).

Pot nas je nato vodila do koče na Pesku, kjer nas je čakalo okusno kosilo – od pohorskega lonca do štrukljev in palačink …

Tudi muzike ni manjkalo – z nami je bil šofer Boštjan, ki zna raztegniti harmoniko in – bilo je kot včasih. Seveda, domov smo šli navdušeni.

Naš načrt s kopanjem do julija se ni uresničil. Topli dnevi so nas končno kar dvakrat zvabili v Terme Paradiso, kamor smo se peljali z vlakom, nato pa še enkrat v Dolenjske Toplice. Tja smo šli z avtobusom, kar smo izkoristili še za postanek in ogled Otočca in za kosilo v gostilni Pri dediju v Šmarjeških Toplicah.

Tudi tu ni šlo brez prijetnega druženja ob hrani in glasbi. Dobro, da imamo v društvu člane, ki nam to uredijo – tokrat je bil to naš Lado!

Lado, hvala!

Na poti v Dolenjske Toplice 36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Naši pohodi so zelo raznoliki, a vsi so bili do poletja le v naši okolici. Že nekaj časa smo načrtovali tudi daljši pohod in končno nam je v juliju in še v septembru uspelo priti na Kum, 1219 metrov visoko. Do Lontovža smo se peljali, sicer bi bila pot prezahtevna, nato pa peš do koče, kjer smo balinčkali, metali podkev v gumo in pikado ter se družili.

Gremo v neznano Le kaj bi še lahko počeli, da bi bilo nekaj posebnega? Nekoč smo že razmišljali o izletu v neznano in zdaj je ideja dozorela.

Res je bilo v neznano, ker nihče razen mene ni vedel, kam nas bo peljala pot. Člani so se prijavljali in vztrajno spraševali kam, a odgovora do odcepa iz Ljubljane proti Primorski niso dobili. Podajala sem jim kratke informacije in vprašanja in končno je naš član Janez, ki je doma z Rakeka, rekel, da gremo na Notranjsko. To je bil pravi odgovor.

Naš cilj je bilo Cerkniško jezero. Idejo za ogled je dal Drago Frlan, predsednik diabetikov iz Cerknice. Sam nas je tudi vodil in nam poučno, zanimivo in slikovito predstavil jezero in okolico z vsemi posebnostmi. Pospremil nas je v Muzej Cerkniškega jezera Jezerski hram, kjer smo na maketi jezera in okolice opazovali neverjetno nastajanje in presihanje jezera, ki je kraški fenomen. Posebni občutki so nas obdajali ob mul-

Na poti na Kum smo tudi mi šteli kilometre.

tiviziji prikaza jezera in življenja ob njem v vseh letnih časih. Po tem ogledu se je ena skupina članov peljala z lojtrnikom okrog jezera in so ga doživeli ob zabavnem pripovedovanju voznika Frenka in prepevanju. Drugo skupino je Drago pospremil po učni poti Drvošec, ki ji pravijo pot izjemnih razgledov na Cerkniško jezero. Res smo uživali v razgledih z opazovalnic, hoji po gozdni poti, ob poučnih tablah in pogledih na prostrane zelene površine, ki jih prekriva jezero, ko voda poplavi Cerkniško polje. Tokrat vode ni bilo, čeprav bi tudi to radi doživeli. Po kosilu je bil čas za vrnitev domov.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Težko je izraziti naše zadovoljstvo, a največ pove mnenje članov, da tako lepega in zanimivega izleta še nismo imeli.

Drago, hvala za vse.

Okrevanje v Baški Ali nam bo uspelo tudi okrevanje kljub covidu-19? Čakali smo in upali in želja se je uresničila. 38 članov društva je konec septembra preživelo v hotelu Corinthia v Baški na otoku Krku. Na poti smo se ustavili v Vrbniku, enem najstarejših mest na Krku z znamenito ulico Klančić, najožjo ulico na svetu. Tam smo tudi zaužili težko pričakovano malico s pršutom in sirom. Baška nam je z morjem, peščeno plažo, mestom z novim in starejšim delom, okoliškimi pohodnimi potmi ter z našim zdravstvenim in športnim programom dala možnost za zanimive in aktivne počitnice.

Vsako jutro smo začeli s telovadbo ob morju in nadaljevali z meritvami sladkorja in tlaka, dvakrat smo tudi čez dan merili tlak in kisik v krvi. Imeli smo tri predavanja za zdravo življenje, ki smo jih posvetili zdravi prehrani, pomenu telesne aktivnosti za zdravje in sprostitev ter premagovanju stresa.

Kljub poznemu septembru smo imeli toplo in sončno vreme, doživeli smo burjo, ki je razburkala morje, a nismo se dali motiti. Morje ni bilo prav toplo, a mnogi so se kopali v njem, drugi pa v toplejšem, notranjem bazenu. Baška nam je nudila

Utrinek pred odhodom z okrevanja v Baški

lepe sprehode ob peščeni obali in v starem delu mesta z ozkimi ulicami, na vodenih pohodih smo hodili po okoliških poteh in spoznavali posebnosti in lepote kraja. Privabil nas je tudi izlet z barko na Goli otok in Grgur, kjer bi zapore in hude dogodke raje pozabili, a to je, žal, del zgodovine. Morje z otoki in svetilniki, mimo katerih smo se peljali, številnimi zalivi in čisto vodo pa so nas čisto prevzeli.

Veseli smo, da smo bili na okrevanju kljub epidemiološkim omejitvam, a upoštevali smo jih in se naužili morja, sonca in prijetne družbe. Vrnili smo se zdravi in zadovoljni.

Programa za leto 2021 še nismo zaključili. Poleg rednih aktivnosti se srečamo v večjem številu še ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in na druženju pred novim letom.

Vabljeni.

Tekst in foto: Cvetka Kozmus

Zbrani na ogledu okolice Cerkniškega jezera

Radioamaterji ponovno na delu Zveza društev diabetikov Slovenije (SLODA) in slovenski radioamaterji bomo s posebnima pozivnima znakoma S55T in S50G že triindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, z namenom izboljšanja življenja ljudi z diabetesom in povečanjem zanimanja javnosti za ta problem.

Postaji S55T in S50G bosta s povečano aktivnostjo opravljali prenos po celem svetu v četrtek, 11., ter v soboto, 13. in v nedeljo, 14. novembra, na večini radioamaterskih frekvenc.

Tako kot v zadnjih nekaj letih se sodelujoči radioamaterji v okviru svetovnega dneva diabetesa udeležujemo svetovnih tekmovanj CQ WW DX in CQ WPX CONTEST na kratkem

valu in tudi večine tekmovanj na UKV, UHF in SHF valovih.

Za naše delo so predvidene običajne vsakoletne delovne frekvence. Interesenti za vzpostavitev zvez in sprejem aktualnih sporočil in letošnjih gesel na temo diabetesa lahko njuno aktivnost zasledujejo po objavah na DX-clustrih in na skimmerju; aktivni bosta tudi z različnimi oblikami digitalnih komunikacij.

V preteklih 22 letih smo skupno vzpostavili skoraj 150.000 kontaktov z večino »radioamatersko aktivnih« držav sveta in preko radijskih valov prenesli več deset tisoč sporočil o nevarnosti diabetesa.

Vitomir Kregar, S56M

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

37

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Poleti rekreacija in izobraževanje, jeseni okrevanje V juniju smo za rekreacijo poskrbeli s pohodom iz Kranjske Gore na Srnjak in z rednimi treningi balinarjev, izobraževali pa smo se na dvodelni delavnici o nordijski hoji in na predavanjih o novih priporočilih o prehrani in telesni aktivnosti diabetikov ter o pomenu dobrega spanja za zdravje in dobro počutje. Obe predavanji sta bili zanimivi in dobro obiskani.

Vsako leto pripravimo piknik s prostovoljci, da se jim zahvalimo za njihovo delo. Letošnji je bil nekaj posebnega, saj smo imeli štiri slavljence, ki so praznovali skupaj kar 285 let.

Avgust je bil kljub počitnicam pester: organizirali smo vsakoletni balinarski turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe, in sicer ena Društva diabetikov Jesenice, dve ekipi Društva upokojencev

Nismo bili prvi, a važno je sodelovati.

V Rogaški Slatini smo se dobro počutili.

Žirovnica in ekipa s Hrušice. Prvo mesto je osvojila ekipa Balinarskega kluba Hrušica, drugo mesto ženska ekipa Albina, tretje mesto pa mešana ekipa Čazim, obe iz Društva diabetikov Jesenice. Na pohodu po Lambergovi poti iz Begunj v Drago smo darovali kilometre na poti, ki smo jo izbrali za darovanje kilometrov jeseniški diabetiki. Nova znanja in veščine pa smo pridobili na predavanju o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja.

Jutranja telovadba ob morju

Po tako aktivnih počitnicah smo si v septembru privoščili najprej že v juniju načrtovano okrevanje v Rogaški Slatini, ob koncu meseca pa še v Strunjanu. Vmes smo sodelovali na Paradi učenja, kjer smo opravljali merjenja krvnega sladkorja in tlaka ter obiskovalce naše stojnice poučili o pomenu zdrave prehrane in gibanja za preprečevanje sladkorne bolezni.

Tekst: Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

Z najlepšimi vtisi iz Strunjana Na pohodu po Lambergovi poti iz Begunj v Drago smo darovali kilometre na poti, ki smo jo izbrali za darovanje kilometrov jeseniški diabetiki.

38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Včasih je potrebnih le malo stvari, predvsem dobre volje, discipline, prilagajanja in ob

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Udeleženci edukativnega okrevanja v Strunjanu

upoštevanju veljavnih ukrepov brez večjih nevšečnosti lahko preživimo nekaj koristnih dni za krepitev zdravja in sproščenega druženja.

Skupaj z ženo Boženo sva se po nekajletnem članstvu in vključevanju v različne aktivnosti Društva diabetikov Jesenice odločila za teden dni edukativnega okrevanja v Strunjanu. Da ne bi preveč ponavljal že znanih vtisov predhodnikov s podobnih

okrevanj, le na kratko o izvedbi programa, ki ga je skrbno pripravilo društvo pod vodstvom predsednice Sonje Ravnik. Že kar utečene aktivnosti so se ponovno izkazale za zelo primerne in k izvedbi ni bilo kaj dodati. Vsakodnevna telovadba pod vodstvom Anuše Ferjan ob morju, pohodi do Pirana, Portoroža, do Belvedera nad Izolo in okolico Strunjana, za povrh pa še plavanje v morju drugi krajši sprehodi.

Skratka, bilo je kup aktivnosti, da skorajda ni bilo časa za lenarjenje in počitek. Za povrh pa še ravno prav koristnih nasvetov o oskrbi ran na predavanju Danice Ostanek iz družbe Zaloker & Zaloker ter večkratna merjenja krvnega sladkorja. Ta so bila dobrodošla, za spodbudo ob dobrih rezultatih in tudi za opozorilo ob vseh sladkih in drugih dobrotah, ki jih je vsak dan ponujala kuhinja hotela Salinera. Sončno vreme s kar poletnimi temperaturami je vsem doživetjem dalo še poseben čar.

Tekst: Janko Rabič, foto: Anuša Ferjan

n Društvo diabetikov Lenart

Aktivnosti v letu 2021 Kljub strogim ukrepom in priporočilu NIJZ smo v našem društvu opravljali pohode v okoliške kraje naše občine.

Tako smo se 3. maja sprehodili po našem lepem Lenartu in si ogledovali, kako nastaja naše mesto z gradnjo novih trgovin vedno večje in lepše. Med pohodom smo si privoščili malo okrepčila, da smo lažje nadaljevali pot, se družili in se imeli lepo.

7. junija se nas je 30 članov društva podalo na Trojiško jezero pri Sveti Trojici. Bili smo zelo veseli, da lahko opravljamo te aktivnosti, saj so pohodi za sladkorne bolnike najboljše zdravilo.

Ker se radi družimo in poklepetamo, nam dan kar hitro mine in prinese dobro voljo.

Od 11. do 18. julija smo se udeležili edukativnega okrevanja v Moravskih toplicah 3000. Imeli smo zelo lepo vreme, se kopali, sproščali, družili in opravili vse obveznosti, ki nam jih nalaga FIHO. Spomladi nismo mogli opraviti občnega zbora, zato smo se dogovorili, da ga bomo v juliju združili s pohodom in piknikom.

Organizirali smo ga v športnem centru Polena; občina nam je dala na razpolago prostor, klopi in mize. Na zbor nas je prišlo 72 članov društva. Najprej smo v kulturnem programu prisluhnili pevkam ljudskih pesmi Društva upokojencev Lenart, nato nadaljevali z občnim zborom, prisluhnili vsem poročilom in ugotovili,

V juliju smo se sprostili na edukativnem okrevanju v Moravskih Toplicah.

da smo kar dobro poslovali. Po zboru je sledila manjša zakuska, ki se je nadaljevala še popoldne.

Bili smo zelo veseli, da smo uspeli privabiti toliko članov, se z njimi družiti in poklepetati o vsakdanjih tegobah, ki nas pestijo v tem času.

Tudi v mesecu avgustu smo opravili pohod. Odšli smo do naše krajevne skupnosti Voličina in do razglednega stolpa na Zavrh, od koder se vidi na vse strani naših občin. Tukaj stoji tudi znana Maistrova hiša, na katero so Voličani zelo ponosni.

Do konca leta nas čaka še kar nekaj pohodov in nalog, ki jih bomo lahko, upam, uspešno opravili. Vsem članom pa želim veliko zdravja in uspešno izogibanje kovidu. Ostanite zdravi!

Tekst in foto: Ingrid Belšak Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

39

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Maribor

Športne igre invalidov v Mariboru 2021 Tako kot vsa pretekla leta smo tudi letos tekmovali v različnih športnih panogah, le da so tokrat zaradi koronskih ukrepov športne igre potekale v treh zaporednih dnevih, in sicer 22., 23. in 24. junija 2021.

Tekmovanja se je udeležilo 180 tekmovalcev iz različnih društev. Vsi tekmovalci so prejeli spominske majice.

Prvi dan so se naši člani pomerili v namiznem tenisu, v katerem je Marija Šebjanič osvojila 3. mesto in pikadu, drugi dan v steznem kegljanju, kjer je Toni Kotaršek osvojil 3. mesto, in tretji dan v ruskem kegljanju: 3. mesto je osvojil Jozo Karapetrič in 1. mesto Društvo diabetikov Maribor – ekipno. Posamezniki so prejeli medalje, najboljše ekipe pa pokale. Kljub omejitvam in izpolnjevanju PCT pogoja so bile športne igre uspešno izvedene. Čestitke zmagovalcem in vsem tekmovalcem.

Tekst: Lidija Salamon, foto: arhiv društva

Člani Društva diabetikov Maribor so se pomerili tudi v ruskem kegljanju.

Edukativno zdravstveno okrevanje v zdravilišču Radenci Junija smo se odpravili v zdravilišče Radenci, kjer smo že kar dolgoletni uporabniki te destinacije, ki našim diabetikom v veliki meri zdravstveno ustreza. Kljub vsem strogim ukrepom in navodilom NIJZ v času koronavirusa naši člani niso kolebali ob odločanju o odhodu v zdravilišče.

V lepem petkovem jutru je odpotovala velika skupina članov.

Po namestitvah po sobah in toplem obroku so nam predstavili celoten program. Ta je bil zelo pester in aktiven in vsak je našel kaj zase. Poleg organiziranih predavanj smo imeli še jutranjo telovadbo, telovadbo v vodi, plavanje, pohode, kopanje v CO2 kopeli, pitje mineralne vode in drugo. Mineralna voda, ki smo jo pili trikrat dnevno, se ponaša z visoko vsebnostjo rudnin, ki jih telo zlahka absorbira in s pridom izkoristi, saj izboljšujejo prebavo, pozitivno vpliva na razstrupljanje telesa, pomaga pri obolenju ledvic in sečnih poti ter bolezni presnove.

Vsi uporabniki edukativnega zdravstvenega okrevanja so bili zelo zadovoljni in izrazili željo po ponovnem snidenju v jesenskem času. Vsem članom želim obilo zdravja.

Tekst: Majda Navršnik, foto: arhiv društva

Vsi udeleženci edukativnega zdravstvenega okrevanja so bili zelo zadovoljni.

n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Prvo edukativno okrevanje v Radencih

lezni, pravilnemu merjenju sladkorja v krvi, pomenu zdrave prehrane in telesne aktivnosti ter vplivu le te na sladkor.

Poslušali smo predavanja o zdravi prehrani, vplivu stročnic in vitaminov na naše telo ter predavanje o pomenu gibanja in padcih v starosti. Redno smo merili sladkor v krvi in telovadili.

V začetku septembra smo v zadnjem hipu še ujeli prost termin in po programu društvu organizirali prvo edukativno okrevanje v zdravilišču Radenci. Po potrditvi termina smo pripravili okvirni program in nato z zaskrbljenostjo spremljali naraščanje korona številk. Vsak dan smo se spraševali, ali nam bo uspelo ali ne. Uspelo nam je!

Prvo nedeljo v septembru smo se odpravili na pot. Skupaj nas je bilo 24. Zavidljiva udeležba za prvič.

Z velikim angažiranjem organizacijske in zdraviliške ekipe smo oblikovali program aktivnosti v času bivanja.

Ker je bilo za nas prvič, smo se aktivno posvetili sladkorni bo40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Redno smo merili sladkor v krvi in telovadili.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

V Simonovem zalivu V času od 12. do 19. septembra smo se člani Društva diabetikov Dravograd Polžki udeležili edukativnega okrevanja v Simonovem zalivu v Izoli.

Ob upoštevanju vseh kovidnih ukrepov smo opravili vse aktivnosti in v tednu dni lepega vremena tudi daljše in krajše pohode po Izoli in v sami okolici, merjenja krvnega sladkorja, športna tekmovanja in predavanja. Predavale so nam dvakrat medicinske sestre iz Zdravstvenega doma Izola in enkrat pedikerka Marijana Kresnik iz Slovenj Gradca.

Ponovno smo se spomnili dolgoletnega predsednika DDD Polžki Ivana Pavliča.

Pavličev memorial 14. avgusta smo se ponovno spomnili dolgoletnega predsednika DDD Polžki Ivana Pavliča.

V dopoldanskem času smo obiskali njegov grob na Barbari, v popoldanskem času pa smo imeli krajšo spominsko slovesnost, nato pa turnir v petanki – balinanju.

Tekmovanja so se udeležile vse povabljene ekipe, in sicer Krajevna skupnost Dravograd, Društvo invalidov Dravograd, Turistično društvo Dravograd, Društvo upokojencev DraSeptembra smo se člani Društva diabetikov Dravograd Polžki udeležili edukativnega okrevanja vograd in organizatorji DDD Polžki. Sodelovalo je vsega skupaj devet ekip. Tekmov Simonovem zalivu v Izoli. vanje je potekalo v prijateljskem duhu. Tretje V času letovanja sta dva člana praznovala tudi rojstna dneva, mesto je dosegla ekipa Polžki II, drugo mesto ekipa Društvo tako da smo druženje povezali s praznovanjem in zapeli ob invalidov Dravograd I, največ sreče pa so imeli tekmovalci ubranih notah našega člana – harmonikarja Jankota. Ker je Polžki I (Kodrun, Krajnc, Markovič). bilo vreme zelo lepo in morje še zelo toplo, smo se tudi vsak Po tekmovanju je sledila podelitev pokalov in medalj, nato pa dan kopali v morju. druženje do poznega popoldneva. Vse ekipe so obljubile soTeden dni okrevanja je prehitro minil in v letu 2022 se bomo delovanje tudi v letu 2022.

Tekst: Ervin Kodrun, foto: Jože Kolednik po vsej verjetnosti v Simonov zaliv vrnili.

Program je bil kar pester. Jutranja telovadba, zajtrk, telovadba v vodi, kosilo, sprehod, fitnes v vodi, razne kopeli, masaže in nato večerja. Po večerji pa veselo druženje, sprehodi, kartanje, ženski čvek in še kaj bi se našlo. Kljub številnim aktivnostim nam ni zmanjkalo časa za obisk znanega vinarja in za ogled vinske kleti.

Preživeli smo teden v odličnem vzdušju, pridobili nekaj novega znanja, sklenili nova poznanstva in prijateljstva, napolnili baterije in vse skupaj na poti domov zaokrožili s prijetnim kosilom v Trnovski vasi v gostišču Siva čaplja.

Ko smo se zadovoljni razšli, smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo, da nadaljujemo z aktivnostmi in da vsak pripelje v društvo še enega novega člana.

Tekst in foto: Nikolaj Erjavec

Ko smo se zadovoljni razšli, smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

41

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ljubljana

Izlet po Krasu Člani Društva diabetikov Ljubljana smo se 14. junija podali na izlet po Krasu.

V dobri družbi in ob odlični vodički Nini smo se iz Tivolija zapeljali proti Krasu. Naša prva postaja je bil ogled pršutarne Ščuka v Kobjeglavem. Prijazni lastniki so nam razkazali celoten postopek izdelave pršuta in pancete, na koncu pa smo te dobrote ob kapljici vina tudi preizkusili.

Pot se je nadaljevala proti Štanjelu, ki je biser kraške arhitekture in kulture. Na griču Turn se razprostira terasasto grajena vas, skozi katero smo se sprehodili kljub zelo vročem dnevu.

Ogledali smo si tudi Ferrarijev vrt z inovativnimi vodnimi sistemi.

Po končanem ogledu smo se odpravili proti domačiji Renčelj.

Na poti k nasadom sivke nas je vodička Nina presenetila z obiskom vinarne Vina Koper v Sežani, kjer smo preizkusili njihova odlična vina, nato pa nadaljevali proti domačiji Renčelj, kjer smo si ogledali nasade sivke. Seznanili so nas z proizvodnjo naravne kozmetike, hidratov in eteričnih olj.

V poznih urah smo se prijetno utrujeni in zadovoljni odpeljali Tekst: Slavica Ivnik, foto: Karmen Maričič proti Ljubljani.

Tokrat smo raziskovali Koroško.

Za zaključek pa nam je gospodar Marko razkazal kmečki muzej.

Pot nas je potem vodila do Rotunde svetega Janeza Krstnika na Spodnji Muti. Ogledali smo si krasno ekološko kapelico, grajeno iz naravnih materialov iz okolice, ki prebivalcem Bistriškega jarka služi kot božje varstvo pred pretečo katastrofo v primeru popustitve akumulacijskega jezera na avstrijski strani.

Sledil pa je žur na flosu. Na flosu oziroma splavu so poskrbeli za animacijo. Skozi skeče so nam predstavili življenje flosarjev, tisti, ki so jih srbele pete, pa so se lahko zavrteli ob živi glasbi.

Lačnih nas tudi niso pustili, saj so nam postregli s pravo flosarsko malico na žlico.

Ogledali smo si Štanjel, ki je biser kraške arhitekture in kulture.

Ljubljančani se potepamo po Koroškem Tokrat nas je raziskovalna žilica popeljala na sever naše prelepe deželice, natančneje na Muto na Koroškem. Sobotno jutro 11. septembra je bilo čudovito, ko smo se zbrali na Dolgem mostu in se podali na pot. Pot je bila zanimiva, saj je za to poskrbela naša vodička Nina Tenko, ki nas je seznanjala z zanimivostmi krajev, mimo katerih smo se vozili.

Ob 11 uri smo prispeli na turistično kmetijo Klančnik, ki se nahaja ob sotočju treh dolin – Dravske, Mežiške in Mislinjske.

Tam smo pokušali domače dobrote, si ogledali obokane kleti, spoznali življenje in delo na kmetiji ter se s turističnim vlakcem odpeljali po posestvu. Ustavili smo se v biološki učilnici, kjer smo si ogledali živali, ki so tam razstavljane.

Videli smo tudi gojene srne in jelene, ki so tekali po gozdu.

42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Dan je res hitro minil in tako smo se v poznih večernih urah vrnili v Ljubljano – in minil je še en nepozabni izTekst in foto: Karmen Maričič let.

Predstavitev na stojnici ob dnevu srca Društvo diabetikov Ljubljana se je 25. septembra na Prešernovem trgu pridružilo stojnicam Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Obiskovalci na naši stojnici so dobili veliko tiskanega gradiva, med drugim tudi revijo Sladkorna bolezen, izvedeli pa so tudi veliko novega o sladkorni bolezni. Marsikdo ni vedel, da vzrok za sladkorno bolezen ni samo to, da ješ preveč sladkarij, ampak je lahko tudi drugje. Tisti s sladkorno boleznijo pa so predvsem radi spregovorili o svojih težavah.

Poskušali smo jim razložiti, kako naj se vedejo preventivno, da ne bi prišlo do sladkorne bolezni: prehranjujejo naj se čim

IZ N AŠIH DRUŠTEV

bolj zdravo, se čim več gibljejo in se, če so že zboleli, držijo vseh navodil, ki jih prejmejo od svojih zdravnikov in sester edukatork.

Obiskovalci so se na naši stojnici radi zadržali, večina njih pa je pogrešala, da nismo merili krvnega sladkorja. Žal to letos zaradi vseh omejitev ni bilo možno. Povabili pa smo jih, da se oglasijo v prostorih društva, kjer jim bomo z veseljem izmerili sladkor, poleg tega pa še krvni tlak, lahko se bodo tudi stehtali, si izmerili količino kisika v krvi ... in jim obenem predstavili delovanje našega društva.

Obvestilo o stojnici smo posredovali tudi preko Facebooka in odziv je bil zelo velik. Eden od odzivov pa nam je bil še posebej ljub: »Ponosna na mojo mami. Ne le, ker je bolezen sprejela z dvignjeno glavo, temveč tudi zato, ker v Društvu diabetikov Ljubljana pomaga, kolikor zmore in zna, seveda z vsemi

Obiskovalci naše stojnice so izvedeli veliko novega o sladkorni bolezni.

n Društvo diabetikov Kamnik

Pohod po Domžalah

Izlet v Notranjski park 18. septembra smo se odpeljali na izlet v Cerknico, kjer smo si ogledali razne znamenitosti. Vodič nas je peljal po gozdni poti, ob kateri stojijo ostanki cerkve sv. Kancijana iz leta 1616; domačini so kamen uporabili za svoje domove. Ogledali smo si dva mostova z vstopne točke Dolenje jezero, ki je dolgo 3,7 kilometra, Veliki naravni most, Tkalca jamo in Mali naravni most.

Cerkniško jezero obsega napolnjeno 26 kvadratnih kilometrov.

Gladina jezera se dvigne do 553 metrov nadmorske višina. Mi tega jezera nismo videli, ker ni bilo dežja in je bilo sušno obdobje, le nekaj kotanj je ostalo. Na jezeru obstaja veliko ogroženih rastlinskih vrst, 15 vrst dvoživk, 255 vrst ptic in 126 vrst metuljev. V gozdovih Javornikov in Menišije se pojavljajo volk, ris in divja mačka, pa tudi medveda lahko srečate.

Jezero je pozimi polno vode in velikih rib. Poleti, ko voda presahne, ribe izginejo in na jezeru posejejo pšenico, ki dozori, in jo požanjejo. Pred zimo ponovno priteče voda iz okoliških rek in s seboj prinese ribe in napolni jezero.

Znamenitosti čudovitega Notranjskega parka smo si ogledali tudi z lojtrnika.

Po kosilu sta nas konja popeljala z lojtrnikom po okolici do poti Drvošec, kjer smo si ogledali znamenitosti čudovitega Notranjskega parka.

Savica Juntez

ostalimi, ki so pri njih aktivni.

Sama jih, zaenkrat, ne potrebujem, vem pa, da so strašno dejavni in povezani. Obiščite jih na stojnici oziroma se jim pridružite. Vedno je lažje v skupini, solistična pot je mnogo težja.« Veseli smo, da smo se odzvali vabilu Društva za srce in ožilje in predstavljali ne samo naše društvo, temveč tudi Zvezo društev diabetikov Slovenije.

Tekst: Neli Marjeta Kapus, foto: Karmen Maričič

28. avgusta smo imeli meddruštveni pohod, ki ga je organiziralo društvo Domžale. Pohod je potekal v dveh etapah, po daljši od Domžal do Doba in po krajši po Domžalah.

Pol članov se je odločilo za pot po Domžalah, kjer smo spoznali 300 let slamnikarstva na Domžalskem. Sprehodili smo se med tovarnami slamnikov, si ogledovali slamnikarske hiše in obrate, ki jih je bilo 25 večjih in nekaj manjših. Zaposlovali so tisoč delavk. Z domžalskimi slamniki so bile pokrite vse potrebe avstro-ogrske monarhije, izvažali pa so jih tudi v druge evropske države. Domžalske podružnice so bile na Dunaju v Pragi, Linzu, Budimpešti, Bratislavi, Brnu, Gradcu, Kronstadtu, v Firencah in New Yorku. Naredili so več kot milijon slamnikov na leto. Zaton slamnikarstva je bil po prvi svetovni vojni, saj so tovarne začele propadati in tudi nošenje slamnikov ni bilo več modno. Po drugi svetovni vojni je proizvodnja nadaljevala le v tovarni Univerzale Domžale, ki so jo zaprli leta 2003, tako da se je slamnikarstvo v Domžalah obdržalo več kot 130 let.

Pletenje kit in slamnikarstvo je bilo stoletja del življenja tukajšnjih prebivalcev. Pripomoglo je k njihovemu blagostanju in k razvoju vasi Domžale v mesto.

Meddruštveni pohod od Domžal do Doba

Ogledali smo si slamnikarski muzej, ki hrani, zbira, raziskuje in predstavlja javnosti slamnikarsko dediščino. V muzeju smo spoznali postopek izdelave slamnikarskih kit in slamnikov ter orodja in pripomočke, ki so jih potrebovale šivalke klobukov.

Tekst: Savica Juntez, foto: Sašo Hribar Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

43

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji

Slovo poletju in pozdrav jeseni Po poletju in po dopustih smo bili septembra v društvu spet aktivni.

Izvedli smo dve predavanji o prehranski podpori za dober imunski sistem in optimalno delovanje črevesja in predavanje o periferni arterijski bolezni in gleženjskem indeksu ter po predavanju izvedli meritve gleženjskega indeksa.

Opravili smo tudi pohode na Mirno–Debenec, v Velike Lašče in na Kras–Lokvice. Prav tako pa smo začeli z vodenimi telovadbami v Športni dvorani Litija, plavanjem v bazenu Pungrt in z ustvarjanjem na ustvarjalnih delavnicah.

Edukativno okrevanje na Korčuli Septembra smo se odpravili tudi na edukativno okrevanje na Korčulo.

Ko se je pri nas vreme že malo ohladilo, smo se odpravili na edukativno okrevanje na Korčulo, v Velo Luko. Pot do Vele Luke je bila dolga, vendar je kljub temu hitro minila. Spremljala nas je vodička Andreja Hartner iz agencije Gerčar, ki nam je opisovala in pripovedovala zgodovino krajev, skozi katere smo se vozili.

Na Korčuli nas je pričakalo pravo dalmatinsko poletje. Vreme je bilo sončno in ravno prav toplo, prav tako tudi morje, da smo lahko uživali in hkrati opravili vse načrtovane aktivnosti.

Vsako jutro smo telovadili, opravljali smo meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in kisika v krvi, izobraževali smo se na predavanjih o zdravi prehrani, o oblikah naravne samopomoči ter o pomenu in vplivu barv na človeško telo, odšli pa smo tudi na ogled mesta Vela Luka, kjer smo obiskali grob Oliverja Dragojevića in njegovo hišo ter odšli na pohod do jame Vela spila. Ogledali smo si mesto Korčula in bili na folklorni prireditvi lokalnega društva Kumpanija, ki je bila organizirana za slovenske turiste. Časa pa smo imeli dovolj tudi za kopanje v morju in za lenarjenje na plaži.

Ob večerih smo se družili ob živi glasbi, zaplesali in tudi kakšno zapeli. Čas nam je še prehitro minil, saj ni manjkalo smeha in dobre volje. Pomahali smo v slovo poletju in se vrnili domov, kjer pa ni bilo tako toplo.

Oliver je v pesmi zapisal Velu Luku ne zaboravi. In res je ne bomo pozabili, v naših srcih in mislih bo ostala v najlepšem spoTekst: Mihaela Amršek in Urša Trentelj, minu.

Udeleženci edukativnega okrevanja na Korčuli

foto: Urša Trentelj

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Ekskurzija na Most na Soči, Tolmin ...

Malo nam je zmanjkovalo časa, še bolj pa se kažejo naša leta ... Vreme je bilo čudovito, mir, tišina, svež zrak, da bi ga kar »jedel«. Po poznem kosilu smo se preko Kanala na Soči, Anhovega, elektrarne Plave, Solkana, čudovitega mostu in Nove Gorice srečno pripeljali nazaj v našo še vedno s soncem obsijano dolino, v Zagorje.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Petek, večer – dež pada, jutri pa na ekskurzijo ...

Tako je bilo: jutro 18. septembra ni kazalo na sonce, toda članice in člani Društva diabetikov Zagorje ob Savi smo bili ob 9. uri že pri ladjici z imenom Lucija, ki nas je pričakala na obrežju v Mostu na Soči. Tu so nas pričakali tudi predstavniki Društva diabetikov Tolmin – gospa Kenda ter gospod in gospa Rustja – in se popeljali z nami. Prijetno je bilo, posebno ob kapitanu Deanu. Peljali smo se mimo sotočja z Idrijco do hidroelektrarne Doblar. Gospod Rustja nam je o vodni elektrarni povedal veliko zanimivega. Potem pa smo se zapeljali še do Tolminskih korit in se sprehodili le do Hudičevega mostu.

44 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

Ob 9. uri smo že bili pri ladjici z imenom Lucija na obrežju v Mostu na Soči.

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 pridružene bolezni in nadzor bolezni

SB2

40%

Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri. To privede do povečanih količin sladkorja v krvi.1 Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo.1

Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic.5

Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu. Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:

Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2,3, nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje.

Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje.4

• nezdrave prehrane • telesne neaktivnosti • debelosti.

4X

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni.6

SB2

SB2

Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic.7

Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi.

V kolikor vi ali vaši bližnji občutijo simptome sladkorne bolezni tipa 2 ali vas skrbi povezava z drugimi obolenji, se posvetujte z zdravnikom.

Literatura: 1. International Diabetes Federation. IDF Diabetes Atlas, 9th edition. Brussels, Belgium: International Diabetes Federation; 2019. Dostopno na: www.diabetesatlas.org (zadnji dostop: julij 2021). 2. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. Risk Factors for Type 2 Diabetes. Dostopno na: https://www.niddk.nih.gov/health-information/diabetes/overview/risk-factors-type-2-diabetes (zadnji dostop: julij 2021). 3. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases.

Symptoms & Causes of Diabetes. Dostopno na: https://www.niddk.nih.gov/health-information/diabetes/overview/symptoms-causes (zadnji dostop: julij 2021). 4. Kalra S, Jena BN, Yeravdekar R. Emotional and Psychological Needs of People with Diabetes. Indian J Endocrinol Metab. 2018;22(5):696-704. 5. Emerging Risk Factors Collaboration. JAMA. 2015;314(1):52-60. 6. Lardinois CK. No More Heart Disease—Addressing Major Modifiable Risk Factors in Type 2 Diabetes. US Endocrinology.

2011;7(1):16-22. 7. Thomas MC. National Review of Nephrology. 2016;12(2):73-81.

Boehringer Ingelheim RCV, Podružnica Ljubljana, Šlandrova 4b, 1231 Ljubljana - Črnuče

Informacijsko gradivo za javnost SC-SL-00749 Datum priprave informacije: september 2021

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Vse aktivnosti društev, navedene v preglednici, se bodo izvedle ali izvajale, če bodo to v navedenem času dovoljevali in omogočali varnostni ukrepi in omejitve NIJZ za preprečitev širjenja koronavirusa.

Za točne termine aktivnosti vseeno pokličite na svoje društvo.

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

merjenja krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava

vodena terapevtska telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva

pisarna društva, 041 575 708

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd ob 15.00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576 Metoda Herman, 040 852 704

ob 9.00

ob 13.00

Ervin Kodrun, 040 562 472 Ervin Kodrun, 040 562 472; Milena Dobnik, 031 897 576 Ana Rutnik Ervin Kodrun, 040 562 472

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave vsak prvi in zadnji četrtek v mesecu ob sredah

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob sredah

uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob torkih ob sredah ponedeljek, 15. november december

rekreativni pohod v okolici Dravograda uradne ure rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca svetovni dan sladkorne bolezni, osvetlitev objektov v modro, predavanje, pohodi z OŠ … obisk in obdaritev članov, starejših od 80 let

december nedelja, 12. december

delavnice izdelave voščilnic društven zaključek leta

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu vsak prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenja krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

informacije po telefonu ob ponedeljkih ob ponedeljkih in vsak prvi torek v mesecu laični svetovalec merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka vsak prvi torek v mesecu

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 društveni telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslov d.d.predsednik@kabelnet.net in diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Idrija ob ponedeljkih nedelja, 14. november november november december

vodena telovadba v bazenu pohod z nordijsko hojo po Rakah merjenje sladkorja v krvi v Cerknem pohod po želji in v dogovoru s pohodniki obiski starejših

od 8.00 do 9.00, Hotel Cerkno ob 10.00, na avtobusni postaji v Idriji kraj in datum bosta znana naknadno kraj in datum bosta znana naknadno

Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, v pisarni društva od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«)

Ivica Režek, 051 630 498

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341; Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Kati Časar, dipl. med. sest.

Savica Juntez, 041 285 341 Majda Sivec Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Renata Žibert, dipl. med. sest.

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih

merjenje krvnega sladkorja in holesterola uradne ure balinanje

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723

Društvo diabetikov Kamnik torek, 9. november petek, 12. november

druženje, izmenjava izkušenj pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

ob 10.00, v društvenih prostorih ob 9.00, v društvenih prostorih, prijavite se

petek, 12. november sreda, 17. november torek, 7. december 8.–10. december sobota, 11. december torek, 21. december

merjenja krvnega sladkorja in krvnega tlaka predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih druženje izmenjava izkušenj obiski starejših članov prednovoletno srečanje merjenja krvnega sladkorja in krvnega tlaka

ob 11.00, ZD Kamnik ob 17.00, ZD Kamnik, prijavite se ob 10.00, v društvenih prostorih po dogovoru po dogovoru ob 8.30, v društvenih prostorih, prijavite se

Društvo diabetikov Koper vsak dan vsako prvo sredo v mesecu ob petkih od 2. do 9. novembra

plavanje uradne ure kegljanje edukativno zdravljenje v termah Dolenjske toplice s predavanji

petek, 12. november petek, 17. december

svetovni dan sladkorne bolezni – pohod, merjenje kKS prednovoletno srečanje, proslava ob 50. obletnici društva, predavanje in druženje s srečelovom od nedelje, 26. decembra 2021, edukativno zdravljenje v termah Rogaška Slatina, do nedelje, 2. januarja 2022 predavanja in silvestrska večerja

od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 17.00 do 19.00, dvorana Bonifika Koper ob 8.00, iz AP Lucija; ob 8.15, AP Izola; ob 8.30, AP Koper; ob 9.30, iz Ljubljane (Barje/Petrol) ob 9.00, Bonifika – garderobe pri teniiških igriščih

Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

ob 18.00, restavracija Emonec Koper Marija Podvršič, 031 708 132 ob 8.00, iz AP Lucija; ob 8.15, AP Izola; ob 8.30, AP Koper; ob 9.30, iz Ljubljane (Barje/Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure

petek, 12. november

pohod v okolico Kranja in merjenja krvnega sladkorja

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6 ob 16.00, Slovenski trg v Kranju

četrtek, 16. december

pohod po predprazničnem Kranju

ob 17.00, Slovenski trg v Kranju

društvena pisarna, 031 485 470; 031 202 660 (Jolanda) društvena pisarna, 031 485 470; 031 202 660 (Jolanda) društvena pisarna, 031 485 470; 031 202 660 (Jolanda)

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ponedeljek, 8. november sobota, 20. november sobota, 27. november

46 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohod po dogovoru predavanje o sladkorni bolezni merjenje krvnega sladkorja

od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni, Nikova 9 ob 10.00, trgovina Klasek ob 10.00, CSG Lenart od 9.00 do 12.00, Mercator

Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ponedeljek, 6. december december

pohod v okoliške kraje obisk starejših članov

ob 10.00, trgovina Klasek dogovor

Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 9.00 do 12.00, v društveni pisarni od 18.30 do 19.30, športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

od 7.00 ali ob 8.00, zbor pred društveno pisarno

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih

uradne ure

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob torkih ob sredah ob sredah vsako prvo sredo ob četrtkih

predvidoma novembra predvidoma decembra predvidoma decembra

uradne ure ustvarjalne delavnice telovadba plavanje merjenje sladkorja, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola Organizirajo pohode v bližnji in daljni okolici. Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode pa se je treba prijaviti en teden pred odhodom. predavanje Vloga arterij v telesu, pomembnost kisika v ožilju zaključni jesenski pohod nadaljevanje novembrskega predavanja Rane pri diabetikih

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih vsak prvi ponedeljek v mesecu

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka in telesne teže od 14.00 do 17.00, društvena pisarna pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu (predhodno se je treba naročiti), merjenje HbA1c od 14.00 do 16.00, društvena pisarna ob torkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata vodena aerobna vadba od 17.00 do 18.00, Fakulteta za šport, Kodeljevo ob torkih ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10.00 do 12.00, Streliška ulica 17 od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS vsako prvo in tretjo sredo v mes. vodena aerobna vadba v bazenu ob četrtkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata ob četrtkih vodena aerobna vadba v telovadnici od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor vadba preko zooma; kdor želi, se nam lahko pridruži; trikrat tedensko vodijo nas študentje kineziologinje s Fakultete za šport doma preko zooma, za povezavo pokličite martinovanje na Bizeljskem, enodnevni izlet ob 10.00, Hala Tivoli, prijave do 3. novembra sobota, 13. november predavanje o pnevmokokni pljučnici (kasneje dogovor o cepljenju) informacije na društvu druga polovica novembra

sobota, 27. november nedelja, 5. december

Rožnik – sprehod v naravi v barvah jeseni (prijave do 20. novembra) ob 10.00, zbor v centru mesta – Maximarket Miklavževo druženje v okrašeni Ljubljani ob 16.00, zbor pred Prešernovim spomenikom

Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500 Nika Hudoklin, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Ana Prah, 031 637 394 Neli Kapus, 041 601 421 Darinka Kraljič, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421; Karmen Maričič, 041 708 500 Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421; info@diabetiki-ljubljana.si Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Karmen Maričič, 041 708 500; info@diabetiki-ljubljana.si

Društvo diabetikov Ljutomer petek, 5. november sobota, 13. november

predavanje Čustva vplivajo na naše bolezni in zdravje ob 16.00, Večgeneracijski center Ljutomer udeležba na proslavi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Društvu diabetikov Jesenice po dogovoru, avtobusna postaja Ljutomer nedelja, 14. november merjenje sladkorja in krvnega tlaka ob 10.00, Trgovski center TUŠ Ljutomer druga polovica decembra obisk starejših in bolnih članov društva ob 8.00, pisarni društva druga polovica decembra srečanje članov ob zaključku leta ob 13.30, Dom starejših občanov ali druga ustrezna lokacija Vse aktivnosti društva, navedene v nadaljevanju, se bodo izvajale, če bodo to dovoljevali in omogočali ob navedenem terminu veljavni varnostni ukrepi in omejitve v boju s koronavirusom. vsako prvo sredo v mesecu uradne ure, merjenja sladkorja v krvi, druženje od 9.00 do 11.00, pisarna društva tretji ponedeljek ali petek v mes. pohod in druženje z merjenji sladkorja v krvi 15.30, pisarna društva drugi četrtek v mesecu rekreativno kopanje s plavanjem v termah Banovcih 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih vsak prvi in zadnji pon. v mesecu ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih, torkih in sredo ob sredah ob petkih

plavanje in savna v Fontani brezplačna merjenja sladkorja v krvi brezplačna merjenja sladkorja v krvi stezno kegljanje in namizni tenis uradne ure Laično svetovanje, pomoč v stiskah in težavah – odprti telefon pikado, namizni tenis, rusko kegljanje

4 ure, s člansko izkaznico ceneje Terme Fontana od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medika ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor Trgovina Diafit od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 torek, 2. november učna delavnica s predavanjem in merjenja krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, obvezne prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 petek, 12. november svetovni dan sladkorne bolezni, brezplačna merjenja KS Maribor Lidija Salamon, 02 228 23 10 četrtek, 18. november šola zdravega življenja obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 ponedeljek, 22. november kulturni večer invalidov ob 17.00, SNG – vstop prost Lidija Salamon, 02 228 23 10 od 26. novembra do 1. decembra okrevanje v Zdravilišču Radenci obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 torek, 7. december učna delavnica s predavanjem in merjenja krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, obvezne prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10 petek, 10. december novoletno druženje športne sekcije obvezna prijava Zdenko Babič, 040 351 919 petek, 17. december novoletno srečanje članov obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zaradi epidemioloških razmer si pridružujemo pravico do sprememb načrtovanih aktivnosti. Obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.si

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihovi 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek vsako prvo sredo v mesecu

vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger uradne ure in merjenja krvnega sladkorja sestanek društva, predavanje ali delavnica

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ul. 5, Murska Sobota

Helena Copot, 041 343 630 Helena Copot, 041 343 630 Igor Vitez, 041 730 080 Jožica Gibčar, 041 953 874

Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

47

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

ob četrtkih

brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15 v telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka vsako drugo sredo v mesecu ob sredah

Na sedežu društva so na voljo celoletne karte za plavanje (najprej plačilo, nato prejmete karte), ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. decembra v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave uradne ure aktualni dogodki društva

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto spletna stran: http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pod vodstvom profesorja D. Bajca pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva, obvezna prijava ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a ob 14.00, pred Občino Videm, zbirajo prijave vabilo prejmete po pošti ob 9.00, Ptuj pred Platano ob 14.00, Videm, pred občino Videm ob 14.00, Dornava, pred občino Dornava gostinski lokal

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ida Fric, 041 469 510 Marjan Šilak, 041 563 351 Milena Valič, 041 209 045 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec ob 9.00, Mercator ob 16.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kasper, 051 381 007 Stane Oblak, 040 603 853

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. med. sest., 031 740 461

od 9.30 do 11.30, prostori društva zbirajo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave informacije v društvu

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00, v prostorih društva

Vika Remic, 031 404 243

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva telovadba pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu vsak prvi četrtek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu sobota, 6. november torek, 16. november torek, 16. november torek, 16. november december

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave pohod po okolici Vidma zdravstveno predavanje Stres in diabetik pohod ob dnevu sladkorne bolezni pohod ob dnevu sladkorne bolezni pohod ob dnevu sladkorne bolezni druženje članov ob zaključku leta

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi kolesarjenje vsak dopoldan kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka vsak prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

Svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT 2 s klicem na odprti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah ob četrtkih četrtek, 11. november četrtek, 25. november december

uradne ure in merjenja krvnega sladkorja pohodi v bližnjo okolico po dogovoru pohod in druženje na Podmeji kopanje v Laškem prednovoletno druženje po dogovoru

Društvo diabetikov Tržič vsak prvi torek v mesecu

uradne ure in merjenja krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih ob torkih

uradne ure dopoldne in popoldne

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Milica Vertačnik, 070 875 519; Antonija Škrbič, pisarna društva, Stantetova 16, Velenje 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212 tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 15.00, Ribiška koča Velenje Franc Simončič, 041 776 212 Natančni datumi aktivnosti bodo objavljeni na plakatu na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje in Društvu diabetikov Velenje, ter javljeni članom po e-pošti.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00, prostori društva

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen,

VE IN ZNA! Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek: .......................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

✃

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Naslov: ...................................................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Št. 140

)5 5(ä, 6(5 ,1 0(672 9 6/$'.251$ 26(%$ ., %2/(=(1 35,.$=8-( .$/,)251,-, ,*5$/(& 2%/$ý,/$ -$&48(6

.252â.$ 6/29(16.$ 35(%,9$/&, (021( 3(61,&$ 0$-$

7(5%,-

$0(5,â., ,*5$/(& %52'(5,&.

$0(5,â.$ =9(=1$ '5ä$9$ .5$- 35, /-8%/-$1,

3(5-( 35, 5(3,

721( 69(7,1$

,='$-$7(/'(1$5-$

3(3(/$67$ 3/(6(1 ,56., %2* 025-$

.2â$5.$5 085,û

-$3216., 3,6$7(/-

272. =$+2'12 2' 3$*$

67$1.2 /25*(5

$0(5,â.$ 2'35$9$ 1$ /812

3/$67,ý1$ 6129 =$ *5$02 )216.( 3/2âý( .5$- .-(5 .'2 672-,

=0$*2 7.$9& &23$7$

91(7-( 6/8=1,&(

'(/ 9(5,*( 63 '(/ 3526725$

ä(/-$ 32 863(+8

/803

35(352 672 752%,/2

6,56., 5(725,. ,= 672/ 6/(3 ý/29(.

5(.$ 9 6,%,5,-,

=2351$ 67$5.$ 0(672 9 $1$72/,-,

Kupon za nagradno križanko št.140 (oktober 2021)

3,$1,67 %( 5721&(/-

/$17$1

-$3216., 32/,7,. *,,ý,

1

2

3

4

5

6

7

8

10

11

12

13

14

15

16

17

1$*/$6 328'$5(.

75'$ .29,1$ ,U

35(%,9$/(& ,675(

9

#

6(=1$0 ,0(1

5(.$ 9 /,%$1218 25217(6 6 (1

/81,1$ 0(1$

2ý(

%$/.$16.2 ä*$1-(

=$-('$9.$ 9 3267(/- 1,1,

35,3 /-8' 9 (5,75(-,

.21-,ý(. /-8%, 7(/-6792

6/$'.251$ 62'2%1,., .(/729 %2/(=(1

.$5 6( ,=ý(â(

.5$-â( 359, 35( 85$'12 %,9$/(& 63252ý,/2 ,7$/,-( 1(801267

2%252ä(1 8325

02ý 6,/$

0$-+(1 92/

1$,91$ 80(71267 35,6126 8675( /-(1( ',9-$', /29&8

ý53$/.$ .59,

.(1$1 (95(1

$YWRU 9ODGLPLU 5$=.2â1$ 0LORYDQRYLü 0$1-â$ 1$-(72 /$'-$ 3(52

$0(5,â., ,*5$/(& 0$77+$8

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v sosednja polja in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................................

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v reviji Sladkorna bolezen št. 140 bosta podarila podjetje VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana in Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 30. novembra 2021 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti na e-naslov sloda@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 140«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: Burnshiled. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2021

ODLIČNA

*

REŠITEV

IZOGNITE SE NIHANJEM SLADKORJA V KRVI – BREZ SKENIRANJA. BREZ VBADANJA.◊

* Dexcom G6 – za neprekinjeno merjenje glukoze v tkivu v realnem času (CGM)

Natančne meritve vsakih 5 minut preko aplikacije ali Dexcom sprejemnika1 Individualno nastavljiva opozorila in alarmi 2 Neprekinjeno obveščanje o vrednostih gtlukoze preko funkcij Share in Follow 3, 4 Uporaba možna od starosti 2 let in pri nosečnicah s sladkorno boleznijo Podpora uporabniku: 080 488880 Tehnična podpora: 080 488882 E: si.info@dexcom.com | www.dexcom.com ◊

Razen v izjemnih situacijah. Umerjeno v tovarni. Če opozorila o vrednostih glukoze v tkivu in meritve v sistemu G6 niso skladni z vašimi simptomi ali pričakovanji, za odločanje o zdravljenju sladkorne bolezni uporabite merilnik sladkorja v krvi. | 1 Shah et al. Diabetes Technol Ther. 2018;20(6):428-433 | 2 Nastavitev individualnih alarmov je možna le z združljivim pametnim telefonom in ne s sprejemnikom Dexcom G6. | 3 Za prenos podatkov potrebujete internetno povezavo. Za sledenje potrebujete aplikacijo Follow. Preden sprejmete odločitve o zdravljenju, je treba pri bolnikih, ki jim sledite, vedno najprej potrditi meritve iz aplikacije Dexcom G6 ali iz sprejemnika. | 4 Seznam združljivih naprav najdete na www.dexcom.com/compatibility | Opomba: Pametni telefon/pametna ura ni vključen/-a v dobavo. Dexcom, Dexcom G6, Dexcom Follow, Dexcom Share in Dexcom CLARITY so v Združenih državah Amerike registrirane blagovne znamke družbe Dexcom, Inc. in so lahko registrirane v drugih državah. © 2021 Dexcom, Inc. Vse pravice pridržane. www.dexcom.com | +1.858.200.0200 | Dexcom, Inc. 6340 Sequence Drive San Diego, CA 92121 ZDA MDSS GmbH, Schiffgraben 41, 30175 Hannover, Nemčija LBL019367 Rev001

G6

SK21DI00018, september 2021

Novo Nordisk d.o.o., Ameriška ulica 2, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.