Predlogi: ko na videz preprosto postane zapleteno

® Teja Završnik, Leemeta Prevodi na ključ®

Predlogi so nepregibna besedna vrsta, ki marsikomu predstavlja težavo že v lažjih primerih, kaj šele, ko jih je treba postaviti pred besede, ki se izgovarjajo drugače, kot se pišejo.

Predlogi s, z, k in h so sestavljeni samo iz črke ali dveh, a kljub temu v rabi niso ravno »mala malica«. Kako bi pravilno postavili predloge v naslednjih primerih? Veliko se je družil s/z Zoisom. Sodelovanje s/z STA je preteklost. Težave ima s/z SMS-om. Ti primeri dobro kažejo, da je pri večini prostora za nadgrajevanje znanja o predlogih še veliko. Najprej pa se je treba spomniti osnov. S ali z prijateljem?

S prijatelji ste zagotovo preživeli že veliko nepozabnih trenutkov, zagotovo pa z prijatelji še niste videli Ljubljane. Skrivnost tiči v pravilni uporabi predloga s ali z. Preprosto pravilo, s katerim bomo s ali z vedno uporabili pravilno: Najbrž ste že slišali za stari rek Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa. Če iz tega stavka izločimo vse samoglasnike, dobimo nezveneče nezvočnike, pred katerimi vedno uporabljamo predlog »s«. Pred vsemi ostalimi črkami, vključno s samoglasniki, uporabljamo predlog »z«. Koristen namig: če morate zapisati predlog pred številom, zapisanim s števko, je treba uporabiti enak predlog s ali z, kot če bi bilo število zapisano z besedo. Torej: z 22 točkami, s 5-letno garancijo. H ali k krojaču?

Hitro pravilo za pravilno rabo predloga h ali k: Nesete hlače h krojaču ali k krojaču? Lahko jih nesete le h krojaču. Predlog h vedno stoji pred besedami, ki se začnejo s k ali g, pred vsemi drugimi pa uporabimo predlog k. Sodelovati s ali z STA?

Glavni vzrok za težave pri postavljanju predlogov pred besedami, katerih prve črke se izgovorijo drugače, kot se zapišejo, moramo iskati v fonetiki – vedi o tvorjenju in značilnosti glasov – in Pravopisu. Pravopis v členu 683 pravi, da

se zapis predloga vedno ravna po črki

in ne izgovoru besede, ter doda tri zglede: Primeri, kot so z Zoisom, s Hugojem, s SDK, se berejo [s cójzom, z igójem, z ezdekájem]. S poznavanjem tega pravila rešimo kar nekaj zadreg. Pravilno je torej z Zoisom in s STA.

Kako sklanjati predimek Ursule von der Leyen

S tovrstno jezikovno težavo so se v medijih ukvarjali predvsem v sredini leta 2019, ko je Evropski parlament kot prvo predsednico izvolil Ursulo von der Leyen, naslovi člankov pa so vsebovali različne predloge, saj se predsedničin predimek izgovori drugače, kot se zapiše: Poslanci se niso strinjali z von der Leynovo (*nelektorirano); Evropski parlament s von der Leynovo na čelu (*nelektorirano). Glede na pravopisna pravila je pravilen prvi naslov (ravnamo se po zapisu in ne izgovoru). SDS-om ali SDS-jem? S ali z?

Pri kraticah se poleg dileme glede pravilnega predloga pojavi še težava pri sklanjanju. Nekoč so nas učili, da se kratice sklanjajo z ničto končnico, glede na zadnji Pravopis pa v splošnem velja, da se tudi kratice sklanjajo, žal pa je opredelitev tega, kako, precej neenotna. Tako se nekatere kratice danes sklanjajo kot običajne besede, druge pa ne oz. se še vedno sklanjajo z ničto končnico. Kako sklanjamo kratico, je odvisno od

spola kratice, od tega, ali jo preberemo kot besedo, ter od našega razumevanja

in izgovarjave kratice – pravila, ki včasih pustijo v negotovosti tudi jezikoslovce.

Sklanjanje kratic tipa SDS je odvisno od tega, kako jih izgovarjamo: [sǝdǝsǝ]; sklanjamo s SDS-jem; [ezdeês]; sklanjamo s SDS-om. In kateri predlog uporabimo pred SDS? Nekaj vrstic višje smo odgovorili tudi na to vprašanje: pravilno je torej s SDS-jem/SDS-om, čeprav v drugem primeru predlog s izgovorimo kot z. Predlogi pred besedami, ki se izgovorijo drugače, kot se zapišejo

Osnovno pravilo za pravilno izbiro predloga je Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa za predloga s in z. Pri h in k pa si zapomnimo, da h stoji pred besedami, ki se začnejo s k ali g. Kadar imamo opravka z besedami, ki se izgovorijo drugače, kot se zapišejo, pa se, vsaj dokler ne bo na vidiku prenova pravopisnega pravila, ravnamo po zapisu in ne izgovoru.

Ni vseeno, kaj izberete za zdrave zobe in dlesni

Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znanstvene raziskave kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tri- do štirikrat večje tveganje za razvoj parodontalne bolezni in kar 15-krat večja verjetnost, da bodo izgubili vse svoje zobe, v primerjavi s tistimi, ki sladkorne bolezni nimajo.

Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Pomembno je tudi vzdrževanje dobre ustne higiene, pri tem pa ni vseeno, po kakšnih pripomočkih posežejo. Ljudje s sladkorno boleznijo so namreč nagnjeni k slabšemu zdravju zob in obzobnih tkiv; bolezni obzobnih tkiv, na primer parodontalna bolezen, pa predstavljajo enega izmed glavnih zapletov pri vseh s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen in ustno zdravje

Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog in tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oziroma parodontalno bolezen. Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene

Za preprečevanje bolezni zob in dlesni povečini zadostujeta že dva pripomočka: majhna, gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 % površine zob in dlesni, ter medzobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in

gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro.

Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog. 18. vseslovenska akcija Zdrave dlesni

Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodontalne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo. Bolezen poteka pritajeno in pri njej ni bolečin, zato je ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju, kar je bistvo akcije Zdrave dlesni. Ta je letos postala polnoletna in bo potekala pod sloganom Ni vseeno, kaj izberete. Med 15. oktobrom in 15. novembrom si bo tako več kot tisoč strokovnjakov za ustno zdravje prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno.

Vira: R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011. U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

E M DZOBNE ŠČETKE CURAPR O XCURAL®

S KIRURŠKO ŽICO