Revija Sladkorna bolezen st.156

SPONZOR ZDDS

Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri To privede do povečanih količin sladkorja v krvi 1

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo 1

Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:

• nezdrave prehrane

• telesne neaktivnosti

• debelosti

Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic. 5

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni.6

Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2,3, nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje

Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje 4

Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic.7

Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi. 40%

Literatura: 1 International Diabetes Federation IDF Diabetes Atlas 9th edition Brussels Belgium: International Diabetes Federation; 2019 Dostopno na: www diabetesatlas org (zadnji dostop: julij 2021) 2 National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases Risk Factors for Type 2 Diabetes Dostopno na: https://www niddk nih gov/health-information/diabetes/overview/risk-factors-type-2-diabetes (zadnji dostop: julij 2021) 3 National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases Symptoms & Causes of Diabetes Dostopno na: https://www niddk nih gov/health-information/diabetes/overview/symptoms-causes (zadnji dostop: julij 2021) 4 Kalra S, Jena BN, Yeravdekar R Emotional and Psychological Needs of People with Diabetes Indian J Endocrinol Metab 2018;22(5):696-704 5 Emerging Risk Factors Collaboration JAMA 2015;314(1):52-60 6 Lardinois CK No More Heart Disease Addressing

2011;7(1):16-22 7 Thomas MC National Review of Nephrology 2016;12(2):73-81

SB2 SB2

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

Programe in delovanje sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v marcu 2025

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

® Sergeja Širca, urednica

Dan, ko se zemlja začne vr teti v nasprotno smer

Tako Aleksandra Šega opisuje obdobje, ko so njenemu sinu leta 1981 pri štirih letih diagnosticirali juvenilni diabetes, ki se mu danes pravi sladkor na bolezen tipa 1

Takrat je bila sladkor na bolezen veliko težje breme, kot je danes. Obvladovanje bolezni, s k atero v Sloveniji po najnovejših podatkih živi več kot 150 000 ljudi, je zdaj bistveno lažje Vendar pa sladkor na bolezen, posebno tipa 1, kljub temu pomeni šok in prinaša številne izzive celotni dr užini

Ko otrok izve za svojo diagnozo, se pogosto pojavijo strah, občutek dr ugačnosti ali nemoči Tudi starši se počutijo nemočne in številni povedo, da si želijo diagnozo iz dna srca prevzeti nase Družine se soočajo z vsakodnevnimi zapleti pri tako vsakdanjih stvareh, kot so šolske dejavnosti, praznovanja in izleti.

A s skupnim tr udom in prilagodljivostjo ostanejo vse dejavnosti, s katerimi se želijo ukvarjati otroci, dosegljive – tudi po zaslugi sodobne tehnologije in zdravil Vloga staršev pa je še vedno neprecenljiva, saj otrok u s sladkor no boleznijo postanejo opora, učitelj in varnostna mreža. Otroku lahko pomagajo razumeti, da sladkor na bolezen ne def inira njegovega življenja, ga podpirajo ob premagovanju vsakodnevnih izzivov in zagotavljajo čustveno var nost, ki je ključna pri obvladovanju bolezni

Temelj uspešnega obvladovanja sladkor ne bolezni je znanje in starši vsaj na začetku pogosto postanejo »menedžer« otrokove bolezni A otroci morajo med odraščanjem prevzemati vse večjo odgovor nost za svoje zdrav je Prav isk anje ravnovesja med nadzorom in svobodo je za številne starše »sladkorčkov« največji izziv. Pretirana kontrola namreč lahko otrok a odvr ne od prevzemanja odgovor nosti

»Če bi danes lahko dal nasvet svoji mami v času, ko sem dobil diagnozo, bi ji svetoval, naj bolj verjame vame in naj je ne bo tako strah zame. Vsem staršem otrok s sladkor no boleznijo svetujem, naj zaupajo svojemu otrok u,« danes pravi Vid Debeljak, nekdanji vrhunski veslač, ki je diagnozo sladkor na bolezen tipa 1 dobil pri 15 letih

Ob skrbi za otrok a s kronično boleznijo pa je bistveno poskrbeti tudi zase. Če si starši vzamejo čas za oddih od bolezni, lahko svojo vlogo opravljajo veliko bolje Pomaga pa tudi podpora dr ugih dr užin Kot je dejala gospa Šega, k asneje ena od ustanoviteljic Dr uštva diabetikov Cerknica: »Najtežje ti je, dokler misliš, da si sam.«

Želim vam torej, da bi bili v letu 2025 sami zgolj takrat, ko si boste to želeli!

Tokrat smo v akciji ozaveščanja o sladkorni bolezni v modro bar vo z vašo pomočjo

osvetlili 91 objektov, društev, šol, učilnic in znamenitosti, med katerimi je posebno lepo

sijal Mesarski most v Ljubljani

Fotografija na naslovnici: Katja Kodba (arhiv ZD Ljubljana)

OSREDNJA TEMA

5 »Najtežje je, dokler misliš, da si sam«

8 Naj bo sladkor čim prej pod nadzorom!

AK TUALNO

10 Letos 91 modro osvetljenih objektov

12 Nadgrajujemo programe za osebe s sladkor no boleznijo

14 S pravo zgodbo gremo do milijona

15 Gripa ni edina, ki preti to jesen in zimo

ZA NAŠE ZDRAVJE

18 Sladkolesarjenje je v polnem teku

Radioamaterji se zavedamo pomena ozaveščanja

20 Kako sladkor na bolezen vpliva na lase

SLADKO NA KRATKO

23 Zdr užimo prijetno s koris tnim

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

29 Zdrave jedi za zimske dni

30 Praznična čokolada

VRTNO VESELJE

31 Ras tline za zimski okras

MOJA SLADKA ZGODBA

33 Camino podari, kar potrebuješ

»Najt ežje je, dokler misliš, da si sam«

® Sergeja Širca, foto: Ljubo Vukelič

Prireditev ob 14. novembr u, svetovnem dnevu sladkor ne bolezni, in 30. obletnici ustanovitve Dr uštva diabetikov Cer knica je navdušila udeležence iz vse Slovenije, ki so napolnili dvorano Kultur nega doma Cer knica.

Potek ala je 16. novembra in tokrat jo je organiziralo Dr uštvo diabetikov Cerknica pod vodstvom njegovega predsedn i k a D ra g a F rl a n a , sk u p a j z O b č i n o Cerknica in ob veliki podpori Kulturnega doma Cerknica, Notranjskega regijskega park a, tamk ajšnje glasbene in osnovne šole, zdravstvenega doma ter številnih dr ugih podpornikov. »Program bo vesele narave, saj smo taki kljub sladkor ni bolezni tudi mi,« je v uvodnem pozdravu napovedal Frlan

In res so se na odr u zvrstili odlični mladi domači ustvarjalci pod vodstvom zagnanih mentorjev: Mladinski zbor OŠ Notranjski odred Cerknica z m e n to r i c a m a D a š o J ož e lj Kranjc in Lauro Kores, Godalni trio Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica (mentorica Tad ej a Ž e l e ) , Fa n tov sk i z b o r

Cerknica (mentorica Daša J ož e lj K r a nj c ) , p l e s a l k a Živa Kranjc, sk upina Matilda, trobilni kvintet Godbe Cerknica (mentor Mitja Dragolič) ter inštr umentalisti Neža Koščak, Zala Spetič, Ana Doles, Melany V i d r i h , E l a Ž a g a r, Žana Šivec, Vita Petrović in Rok Opeka (mentorica Daša Joželj Kranjc). Goste je pozdravil župan Občine Cerknica Marko Rupar, ki je domačemu dr uštvu diabetikov čestital za 30-letno prizadevanje, zbranim pa zaželel, naj si življenje posladkamo z ljubeznijo in dobrimi odnosi med iskrenimi prijatelji, ne pa s slaščicami – saj mora za svoje zdrav je vsakdo poskrbeti sam »Svojo usodo moramo vzeti v svoje roke«

Predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Rober t Gratton je poudaril, da je bila sladkor na bolezen še pred 100 leti obsodba na smr t, z odkritjem inzulina pa se je začelo uspešno zdravljenje »Danes imamo v Sloveniji na voljo dobre

pripomočke in zdravila za zdravljenje sladkor ne bolezni, saj je naše zdravstvo kljub vsem kritikam na zelo visoki ravni. Vse to pa ni dovolj, če sami ne poskrbimo za zdravo prehrano, dovolj gibanja in tudi dr už enja, kot je današnje Svojo usodo moramo vzeti v svoje roke, saj lahko največ storimo sami; treba je redno jemati zdravila in nadzorovati raven svojega kr vnega sladkorja,« je dejal Gratton in dodal, da ZDDS sodeluje z vsemi deležniki na področju zdrav ja, da bi čim več naredili za vse osebe s sladkor no boleznijo DD Cerknica se je zahvalil za njihovo ozaveščanje o sladkorni bolezni, saj je preventiva na tem področju izredno pomembna, ter dodal svojo željo, ki jo vsako leto izreče ob tem času: da odkrijejo zdravilo za sladkor no bolezen.

Dr uštvo diabetikov Dravograd – Polžki je prejelo priznanje ZDDS za pripravo lanskoletne proslave ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni; prevzela ga je Milena Dobnik (zgoraj) Dr uštvu diabetikov Koper pa so podelili priznanje za izvedbo 25. Špor tno-rekreativnega srečanja oseb s sladkorno boleznijo v Kopru (prevzela ga je Lučka Magdič (zgoraj desno))

Dos topnos t zdravs tva je življenjskega pomena

Poslank a v Državnem zbor u RS Slovenije Iva Dimic (desno) se je v svojem slavnostnem govor u najprej spomnila na pokojnega prijatelja, ambasadorja in rojaka Alojza Rudolfa, ki je življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo ter možnostim najboljšega zdra-

vljenja, vodenja in uveljavljanja njihovih pravic Poudarila je vlogo Zveze dr uštev diabetikov Slovenije na področju ozaveščanja ter poudarila pomen zgodnjega odkrivanja sladkor ne bolezni Kot domačink a (živi namreč v Dolenji vasi pri Cerknici) se je zahvalila Zdravstvenemu domu Cerknica pod vodstvom direktorice Olge Doles, ki z dvema diabetološkima ambulantama pod vodstvom diabetologinje Špelce Nahtigal ter Centrom za krepitev zdrav ja skrbi za osebe s sladkor no boleznijo v občinah Cerknica, Lošk a dolina in Bloke »Ker sladkor na bolezen zaradi naraščanja števila oseb s sladkor no boleznijo postaja širši socialno-ekonomski izziv, je dostopnost do zdravnika življenjskega pomena Ne glede na vse napovedane spremembe ne smemo dovoliti, da se zniža dostopnost, var nost in skrb za bolnike V Sloveniji se k obvladovanju sladkor ne bolezni pristopa sistematično, v sodelovanju stroke in zdr uženj oseb s sladkor no boleznijo H va l a vs e m , k i p r i sp eva te s voj č a s i n znanje, da se osebe s sladkorno boleznijo v občini Cerknica počutijo varne, sprejete in oskrbovane!« je zaključila poslank a Proslave so se poleg omenjenih govorcev in številnih članov slovenskih društev diabetikov udeležili tudi direktor Fundacije za f inanciranje invalidskih in humanitar nih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) Bor ut Sever, poslovna sekretark a Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Špelca Rudolf, župan Občine Lošk a dolina Matjaž Antončič in direktorica Zdravstvenega doma Cerknica Olga Doles.

Prireditev je pret anjeno povezovala Vesna Telič Kovač, ki je poudarila, da sladkor na bolezen ni nič dr ugega kot epidemija, zato je zelo pomembno ozaveščanje o tej globalni grožnji »Ker s sladkor no boleznijo pravzaprav živi vsa dr užina, je zelo pomembna izobraževalna vloga društev diabetikov in njihovo dobro sodelovanje s lokalnimi skupnostmi,« je poudarila.

Dr uš tvo diabetikov Cer knica: dolgo in zgledno delovanje

Na tem področju je zelo uspešno Dr uštvo diabetikov Cerknica, ki so ga leta 1994 kot Dr uštvo za boj proti sladkor ni bolezni Cerknica uradno ustanovili Angela Pakiž, Dragica Tavželj, Marjan Meden, Janez Otoničar in Tatjana Lužar iz Cerknice, Sonja Kovič z Unca,

Aleksander Mahne iz Viševka, Matjaž I l e r š i č z R a ke k a , Z d e n k a B e z u h i z Loža in Aleksandra Šega iz Grahovega. Pr vi predsednik dr uš tva je bil Janez Otoničar, nasledila pa ga je Doroteja Nared, ki je vodenje leta 2019 predala Dragu Frlanu.

Danes zdr užuje okoli 130 članov iz občin Cerknica, Lošk a dolina in Bloke Organizira številne aktivnosti za boljše obvladovanje sladkor ne bolezni in je med najbolj aktivnimi slovenskimi dr uštvi diabetikov

»Najtežje je, dokler misliš, da si sam«

Ob zaključku se je Frlan zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka, in ustanoviteljem dr uštva Prireditev je nenačr tovano, a lepo in čustveno zak lj u č i l a A l e k s a n d r a Š e g a , p o b u d n i c a u s t a n ov i t ve d r u š t va . » Ko s o m oj e m u sinu leta 1981 pri štirih letih diagnosticirali juvenilni diabetes, se mi je zazdelo, da se je Zemlja začela vr teti v nasprotno smer. Takrat življenja sladkor nih bol-

nikov niso bile olajšana, tako kot so danes, in obdobje po diagnozi je bilo najbolj stresno v mojem življenju. Kljub temu sva se z možem odločila, da bova sina vzgajala nor malno, s poudarkom na gibanju Pri tem smo bili uspešni, fant je danes odrasel in uspešen mož s svojo dr užino in brez hujših zapletov zaradi sladkor ne bolezni Zaradi lastne izkušnje sem nato vrsto let obiskala vse dr užine v naših krajih, v k aterih je kdo dobil sladkor no bolezen, in razložila, da se s to boleznijo da živeti Ugotovila sem, kako pomembno je izobraževanje o tej bolezni in povezovanje ljudi, ki se soočajo z njo Najtežje ti je, dokler misliš, da si sam Pritegnila sem še ostale in ust anovili smo Dr uštvo diabetikov Cerknica. Danes sem izredno vesela dolgega, dobrega in zglednega delovanja dr uštva «

Cer knica gos toljubno sprejela udeležence

Po zaključku uradnega dela prireditve so se udeleženci podali na raziskovanje naravnih in k ultur nih lepot Cerknice

O g l e d a l i s o s i C e n te r z a o b i skova l c e Cerkniškega jezera, kjer so jim strokovnjaki Notranjskega regijskega parka predstavili naše največje presihajoče jezero V središču Cerknice pa so obiskali cerkev Marijinega rojstva in spoznali zgodovino protiturškega tabora.

Na fotograf iji (z leve): Iva Dimic, Anton Lunka, Aleksandra Šega, Marko Rupar, Sonja Kovič, Aleksander Mahne, Tatjana Lužar in Drago Frlan

Naj bo sladkor čim prej pod na

® Sergeja Širca

Ključno sporočilo strokovnjakov, ki so sodelovali na okrogli mizi Zveze dr uštev diabetikov Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu sladkor ne bolezni, je: Sladkor v kr vi pri osebi s sladkor no boleznijo mora biti čim prej po diagnozi pod nadzorom in čim dlje mora tako tudi ostati

Uspešno obvladovanje kr vnega sladkorja takoj oziroma čim prej po diagnozi pri osebi s sladkor no boleznijo v naslednjih letih namreč zelo zmanjša tveganje za številne zaplete na živčev ju, srčnožilnem sistemu, ledvicah in očeh.

»Dragi sladkor, vedno si v mojih mislih«

Številni ljudje s sladkor no boleznijo zjutraj prej kot vreme preverijo vrednost svojega kr vnega sladkorja Mateja Malnar Štembal, ki ima diagnozo sladkorna bolezen zadnja tri leta, je povedala, da ji vrednost sladkorja v kr vi precej niha »Poviša mi jo denimo prhanje z vročo vodo, zniža pa plavanje Pospravljati začnem z nor malno vrednostjo sladkorja, med delom pa padem v hipoglikemijo Nenehno razmišljam o sladkorju: k aj bom zdaj jedla, kaj bomo počeli čez dve uri. Zato je moj moto pesem Willieja Nelsona You are always on my mind, Vedno si v mojih mislih To je moja odgovor nost – enost avno moram vedeti, kaj bom počela, da vem, koliko inzulina vzeti pred aktivnostjo in tako ohraniti sladkor v pravem območju,« je slikovito opisala. Mateja meni, da oseba s sladkorno boleznijo lahko živi polno življenje predvsem tako, da se v mislih ne omejuje »Namesto da razmišljaš, česa ne smeš, se spodbujaš k temu, k ar lahko in k ar je dobro zate – torej poskrbiš za dovolj gibanja in paziš na uravnoteženo prehrano Moje najboljše naravno zdravilo brez stranskih učinkov je moj pes, zlati prinašalec, ki me vedno spravi v gibanje, me posluša in je moj najboljši terapevt Skratka: jaz nisem bolnik, ampak oseba s sladkor no boleznijo in z zdravim načinom življenje lepo živim,” je zaključila Mateja

Nadzor nad kr vnim sladkorjem od dneva 0

Doc dr Aleš Skvarča, specialist inter nist diabetolog s KO za endokrino-

logijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana, je poudaril, da je nadzor nad kr vnim sladkorjem pomemben že od dneva 0, torej od diagnoze. »Pogosto so namreč ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti že prisotni. In prav pri tipu 2 imamo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefar makoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina,« je dejal Poudaril je, da je nadzor nad kr vnim sladkorjem pom e m b e n t a ko k ra t ko ro č n o , s a j m o ra oseba s sladkor no boleznijo vsak dan sprejeti 1001 odločitev, ki vpliva na njihovo življenje, kot dolgoročno, saj moramo upoštevati zaplete bolezni na živčev ju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh Prav zato je pomembno celostno ukrepanje in zdravljenje bolezni takoj, ko je odkrita

»Najbolj si lahko pomagamo sami«

Predvajali so zgodbo 25-letne atletinje in študentke medicine Zale Istenič, ki je dejala: »Medicina lahko pri obvladovanju sladkor ne bolezni zelo pomaga, a s pravim načinom življenja si lahko

vsak dan najbolj pomagamo sami Sladkor na bolezen ni ovira za nič od tistega, k ar si v življenju želimo početi «

Sladkor no bolezen danes lahko odložimo

Prof dr Tadej Battelino, pediater in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je poudaril, da je sladkor nevaren tudi, če nimamo sladkorne bolezni, torej ko je na zgornji meji običajnega območja. »Že pri preddiabetesu, čemur danes rečemo zgodnja disglikemija, so prisotni zapleti, ki jih je treba zdraviti Prepozno je zdraviti srčnožilne zaplete, ko je oseba že doživela infarkt ali, še huje, demenco. Danes lahko s sodobnimi zdravili sladkor no bolezen odložimo, tudi za več let, pri tipu 2 pa lahko celo obr nejo tok in preprečijo razvoj bolezni, če jo odkrijemo dovolj zgodaj,« je dejal

Poleg zdravljenja z zdravili so med najpomembnejšimi in temeljnimi ukrepi za nadzor kr vnega sladkorja tudi nefarmakološki ukrepi Kot je dejal dr Skvarč a , i m a j o t i u k re p i v s m i s l u u va j a nj a

dz orom!

zdravega življenjskega sloga in vseživ lj e nj ske e d u k a c ij e š e ve č j i p o m e n v zgodnjih fazah bolezni, v času tlečega kroničnega vnetja, ki lahko privede do zapleta. »Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,« je opozoril Poziv k boljši regulativi pripomočkov

Prof dr Tadej Battelino je povedal, da je IDF Evropa, ki ji predseduje, pozvala zakonodajalce Evropske unije, naj izboljša regulative za tehnične pripomočke za vodenje sladkor ne bolezni »Izdelki z oznako CE, ki jih uporabljamo v Evropski uniji, morda niso dovolj kvalitetni in so celo nevar ni Pr vi tak primer je prijavljen v Italiji, na območju Neaplja, kjer so ljudi sprejemali v bolnišnice zaradi naprav za kontinuirano merjenje glukoze, ki so sicer imele oznako CE, a so bile popolnoma nenatančne, zato so bile odločitve na podlagi teh naprav napačne Poleg tega ZZZS v Sloveniji omogoča prosto izbiro teh pripomočkov – to je nevar no, zato predlagamo uporabo zgolj tistih pripomočkov, ki ustrezajo ameriškemu standardu FDA, torej imajo varen standard iCGM. Na tem področju Evropa zaostaja in opozarjam: vsak tehnični pripomoček, ki ima oznako CE, še ni varen «

Dr užinski zdravnik lahko danes ukrepa intenzivno in takoj

Zdravniki dr užinske medicine imajo navadno pr vi stik z ljudmi, ki imajo težave s presnovo kr vnega sladkorja, ter lahko v skladu s sodobnimi možnostmi u k re p a j o t a koj i n z a č n ej o i n te n z i v n o zdraviti »Zdravniki dr užinske medicine delujemo najprej preventivno, pr vi korak je zdrav življenjski slog naših bolnikov

Preventivni program za srčno-žilne bolezni smo začeli že leta 2002, nadgradili pa smo ga leta 2012, ko se nam je pridr užila medicinsk a sestra, ki skrbi za presejanje dejavnikov tveganja ne le za srčno-žilne bolezni, ampak tudi za druga stanja. Vse to smo nagradili še s centri za krepitev zdrav ja, kjer delujejo tudi dr ugi strokovnjaki, klinični dietetiki, klinični psihologi in fizioterapevti,« je dejala prof. dr. Marija Petek Šter, dr užinsk a z d r av n i c a i n p re d s toj n i c a K a te d re z a dr užinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot je dejala, vsa ta infrastr uktura ljudem ponuja številne preventivne dejavnosti in nasvete za zdrav življenjski slog, pomaga pa tudi osebam s sladkor no boleznijo, jim ponuja eduk acijo, opolnomočenje »Prizadevamo si, da bi vsi naši bolniki dobro poznali svojo bolezen. Bolnik je odgovoren za svojo bolezen, mi pa mu moramo dati ustrezne informacije in oporo, da bo post avljeni cilj dosegel Timi v dr užinski medicini skrbimo za človek a kot celoto, z vsemi boleznimi in problemi, ki so povezani z diagnozo,« je poudarila.

V severovzhodni Sloveniji manj diabetoloških timov

O najbolj optimalni poti novoodkrite osebe s sladkor no boleznijo je govorila Ur šk a K š e l a , sp e c i a l i s t k a i n te r n i s t k a diabetologinja in predstojnica Oddelk a za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor Najpomembnejše se ji zdijo tri stvari: zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni (in tudi zgodnje disglikemije), takojšnje ukrepanje z uvedbo nefar makološkega in farmakološkega zdravljenja ter celostni pristop do osebe s sladkor no boleznijo.

Želi si boljšega vključevanja v preventivne programe, da bi ljudje to sprejeli kot način zdravljenja. »V Sloveniji imamo vsa sodobna zdravljenja, veliko zdravil, ki so dostopna na stroške zavarovanja

A če bolnik zdravila ne vzame, je nepomembno, če so dostopna Poleg tega se spoprijemamo z velikimi razlikami med regijami, v severovzhodni Sloveniji imamo manj diabetoloških timov, zato delujemo multidisciplinar no, povezujemo se z zdravniki dr užinske medicine, ki ne le da odkrivajo bolnike, ampak tudi uvajajo začetno terapijo Želimo si, da bi tudi zdravniki na primar ni ravni že dovolj zgodaj začeli predpisovati zdravila, da bi lahko preprečili zaplete in jih ne bi zdravili šele takrat, ko nastopijo,« je poudarila.

Dr Petek Šter je ob tem dodala, da je sladkor na bolezen velik javnozdravstveni problem, in č e bi jo zdravili samo specialisti diabetologi, tega ne bi zmogli. »Še premalo izkoriščamo sistem in vse, k ar ponujajo centri za krepitev zdrav ja, ki jih bolniki še ne poznajo dovolj dobro, tudi zdravstveni delavci ne,« je opozorila

Dr užinski zdravniki so tisti, ki osebo s sladkor no boleznijo najbolje poznajo, zato lahko hitro in učinkovito ukrepajo z vsemi razpoložljivimi zdravili vse do morebitne inzulinske terapije

Verjemi vase in ne obupaj!

Vid Debeljak je nekdanji vrhunski veslač, ki živi s sladkor no boleznijo tipa 1. Ko je pri 15 letih dobil diagnozo, se mu je podrl svet »Če bi danes lahko dal nasvet 15-letnemu Vidu, bi si rekel: verjemi vase in počni stvari, ki jih rad počneš. Svoji mami pa bi svetoval, naj bolj verjame vame in naj je ne bo tako strah zame Vsem staršem otrok s sladkor no boleznijo svetujem, naj zaupajo svojemu otrok u,« je prisrčno zaključil Vid, ki bo kmalu tudi v praksi preizkusil starševske veščine

Predsednik ZDDS Rober t Gratton pa je vse pozval, naj svoje zdrav je vzamejo v svoje roke »Celo sodobna medicina ne more pomagati, če ne upoštevaš strokovnih nasvetov in ne poskrbiš za zdrav način življenja «

Le t os 91 modro osve tl jenih objekt ov

® Sergeja Širca

»V letošnjem letu smo v akciji ozaveščanja o sladkor ni bolezni v modro bar vo z vašo pomočjo osvetlili 91 objektov, dr uštev, šol, učilnic in znamenitosti Zahvaljujemo se vsem, ki so nas pri naši akciji podprli in osvetlili objekte v modro bar vo v znak podpore pri ozaveščanju o znakih sladkor ne bolezni in spodbujanju k zdravemu načinu življenja Hvala vam za podporo!« so sporočili iz Zveze dr uštev diabetikov Slovenije

V dneh okoli 14 novembra, svetovnega dneva sladkor ne bolezni, so po Sloveniji v modri svetlobi žarele predvsem različne stavbe (gradovi, šole, knjižnice, cerk ve , m u z ej i , l e k a r n e te r k u l t u r n i i n z d ravs t ve n i d o m ov i ) , p a t u d i š tev i l n i

Zakaj 14. november?

mostovi, trgi, ploščadi, drevoredi, spomeniki ter pisar ne slovenskih dr uštev diabetikov V počastitev svetovnega dneva sladkor ne bolezni so letos v modro osvetlili 91 objektov Čeprav nismo prejeli fotograf ij vseh osvetljenih točk, pogled nanje kljub temu navdušuje – tokrat na naslovnici objavljamo fotografijo, ki je nastala v središču Ljubljane, kjer je bil modro osvetljen Mesarski most

S to akcijo se je Slovenija ponovno prid r u ž i l a m e d n a ro d n i m d ej av n o s t i m v podporo vsem osebam s sladkor no boleznijo Osvetlitev so omogočile številne lok alne sk upnosti, ust anove, podjetja in posamezniki, pri organizaciji akcije

Svetovni dan sladkorne bolezni je uradni dan Združenih narodov postal leta 2006, ko je bil sprejet v okviru resolucije 61/225 generalne skupščine Združenih narodov Vsako leto ga obeležujemo 14 novembra, na dan rojstva sira Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin.

Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja osveščanja o sladkor ni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 dr žavah v s a ko l e t o d o s e ž e ve č kot e n o m i l i j a r d o l j u d i . Ka mp a nj a opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in ohranja bolezen trdno v središču pozornosti javnosti in politike.

Sladkor na bolezen in dobro počutje

Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto osredotočena na izbrano temo, ki je aktualna eno leto ali več

Letos so v novembru v modri svetlobi

žareli naslednji objekti:

1 Ar tiče: Osnovna šola Ar tiče

2 Beltinci: stavba Občine Beltinci

3 Bizeljsko: Osnovna šola Bizeljsko

4 Brežice: Avtohiša Radanovič

5 Glasbena šola Brežice

6 Knjižnica Brežice (priredili so tudi razstavo knjig o sladkorni bolezni)

7 Osnovna šola Brežice

8 Posavski muzej

9 Splošna bolnišnica Brežice

10 Srednja trgovska in ekonomska šola

11 stavba Občine Brežice

12 Zavod za špor t

13 Zdravstveni dom Brežice

14. Celje: Celjski grad

pa so sodelovali predst avniki dr uštev diabetikov po vsej državi. Dr uštvo diabetikov Posav je – Brežice je poskrbelo za osvetlitev k ar 23 objektov v Posav ju Tudi med kraji so se najbolj modro svetile Brežice, kjer je bilo 10 osvetljenih objektov, v Trbovljah in Sevnici po šest, v Ljubljani in Gor nji Radgoni so bili osvetljeni po štirje, v Dravogradu, Kamnik u, na Ptuju in v Rogaški Slatini pa po trije objekti

Vsak posamezni objekt, osvetljen z modro bar vo, je znak podpore pri ozaveščanju o znakih sladkor ne bolezni in spodbujanju k zdravemu načinu življenja

Hvala!

zaporednih let Tema svetovnega dneva sladkor ne bolezni za obdobje 2024–2026 je Sladkorna bolezen in dobro počutje

V teh letih se bo kampanja ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni osredotočala na:

• fizično dobro počutje: poudarjanje pomena telesne dejavnosti in zdrave prehrane za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 ter obvladovanje vseh vrst sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov ;

• družbeno blagostanje: poudarjanje ovir, ki osebi, ki živi s sladkorno boleznijo, preprečujejo zdravo in izpolnjujoče življenje;

• dobro duševno počutje: ozaveščanje o izzivih, stresu in anksioznosti, ki jih lahko prinese življenje s sladkorno boleznijo, in poudarjanje pomena obravnave vidikov duševnega zdravja kot dela načr tnega vodenja in zdravljenja sladkorne bolezni

15 Cerklje ob Krki: Osnovna šola Cerklje ob Krki

16 Cerkno: stavba Društva upokojencev Cerkno

17 Dobova: Osnovna šola dr Jožeta Toporišiča Dobova

18 Dobrovo v Brdih: stavba Občine Brda

19 Dravograd: cerkev sv Petra na Kronski gori

20 Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd

21 Stari grad nad Dravogradom

22. Globoko: Osnovna šola Globoko

23 Gornja Radgona: Center za krepitev zdravja Gornja Radgona

24 pisarna Društva diabetikov Gornja Radgona

25 stavba Občine Gornja Radgona

26 Zdravstveni dom Gornja Radgona

27 Idrija: Goljatova hiša

28. Ilirska Bistrica: spomenik na Hribu svobode

29 Ivančna Gorica: stavba Občine Ivančna Gorica

30 Ivanje selo: cerkev sv Hieronima

31 Izlake: most

32 Izola: stavba Občine Izola

33 Jesenice: Gimnazija Jesenice

34 Splošna bolnišnica Jesenice

35 Jesenice na Dolenjskem: Osnovna šola Velika Dolina

36. Juršinci: Osnovna šola Juršinci

37 Kamnik: Dom kulture Kamnik

38 modri krog na stavbi Društva diabetikov Kamnik

39 stražni stolp Malega gradu

40 Kapela: Osnovna šola Kapela

41 Kranj: Gimnazija Kranj

42 Krško: Osnovna šola Jurija Dalmatina

43. Zdravstveni dom Krško

44 Litija: Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

45 Mestni muzej Litija (Stara sodnija)

46 Ljubljana: Društvo diabetikov Ljubljana

47 Mesarski most

48 SNG Opera in balet Ljubljana

49 Zdravstveni dom Ljubljana

50 Maribor: fontana na Glavnem trgu

51 Medvode: br v za pešce in kolesarje

52. Murska Sobota: Grad Murska Sobota

53 Nova Gorica: stavba Mestne občine Nova Gorica

54 Novo mesto: Šolski center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola

55 Piran: stavba Občine Piran

56 Pišece: Osnovna šola Pišece

57 Postojna: stavba Občine Postojna

58. Ptuj: cerkev sv. Jurija

59 mestna tr žnica

60. spomenik Rudolfa Maistra

61 Radenci: stavba Občine Radenci

62 Radovljica: stavba Občine Radovljica

63 Ribnica: br v na Gallusovem nabrežju

64 Rogaška Slatina: Grand hotel Rogaška Slatina

65 Kulturni center Rogaška Slatina

66 stavba Občine Rogaška Slatina

67. Sevnica: Grad Sevnica

68 Knjižnica Sevnica

69 Lekarna Sevnica

70 Trgovina Cunca

71 VCT Ramovš – Peklar – vr tnarstvo in cvetličarstvo

72 Zdravstveni dom Sevnica

73 Sežana: Bolnišnica Sežana

74. Slovenj Gradec: Kulturni dom Slovenj

Gradec

75. stavba Mestne občine Slovenj Gradec

76 Spodnja Idrija: Kulturni dom Spodnja Idrija

77 Stična: Kulturni dom Stična

78 Šepulje: stavba podjetja Kras

79 Škof ja Loka: Kamniti (Kapucinski) most

80 Trbovlje: Delavski dom Trbovlje

81 Osnovna šola Tončke Čeč

82 stavba Občine Trbovlje

83. Stoma center Trbovlje

84 Zasavska lekarna Trbovlje Center

85 Zasavska lekarna Trbovlje na Rudarski cesti

86 Tr žič: Grad Neuhaus

87 Velenje: V ista Park z razgledom

88 V ipava: Lanthierijev dvorec

89 Lanthierijev park

90 Vojnik: stavba Občine Vojnik

91. Zagorje ob Savi: Delavski dom Zagorje

Nadgraju jemo programe za osebe

® Sergeja Širca

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ob dnevu sladkor ne bolezni skupaj z Ministrstvom za zdravje organiziral že 15. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkor ne bolezni z naslovom Nadgrajujemo programe za osebe s sladkor no boleznijo

NIJZ in tri fak ultete – za dr užbene vede, medicinska i n z d r av s t ve n a – n a m r e č p o d o k r i lj e m e v r o p ske g a projekta Skupno ukrepanje na področju bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, imenovanega JACARDI, pripravljajo tri pilotne projekte, ki bodo obogatili Državni program obvladovanja sladkor ne bolezni 2020–2030 Pričakujejo, da bodo tako z novimi znanji in ukrepi sistematično izboljšali oskrbo oseb s sladkor no boleznijo v Sloveniji oziroma tistih, ki za to svojo bolezen morda sploh še ne vedo V središču pozornosti so bili torej novi pristopi, nastajajoči pilotni projekti in sk upna prizadevanja za izboljšanje oskrbe in zdravljenja oseb s sladkor no boleznijo

dicinskih pripomočkov za zdravljenje sladkor ne bolezni stopa v ospredje spoznanje, da za obvladovanje sladkor ne bolezni lahko največ naredi bolnik sam, a le, če ima ustrezno znanje, motivacijo in strokovno podporo,« je dejal Kos. Širjenje pravic tudi za tip 2

V uvodu konference je doc. dr. Jelka Zaletel, glavna koordinatorica Državnega p ro g ra m a z a o bv l a d ova nj e s l a d ko r n e bolezni in vodja projekta JACARDI v Sloveniji, poudarila vlogo NIJZ pri obvladovanju sladkor ne bolezni in pojasnila pomen nadgrajevanja programov za osebe s sladkor no boleznijo »Državni program je temelj, njegova uspešnost pa je odvisna od interdisciplinar nega sodelovanja, inovativnih pristopov in aktivne vloge bolnikov,« je izpostavila

D r ž av n i s e k ret a r n a M i n i s t r s t v u z a zdrav je Iztok Kos je izpostavil pomen s o d e l ova nj a v s e h d e l e ž n i kov, č e š d a skupna prizadevanja vodijo v izboljšanje programov in utečenih praks pri preprečevanju sladkor ne bolezni in pri njeni obravnavi »Zelo me veseli, da naša spoznanja in priporočila temeljijo na znanstvenih razisk avah in izk ušnjah sodelovanja v štirih mednarodnih projektih, v k a te r i h u s p e š n o s o d e l uj ete s l ove n sk i strokovnjaki Veseli me, da v okvir u projektov poteka odlično interdisciplinar no p ove z ova nj e z d r av s t va , m e d i c i n e i n dr užboslov ja, saj vemo, da poleg napredk a pri zdravljenju in uvajanju me-

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) doc dr Tatjana Mlakar je poudarila nadgrajevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so namenjene oseb a m s s l a d ko r n o b o l e z n ij o » Z Z Z S j e letos že vzpostavil širitve na področju novih medicinskih pripomočkov za sladkor ne bolnike z uveljavitvijo nove senzorske aplikacije V naslednjih dveh letih pa želimo obstoječe pravice razširiti tudi na področje sladkor ne bolezni tipa 2 To bo sicer dodatno f inančno breme v višini približno 20 milijonov evrov letno, a taka

širitev pravic je koristna, saj je sladkor no bolez en smiselno bolje obvladovati, ke r to l a h ko d o l g o r o č n o zniža izdatke na področju zdravil in bolniških odsotnosti. V f inančnih projekcijah za leto 2026 smo te, nove vsebine že načr tovali, potrebujemo samo še podporo zdravstvene politike z a z a g o tov i te v te h s r e dstev,« je napovedala

Predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Rober t Gratton se je strinjal, da je za bolnike v Sloveniji dobro poskrbljeno, saj imamo po njegovem mnenju v Sloveniji na razpolago najnovejša zdravila, pripomočke in postopke zdravljenja sladkor ne bolezni – zato so izdatki za zdravljenje te bolezni res visoki »Vendar sem prepričan, da bo v naslednjih letih po zaslugi širitve pravic prišlo do prihranka pri sredstvih za zdravljenje zapletov, ki nastanejo pri neurejeni sladkor ni bolezni,« je dejal Gratton.

Obraz sladkor ne bolezni v Sloveniji v letu 2023

Dr. Jelk a Zaletel je predstavila statistične podatke za leto 2023, ki k ažejo, da se število primerov sladkorne bolezni v Sloveniji zvišuje, zato so nujni sistematičen pristop in učinkovitejši ukrepi za obvladovanje te bolezni

Pilotni projekti za okrepitev Državnega programa obvladovanja sladkor ne bolezni

Pr vi je namenjen edukaciji oseb s sladkorno boleznijo in bo potekal na dveh ravneh:

• na primarni – kjer je cilj okrepiti vključevanje oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v edukacijske programe, in

• na sekundarni, kjer je cilj nadgradnja strukturiranega obdukcijskega programa za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru projekta Skupnega ukrepanja Care4Diabetes

Cilj drugega pilotnega projekta, imenovanega Skupaj odkrivajmo sladkorno bolezen, je aktivirati skupnost in s tem zmanjšati število primerov neodkrite sladkorne bolezni

Cilj tretjega pilotnega projekta pa je krepitev vključevanja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v centre za diabetično retinopatijo.

s sladkor no bolezni jo

Število oseb z znano sladkorno boleznijo v S l ove n ij i v l e t u 2 0 2 3 j e o c e nj e n o n a 149 160 Ocenjujejo, da se je zaradi sladkor ne bolezni v letu 2023 z zdravili zdravilo 126 786 oseb – to je k ar 37,1 % več kot v letu 2010. V letu 2023 je na novo začelo prejemati zdravila iz sk upine za namen zdravljenja sladkor ne bolezni 12 242 oseb, kar je 2743 (3,5 %) več kot leta 2020 Preostale osebe z znano sladkor no boleznijo – teh je 15 % vseh – se zdravijo z nefar makološkimi ukrepi Tem š tevilk am m o r a m o d o d a t i d e l e ž lj u d i , k i ( š e ) n e vedo, da imajo sladkor no bolezen. Sladkorno bolezen v nosečnosti je lani imelo 3740 porodnic (skoraj dvakrat več kot v letu 2013) Dobra novica je, da se je število novih primerov sladkor ne bolezni med otroki in mladostniki spet približalo številu v letih 2012–2015: let a 2023 je na novo zbolelo 58 otrok oziroma mladostnikov (v letu 2022 so jih našteli 74, leta 2021 pa k ar 87)

Opozorila je še na število oseb s sladkor no boleznijo, ki so vključene v sistematično presejanje za diabetično retinopatijo – teh je bilo 29 323, kar je glede na ocenjeno število vseh oseb s sladkorno boleznijo mnogo manjši delež od želenega

NIJZ spremlja tudi trende zapletov sladkor ne bolezni Tako so po podatkih iz publikacije »Sladkor na bolezen – k lj u č n i p o d a t k i z a l e to 2023« lani našteli 20 4 4 hospitalizacij z glavno diagnozo »sladkor na bolezen« pri osebah, starih 15 let ali več (skoraj 16 % več kot leta 2022) Pri osebah s sladkor no boleznijo je bilo 805 novih primerov možganske kapi, ki so zahtevali hospitalizacijo (dobrih 10 % več kot v treh letih p r ej ) , 618 n ov i h p r i m e r ov miok ardnega infarkta in 305 amputacij noge nad gležnjem (skoraj 20 % več kot leto pred tem) Leta 2023 se je z dializo zdravilo 716 oseb, ki sladkorno bolezen zdravijo z zdravili. Med osebami, ki se zdravijo z zdravili za sladkor no

bolezen, so lani našteli 21 presaditev ledvic.

Lani je zaradi sladkor ne bolezni kot osnovnega vzroka smrti v Sloveniji umrlo 317 oseb.

Razlike v Sloveniji večje kot med dr žavami EU

Doc. dr. Jelk a Zaletel je opozorila, da so v Sloveniji še vedno bistvene razlike v pojavnosti sladkor ne bolezni – pravzaprav so razlike znotraj Slovenije večje kot med posameznimi državami Evropske unije! Povprečje v Sloveniji je 6,2 %, v Zasavski in Posavski regiji je bi-

Osebe s sladkorno boleznijo, ki prejemajo antihiperglikemike za namen zdravljenja sladkorne bolezni, starost 20–79 let, po statističnih regijah, 2023

stveno višje, medtem ko je najnižje v Osrednjeslovenski, Obalno-kraški in Goriški regiji

Na delež oseb s sladkor no boleznijo zelo vplivajo starost, spol in stopnja izobrazbe. Med osebami s sladkor no boleznijo, ki se zdravijo z antihiperglikemiki, je najmanjši delež žensk z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Z nižanjem izobrazbe se pri ženskah veča delež prisotne sladkorne bolezni Pri moških je vpliv izobrazbe manj izrazit

Enakopravna obravnava od Maribora do Kopra

Osebe s sladkorno boleznijo, ki jo zdravijo z zdravili, glede na starost, spol in izobrazbo, Slovenija, 2023

:

V p a n e l n i r a z p r av i o b z aključk u konference so razpravljavci govorili o glavnih težava h p r i o b r av n av i s l a d ko r n e bolezni v Sloveniji, kot so veliko število oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkor no bolezen, preslaba udeležba v preventivnih programih in pomanjkanje z d r av s t ve n e g a o s e bj a ( p r e dvsem dr užinskih zdravnikov in medicinskih sester).

Doc dr Jelk a Zaletel je poudarila, da številnih ciljev ni mogoče doseči v kratkem času, pomembno pa je imeti podatke in strategije za dosego cilja, kar Slovenija nedvomno ima Drago Perkič, vodja Oddelka ZZZS za medicinske pripomočke, je v zaključk u povzel, da je ključno vsem zavarovanim oseb a m z a g otov i t i e n a ko p r av n o obravnavo in enakomer no dostopnost – od Maribora do Kopra

Vir : Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, NIJZ

Vir

Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, NIJZ

S pra vo zgodbo gremo do mili jona

® Špelca Rudolf

V začetku oktobra smo v Zvezi

dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) kampanjo #Dar ujemKilometre predstavili na Dnevu PR, ki je potekal v Ljubljani.

Komunik atorji iz vse Slovenije, ki so zapolnili Fes tivalno dvorano, so t ako med številnimi govorci iz različnih delovnih organizacij – od tehnoloških podjetij, kor poracij in star t-upov do zavodov in neprof itnih organizacij – prisluhnili tudi zgodbi o k ampanji #Dar ujemKilometre.

Na odr u sta se mi pridr užila Dominik Čer ni, direktor stikov z zdr uženji pacientov in javnostmi v podjetju Novo Nordisk Slovenija, in Tjaša Toni Skubic, vodja komuniciranja v podjetju Mediade, v k aterem nam pomagajo pri komuniciranju z zunanjimi javnostmi Zbranim s m o p re d s t av i l i t r i s te b re , n a k a te r i h sloni k ampanja, ki letos teče že šesto leto zapored To so: prava zgodba, pravi par tnerji in pravi komunik acijski pristop.

S pravo zgodbo gremo do milijona

Prava zgodba je tista, s katero smo nagovorili dr uštva diabetikov ter posamez-

nice in posameznike s sladkor no boleznijo, vaše sorodnike, prijatelje in znance Najprej smo s trenažerji zbirali kilometre, kolikor so jih na Dirki po Sloveniji prekolesarili profesionalni kolesarji, med k aterimi so bili tudi člani ekipe Team Novo Nordisk. Nato smo šli okoli Zemlje, nato do Lune, zdaj želimo priti do milijona zbranih kilometrov

Pravi par tnerji so tis ti, ki dihajo s kampanjo

Pri tem nam je bilo v veliko pomoč marsik atero par tnerstvo, predvsem pa

www.diabetes-zveza.si

podpora s strani podjetja Novo Nordisk, s k aterim smo zasnovali k ampanjo in nas podpira tudi letos Pri tem ne gre le za f inančno, ampak tudi za psihološko podporo Obenem njihovi zaposleni vsako leto pridno zbirajo kilometre in na ta način ne samo promovirajo našo k ampanjo, ampak tudi aktivno preživijo svoj prosti čas, k ar je velik a potrditev Prav t ako st a h k ampanji pristopili podjetji Zaloker & Zaloker in Dexcom, promocija k ampanje pa je vključena tudi v projekt » I m a m s l a d ko r n o , n i m a s l a d ko r n a mene«, ki ga sof inancira Ministrstvo za zdrav je.

Odnosi še vedno š tejejo (skoraj) največ

Ne nazadnje smo udeležencem Dneva PR predst avili, k akšen pristop se je pri naši k ampanji izk azal za najboljšega V preteklosti smo uporabljali različne pristope – od aktivacije navijačev na Dirki po Sloveniji prek sodelovanja z ambasadorji na dr užbenih omrežjih do sodelovanja na amaterski kolesarski dirki Vsi navedeni komunikacijski pristopi so prinesli prave rezultate, a samo eden je tisti, ki ima v kampanji največjo moč – osebni stik Vsi smo ljudje in vsem so nam pomembni odnosi Zato hvala vsem, ki smo vas uspeli nagovoriti s k ampanjo Upamo, da boste z nami še naprej Gremo sk upaj do milijona!

Gripa ni edina, ki pre ti t o jesen in zimo

® prim dr Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine

Skorajda na vsakem koraku se srečujemo z omembo gripe, zato velika večina že skr bi za okrepitev svojega

imunskega sistema, ki ima v boju proti različnim boleznim veliko vlogo.

A gripa še zdaleč ni edina bolezen, ki vas v teh jesensko-zimskih mesecih lahko ustavi, spravi v posteljo ali morebiti celo v bolnišnico

Ne pozabimo na brezplačno zaščito pred pljučnico

Brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim ok užbam je na voljo vsem kroničnim bolnikom in vsem, ki so starejši od 65 let. Tako se bolniki lahko zaščitijo p re d p lj u č n i c o i n d r u g i m i p n ev m okoknimi boleznimi.

Strok a cepljenje priporoča, saj je cepivo var no in učinkovito: vsebuje 23 serotipov, ki najpogosteje povzročajo invazivno pnevmokokno bolezen. Potreben je le en odmerek cepiva, zato cepljenje proti pnevmokoknim ok užbam lahko opravimo istočasno s cepljenjem proti gripi. Želimo si doseči kolektivno imunost, a za to je potrebna 80- do 85odstotna precepljenost S povečanjem precepljenosti bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsik atero smr t

Kaj sploh so pnevmokoki?

Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot sto let Obstaja okoli 90 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med k aterimi lahko večina povzroči razvoj bolezni.

Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2 leta starosti ter odrasli kronični bolniki in starejši ljudje Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje potek a v obliki vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin, pri st arejših pa največkrat v obliki pljučnice Pride lahko tudi do ok užbe kr vi in vnetja možganskih ovojnic oziroma meningitisa Nek atere hujše pnevmokokne ok užbe se lahko končajo tudi s smr tjo

Kako se lahko okužimo?

Ok užba se prenaša k apljično, ob tesnem stik u dveh ljudi Gre za ok užene k apljice, ki jih ob dihanju in k ašljanju izločamo v okolico V

ok užb letno. Od tega okoli 20 odstotkov bolnikov sprejmejo v bolnišnico in približno 20 odstotkov od teh zdravijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Pri slednjih je smr tnost pomembno višja kot pri ostalih, giblje se med 20 in 30 odstotki

Najpogos tejše pnevmokokne okužbe in kako jih prepoznamo?

Pnevmokokna pljučnica se prične nenadoma z mrzlico, visoko telesno temperaturo, k ašljem z gnojnim r umenim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša ob globokem vdihu, povišanim utripom srca in oslabelostjo.

okužbo kot zdravi vrstniki, posamezniki s kronično pljučno boleznijo pa imajo tudi do 16-krat večje tveganje za pojav invazivne pnevmokokne okužbe kot njihovi zdravi vrstniki.

Kako pa okužba prizadene sladkor ne bolnike?

Osebe s sladkor no boleznijo imajo pove č a n o t ve g a nj e z a p n e v m o ko k n e i n dr uge ok užbe, saj povečana koncentracija glukoze v krvi zavira delovanje imunskega sistema. Dodatno k temu pripomorejo tudi okvare perifer ne cirkulacije in perifer nih živcev Izk azalo se je, da osebe s sladkor no boleznijo za pnevmokoknimi okužbami zbolevajo do pet-

Bakteriemija je okužba kr vi, do katere pride zaradi vdora bakterije v kri Posledica bakteriemije je sepsa

Za pnevmokokni meningitis so značilni br uhanje, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, razdražljivost, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma

Zakaj je še posebej pomembno, da se zaščitijo kronični bolniki?

Za primerjavo imajo bolniki s kronično boleznijo srca do skoraj 10-krat večje t ve g a nj e z a i nva z i v n o p n e v m o ko k n o

krat pogosteje v primerjavi z vrstniki brez sladkor ne bolezni

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, ki je na voljo brezplačno vsem osebam, starejšim od 65 let, in vsem kroničnim bolnikom Cepljenje se opravi z enim samim odmerkom 23-valentnega cepiva, ki je v programu cepljenja brezplačno pri izbranem zdravniku ali v cepilni ambulanti zdravstvenega doma

S sladko spreml jevalko za praznično mizo

Praznični čas prinaša številne priložnosti za dr uženje ob bogato obloženi mizi, polni tradicionalnih in manj tradicionalnih jedi, sladic in pijač. Za osebe s sladkor no boleznijo je to lahko zahtevno obdobje, ki lahko vodi do manj urejenih ravni glukoze v kr vi. Vendar pa prazniki ne pomenijo nujno odrekanja – s pravim pristopom lahko uživate v prazničnih dobrotah in hkrati poskr bite za svoje zdravje

Merjenje glukoze v kr vi je temelj dobrega obvladovanja sladkor ne bolezni Z merilniki glukoze v kr vi lahko zelo natančno izmerimo raven glukoze v določenem trenutk u, s senzorji za kontinuirano merjenje glukoze pa spremljamo raven glukoze neprekinjeno v določenem časovnem obdobju Senzorji merijo raven glukoze v medceličnini, zato imajo v primerjavi z meritvami z merilnikom 10- do 15-minutni časovni zamik. Senzorske meritve so zelo pogoste in se prik azujejo v obliki krivulje, zato takšen sistem dobro zazna, k ako se raven glukoze spreminja ves čas dneva in noči.

Ko m b i n a c ij a o b e h m e to d o m o g o č a boljše razumevanje, k ako prehrana, telesna dejavnost in dr ugi dejavniki vplivajo na raven sladkorja, kar je še posebej koristno v manj običajnih okoliščinah, med k atere spadajo tudi prazniki, ko je prehrana bolj raznolik a Sodobne smer nice: zdrava prehrana1

Po najnovejših priporočilih prehrana pri sladkor ni bolezni tipa 2 temelji na zdravih prehranskih vzorcih, ki so primer ni za vse ljudi To pomeni uravnotežen vnos hranil, poudarek na polnovrednih živilih ter omejevanje predelanih

izdelkov in sladkorjev Ne govorimo več o »dieti za sladkor no bolezen«, temveč gre za prilagajanje prehrane individualnim potrebam in željam, pri čemer so smer nice enake kot za zdravo prehranjevanje nasploh

Kako uravnavati

sladkor ob praznični mizi1

• Načr tujte vnaprej: Preučite jedilnik in se odločite, katere jedi boste uživali Če veste, k aj pričakovati, se lažje pripravite in prilagodite svoj načr t prehrane in terapije

• Nadzorujte količine: Uživajte manjše količine hrane; tako lahko posk usite različne jedi, ne da bi pretiravali z vnosom ogljikovih hidratov in k alorij

• Izbirajte živila, ki dvigujejo raven glukoze počasneje: polnozr nata žita, stročnice in zelenjava

• Bodite pozorni na pijače: Alkohol in sladke pijače lahko močno vplivajo n a r ave n s l a d ko r j a . O m ej i te nj i h ov vnos in raje posezite po vodi ali nesladk anih napitkih

• Spremljajte svoje vrednosti: Merjenje z merilnikom in spremljanje s senzorjem vam omogoča hitro odzivanje na spremembe ravni sladkorja in prilagoditev terapije.

• Vključite telesno dejavnost: Tudi kratki sprehodi po obroku lahko pomagajo pri zniževanju ravni glukoze v kr vi.

Kombinacija merilnika in senzorja

Uporaba merilnika in senzorja skupaj je prednost. Merilnik zagotavlja natančne meritve v določenem trenutku, medtem ko senzor prikazuje trende in spremembe skozi čas Med prazniki, ko se prehranjevalni vzorci spreminjajo, lahko ta kombinacija omogoča boljše prilagajanje prehrane in odmerkov zdravil Zaključek

Prazniki so čas veselja in dr uženja, ki ga ne bi smela zasenčiti skrb zaradi morebitnih previsokih porastov ravni sladkorja. Z upoštevanjem preprostih smernic zdravega prehranjevanja, ki jih s pomočjo edukatorja v diabetološki a m b u l a n t i i n d i v i d u a l n o p r i l a g o d i te svojim željam in potrebam ter z uporabo tehnologije za merjenje glukoze lahko za praznično mizo kljub sladkorni bolezni uživate

Ključni so načr tovanje, zmernost in redno spremljanje ravni sladkorja.

1 Priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2 Klavs, J (ur ), Pongrac Barlovič, D (ur,)

Sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze

IZBIRA JE VAŠA

14 dni brez zbadanja in skeniranja

14-dnevni senzor

Alarm za visoko/nizko glukozo

Vodotesno (IPX8) Brez zbadanja v prst

Podarite dobro darilo

Preverite ugodnosti pri naročilu na spletu

Sladkolesarjenje je v polnem teku

® Sergeja Širca

Veste, kaj je Sladkolo®? Gre za interaktivno izobraževanje javnosti o sladkor ni bolezni in zdravem prehranjevanju, ki so ga v sodelovanju z dr Karin Kanc Hanžel, dr med , spec inter ne medicine in mojo diabetologinjo 2024, razvili v Hiši eksperimentov v Ljubljani že leta 2009.

Sladkolo® simulira življenje s sladkor no boleznijo »Kolesar« mora ost ati na cesti, ki p r e d s t av lj a va r n o o b m o č j e v r e d n o s t i s l a d ko r j a v k r v i

O d l o č a s e , k a te r o h r a n o b o z a u ž i l ( i n p r i te m o d m e r j a l ustrezno količino inzulina) in k a te ro n e . Na S l a d ko l e s u j e treba seveda nenehno kolesariti Pri vožnji »navkreber« je upoštevana dr ugačna dinamika prehajanja sladkorja iz kr vi v celice – zmanjšana je potrebna količina inzulina

Sladkolo® potuje po slovenskih šolah

Na mednarodni dan sladkorne bolezni se je Sladkolesarjenje odvijalo na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani

Razvojni tim Hiše eksperimentov je razvil terensko različico Sladkolesa in izdelal 33 terenskih Sladkoles, s katerimi potuje po šolah V učilnicah jih postavijo na mize in pri upravljanju Sladkolesa se lahko individualno preizk usi cel šolski razred naenkrat

»Glavni namen Hiše eksperimentov je ustvarjanje var nega okolja za delanje napak,« je dejal dr Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov, in dodal: »Najboljša šola je učenje na lastnih napak ah Ko poskrbiš, da te napake niso nevar ne, si ustvaril razmere za ustvarjalno in prijetno učenje Je kot nek akšno cepljenje proti strahu pred neuspehom.«

Delavnica je sestavljena iz serije testnih vprašanj, na k atera učenci odgovarjajo s pomočjo zaslona na dotik, s k aterim je opremljeno vsako terensko Sladkolo. Sledi individualno Sladkolesarjenje, ki je pravzaprav simulacija življenja z diabetesom tipa 1. Položaj na cesti odraža količino sladkorja v kr vi, nasproti pa prihaja hrana z različnimi vrednostmi ogljikovih hidratov Udeleženec se odloči, k aj bo pojedel in koliko inzulina si bo »vbrizgal«, pa tudi, ali si ga bo vbrizgal pred zaužitjem hrane ali po njem

Dva robova ceste predstavljata mejni vrednosti sladkorja v kr vi, ki sta še zdravi Ko kolesar prevozi rob ceste, pade v

hiper- (preveč sladkorja) oziroma hipoglikemijo (premalo s l a d ko r j a ) . S i m u l a c ij a i m a vgrajene realne algoritme dinamike delovanja inzulina in prehajanja sladkorja iz hrane v kri

Cilj: razumevanje sladkor ne bolezni

Sladkolesarjenju sledi ponovno testiranje Vsak udeleženec na koncu prejme natisnjen Sladkograf – prikaz uspešnosti d i n a m i ke u r av n ava nj a s l a dkorja v kr vi »V resnici pa dobi mnogo več: lastno, opolnomočeno razumevanje sladkor ne bolezni z eksperimentiranjem in z lastno izkušnjo na način trial and error (poskus in napaka; op avt ),« pojasnjuje dr Kos Tako mlade interaktivno in s pomočjo praktične izk ušnje seznanijo s pojmi, kot so sladkor na bolezen, ogljikovi hidrati, hipoglikemija, hiperglikemija, glikemični indeks, inzulin, zdrava prehrana, pomen gibanja za zdrav je »Terensko Sladkolesarjenje je obiskalo že 13 osnovnih šol, f inančno ga omogočata podjetji Roche in Novo Nordisk,« je povedal dr Kos in dodal: »Vabimo vas, da se nam pridr užite v novih kolesarskih etapah Sladkolesarjenja v letu 2025!«

Radioamaterji se za vedamo pomena oza veščanja

Sprememba življenjskega sloga, kot so zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in obvladovanje telesne teže, so nujni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje sladkor ne bolezni tipa 2 V primer u sladkor ne bolezni tipa 1 je trenutna terapija p a č u s m e r j e n a v n a d o m e š č a nj e i n z u l i n a i n o bv l a d ova nj e i m u n sk i h o d z i vov Ve m o , d a j e p r e p o z n ava nj e z g o d nj i h znakov, kot so povišane ravni glukoze v kr vi, ključno za preprečevanje posledic in napredovanja bolezni Zato so navedeni preventivni ukrepi vključno z rednimi zdravstvenimi kontrolamiza posameznik a s sladkor no boleznijo bistveni. Z ozaveščanjem o nevarnosti sladkorne bolezni na nacionalni i n m e d n a ro d n i r av n i s m o r a d i o a m a te r j i z a č e l i p re d č et r t stoletja na lok aciji na Golišču nad Litijo, kjer so nam lok alni radioamaterji omogočili nepozabne trenutke Na žalost je ta

radioamatersk a postojank a zamenjala lastnik a Ravno na letošnji 14. november, svetovni dan sladkor ne bolezni, smo začeli z odstranjevanjem anten in antenskih stolpov Kot da se po izgubi našega Jožeta Snoja, dolgoletnega predsednik a SLODA, krog zaključuje in zapira

Pa smo vendar tudi letos na preostalih lok acijah po državi nadaljevali z delom. Ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni smo se, tako kot vsa leta, udeležili več državnih, evropskih in svetovnih tekmovanj, opravili več deset tisoč radijskih zvez in oddali izjemno število gesel o nevarnosti sladkorne bolezni. Približujemo se številu 300 000 zvez in 60 000 oddanih sporočil

In kot je dejal naš Jože: gremo do 105. leta, nato pa naprej. V itomir Kregar, spec radioamater

ZDRAVJE Kako izbrati sonično zobno ščetko in se privaditi nanjo

Ročno zobno šč e tko zamenjati za električno?

® Curaden Slovenija, d o o

Je v skr bi po boljšem ustnem zdravju tudi vas zamikalo, da svojo ročno zobno ščetko zamenjate za električno?

Tukaj je nekaj nasvetov, kako se v poplavi tehnoloških izdelkov odločiti za var no, učinkovito izbiro

S pritiskom na gumb do izboljšane us tne higiene

Če vas pestijo težave z ustnim zdravjem, kot so zobni kamen, zadah ter vnete in občutljive dlesni, obstaja velik a verjetnost, da pri vsakodnevni ustni higieni česa ne delate prav Razisk ave namreč kažejo, da je v 90 % primerov za tovrstne težave kriva slaba ustna higiena Prava rešitev je lahko enostavnejša, a učinkovitejša higiena zob in dlesni s sonično zobno ščetko Hydrosonic, ki omogoča mehanski način čiščenja zob z do 84 000 gibi na minuto, pri čemer ste lahko bistveno bolj nežni in natančni kot pri čiščenju z ročno zobno ščetko Prednos t so nežna, mehka vlakna

Inovativni nast avki s poliestrskimi ščetinami Curen®, zaščitnim znakom

zobnih ščetk Curaprox, bodo kos najbolj skritim kotičkom. K temu pripomoret a tudi nast avk a v obliki k aplje, ki enost avno čistit a okoli vseh zob, sinonim za temeljitost pri čiščenju pa predst avlja čopasti nast avek »single«. Najbolje se izkaže pri čiščenju vsakega zoba posebej in tudi roba med zobmi in dlesnijo Je izvrstna izbira za vse, ki imajo težave z zobnim k amnom oziroma ki želijo svoje zobe spolirati in tako odstraniti površinska zabar vanja Zaradi gostih, nežnih vlaken je čiščenje učinkovito in brez tveganja za poškodbe dlesni.

Kako se privaditi na električno zobno ščetko?

1 Izberite takšno, ki deluje na principu sonične tehnologije, saj je takšna bolj učinkovita in neškodljiva, zobne oblo-

ge pa bo očistila tudi z mest, ki jih s ščetko sicer ne dosežemo.

2. Glava nastavka naj bo majhna, da dosežemo tudi težje dosegljiva mesta, ščetine pa mehke in nežne, da ne poškodujemo občutljive ustne sluznice

3. Odmerite si vsaj 14 dni preizk usnega obdobja, da se – predvsem dlesni –navadijo na vibrirajoč občutek

4 Začnite na pr vi stopnji z manj gibi na minuto, nato se postopoma pomikajte proti višji stopnji z večjo frekvenco g i b a nj a Č e va m u s t r e z a p o l ož a j »star t«, ne bo nič narobe, če ostanete na tej stopnji

5. Če so vibracije moteče predvsem za dlesni, izberite nastavek z enim snopom ščetin, s katerim čistite vsak zob posebej, pri čemer glava ščetke sega le do roba med zobmi in dlesnijo.

ZA NAŠE ZDRAVJE Sladkor na bolezen lahko povzroči tudi težave z lasmi in lasiščem

Kako sladkor na bolez en vpliva

® Dominik Škrinjar, dr med

Sladkor na bolezen lahko vpliva na različne telesne funkcije ter povzroči številne simptome in zdravstvene težave, med dr ugim tudi težave z lasmi in lasiščem, ki se najpogosteje kažejo s pr hljajem in čezmer nim izpadanjem las

Pri zdravem odraslem človeku dnevno izpade približno 60 do 100 las, k ar velja za nor malno f iziološko izpadanje Med najpogostejšimi sprožilnimi dejavniki za čezmer no izpadanje las so stres, operacije, slabokr vnost, motnje v delovanju ščitnice, pomanjkanje vitaminov (predvsem B-kompleksa) in mineralov, kot sta cink in železo, hor monske motnje in jemanje določenih zdravil Nadzor nad nivojem kr vnega sladkorja lahko pomaga upočasniti izpadanje las, če je to povezano s sladkor no boleznijo

Kako sladkor na bolezen vpliva na ras t las?

Sladkorna bolezen lahko vpliva na rast las in povzroči tanjšanje ali celo izpadanje las, kar je posledica več dejavnikov, ki vplivajo na rastni cikel las. Eden od teh dejavnikov je ovirana rast las, saj lahko poškodbe kr vnih žil zaradi visokega kr vnega sladkorja omejijo pretok kr vi do lasnih mešičkov, k ar vpliva na njihovo nor malno delovanje Poleg tega sladkor na bolezen povzroča stres na telesu, k ar lahko vpliva na hor mone, ki so ključni za zdravo rast las.

Hor moni, ki so pomembni za nor malno rast las, vključujejo androgene, kot s t a te s to s te r o n i n d i h i d r o te s to s te r o n

(DHT) Ti spolni hormoni igrajo pomembno vlogo pri rasti las, zlasti pri moških Čezmer ne ravni DHT lahko povzročijo miniaturizacijo lasnih mešičkov, kar vodi do tanjšanja in izpadanja las, zlasti pri bolezni, ki jo imenujemo androgena alopecija (t i moški tip plešavosti), ki prizadene do 50 % moških po 50. letu starosti, pojavlja pa se tudi pri žensk ah Za androgeno alopecijo velja, da je v veliki meri genetsko povzročena po materini strani sorodstva, a vendar nanjo v manjši meri vplivajo tudi dejavniki, kot s o h o r m o n sk a n i h a nj a , p re h r a n a , ž ivljenjski slog in stres Ti zunanji dejavniki lahko pospešijo proces izpadanja las ali ga upočasnijo, odvisno od posameznikovih okoliščin Estrogeni imajo prav tako pomembno vlogo, saj pomagajo vzdrževati rastno (anageno) fazo las, k ar prispeva k bolj gosti rasti las, še posebej pri žensk ah Padec ravni estrogena, na primer po menopavzi, lahko povzroči povečano izpadanje las.

Kor tizol, t i hor mon stresa, lahko ob dolgotrajnem zvišanju ravni prav tako povzroči izpadanje las Visoke ravni kortizola so povezane s stanjem, imenovanim telogeni ef luvij, pri k aterem večje število las preide v fazo mirovanja (telogeno fazo) in posledično izpade Naj-

pogosteje se pojavlja po večjih f izičnih ali čustvenih stresnih dogodkih, kot so operacije, huda bolezen (med dr ugim tudi po prebolelih, predvsem vir usnih o k u ž b a h ) , p o r o d a l

stres, ko telo preusmeri svoje mehanizme celjenja in okrevanja na življenjsko pomembne organske sisteme in nekoliko manj na lase

Po l e g te g a i m a j o p o m e m b n o v l o g o tudi ščitnični hor moni, kot sta tiroksin (T4) in trijodotironin (T3), ki uravnavajo metabolizem celic, vključno z lasnimi mešički Motnje v delovanju ščitnice, kot sta hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice) ali hipertiroidizem (zvečano delovanje ščitnice), lahko povzročijo redčenje in izpadanje las Uravnoteženo delovanje omenjenih hor monov je zato ključno za zdrav je in rast las. Pri nek aterih ljudeh se lahko razvije alopecija areata, ki je avtoimunsk a bolezen, pri kateri imunski sistem zmotno napada lasne mešičke in povzroča krožno izpadanje las na različnih delih telesa, najpogosteje na glavi, pri moških tudi na področju brade in na dr ugih poraščenih predelih obraza. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 so še posebej dovz e t n e z a r a z voj te b o l e z n i , s a j i m a j o večje tveganje za razvoj avtoimunskih

Androgena alopecija je najpogostejša oblika plešavosti, ki nastane zaradi delovanja androgenih hormonov in lahko prizadene oba spola Vir slike: https://www revitaltrichology com/androgenetic-alopecia-treatment-mumbai

na lase

Alopecija areata je avtoimunsko obolenje, ki se najpogosteje kaže s krožnim izpadanjem las na lasišču in tudi na drugih poraščenih delih obraza (npr na bradi)

Vir slike: https://www hairlossdoctors com/hair-losscauses/diseases/)

obolenj Poleg tega lahko nestabilne ravni kr vnega sladkorja in povezane hormonske spremembe dodatno prispevajo k večji občutljivosti lasnih mešičkov

Je izpadanje las zaradi sladkor ne bolezni rever zibilno?

Izpadanje las, povezano s sladkor no boleznijo, je v nek aterih primerih mog o č e u p o č a s n i t i K lj u č n i d ej av n i k p r i tem je dober nadzor nad nivojem kr vnega sladkorja ter učinkovito obvladovanje stresa Za boljši nadzor krvnega sladkorja je priporočljivo redno spremljanje ravni sladkorja v kr vi, jemanje predpisanih zdravil po navodilih vašega osebnega zdravnik a in specialista diabetologa ter uravnotežena prehrana in redna telesna vadba. Poleg tega lahko obvladovanje stresa prispeva k boljšemu počutju in zdrav ju las Sprostitvene tehnike, kot so meditacija, joga in dihalne vaje, pomagajo zmanjšati stresne hormone, ki lahko negativno vplivajo na rast las

Možnos ti zdravljenja izpadanja las

Zdravljenje androgene alopecije, ki je torej najpogostejša oblik a plešavosti pri moških in tudi pri žensk ah, vključuje uporabo različnih zdravil in tudi nek atere dr uge možnosti zdravljenja. Pri moških se najpogosteje uporabljata minoksidil ali f inasterid, medtem ko se pri ženskah lahko predpišeta minoksidil ali spironolakton. Poleg omenjenih zdravil se lahko poseže tudi po kir urških možno-

stih zdravljenja, laserskih tretmajih ali i nj e kc ij a h p l a z m e , k i j e o b o g a te n a s trombociti.

Standardne oblike zdravljenja

Minoksidil je zdravilo v obliki der malne raztopine, ki se nanese neposredno na lasišče. Deluje tako, da podaljša rastno fazo lasnih mešičkov, k ar vodi do rasti večjih in gostejših las Minoksidil je na voljo v 2- in 5-odstotni koncentraciji, pri čemer lahko tako moški kot ženske uporabljajo obe različici Pomembno je, da se zdravilo nanese neposredno na lasišče in ne na lase. Prav tako ga je treba redno uporabljati vsaj štiri do šest mesecev, da se opazijo vidni rezultati Spr va lahko pride do povečanega izpadanja las, k ar je nor malno in se običajno ustavi v dveh mesecih. Če se preneha z uporabo minoksidila, pa se bo izpadanje las najverFinasterid je zdravilna učinkovina v obliki

Dr ugo zdravilo, ki se uporablja le pri žensk ah z androgeno alopecijo, je spironolakton. Znižuje raven hor monov, ki prispevajo k izpadanju las. Zdravilo se ne uporablja pri moških, saj vpliva na hormone, ki so pomembni za njihovo splošno zdrav je. Pri ženskah, ki jemljejo spironolakton, je potrebno zanesljivo kontracepcijsko sredstvo, saj ga med nosečnostjo ni var no uporabljati

Dodatne možnos ti zdravljenja

Kir urške možnosti zdravljenja plešavosti vključujejo presaditev las, kjer se zdravi lasni mešički prenesejo iz enega dela lasišča na prizadeta območja. Presaditev las se izvaja z dvema tehnikama: FUT (iz angl follicular unit transplantation) in FUE (iz angl. follicular unit extraction). Pri tehniki FUT se iz donorskega dela lasišča izreže ozek trak kože, iz k aterega se nato izolirajo posamezni

Minoksidil je preverjena aktivna učinkovina, najpogosteje v obliki dermalne raztopine, ki se jo nanaša neposredno na lasišče in se jo lahko predpiše osebam, ki imajo težave s čezmernim izpadanjem las

Vir slike: https://wimpoleclinic com/blog/can-you-get-minoxidil-on-the-nhs/)

tablet, ki zmanjšuje proizvodnjo hor mona DHT, povezanega z androgeno alopecijo Finasterid lahko pomaga povečati gostoto las, vendar ga ne smejo uporabljati nosečnice ali ženske, ki bi lahko zanosile, saj lahko vpliva na razvoj genitalij pri moškem plodu Pri moških je običajen odmerek 1 mg na dan, pri višjih odmerkih pa so pogosteje možni neželeni učinki, kot so zmanjšan libido in erektilna disfunkcija, vendar so ti praviloma redki, še posebej pri omenjenem standardnem odmerk u za zdravljenje izpadanja las.

lasni mešički za presaditev. Pri tehniki FUE pa se posamezni lasni mešički iz donorskega dela lasišča izvlečejo neposredno in vsak posebej, k ar omogoča manj invaziven postopek brez vidnih brazgotin na koži

Dr ugi načini zdravljenja vključujejo še naprave, ki uporabljajo nizkoenergijsko lasersko svetlobo, injekcije plazme, bogate s trombociti, in oralni minoksidil Laserske naprave se uporabljajo večkrat na teden za spodbujanje rasti las, medtem ko injekcije plazme iz lastne kr vi bolnik a lahko

stimulirajo lasne mešičke Oralni minoksidil, ki se sicer uporablja za zdravljenje visokega kr vnega tlak a, lahko pomaga pri rasti las, vendar lahko v nekaterih primerih povzroči otekanje nog in povečano rast dlak na dr ugih delih telesa Za bolnike s plešavostjo so na voljo t u d i r a z l i č n i ko z m e t i č n i i z d e l k i , k i zmanjšujejo videz izpadanja las, kot so šamponi za zgostitev las, bar ve in pršila za lasišče, ki uskladijo bar vo lasišča z lasmi, vendar ti praviloma ne odpravljajo vzrok a težav pri plešavosti, ampak ponujajo le kratkotrajno izboljšan videz las oz. lasišča.

Pr hljaj in seboroični der matitis na lasišču

Prhljaj je še ena od pogostih težav, povezanih z lasiščem, in ga delimo na suhi in mastni prhljaj Suhi prhljaj se k aže v obliki suhih, belih lusk, ki so praviloma posledica suhe kože na lasišču, čeprav lahko v določenih primerih gre za kronično vnetno kožno bolezen, ki ji prav i m o l u sk av i c a o z p s o r i a z a M a s t n i prhljaj, ki je posledica povečanega del ova nj a ž l e z l oj n i c , s e p oj av i v o b l i k i

vključno z lasiščem in robovi lasišča Kvasovka Malassezia furfur ima pomembno vlogo pri nastanku tega stanja, zlasti ko je izločanje loja povečano zaradi delovanja spolnih hor monov

Seboroični der matitis in prhljaj zdravimo z uporabo posebnih protiglivičnih šamponov, ki vsebujejo aktivne učinkovine, kot so cinkov pirition, selenov sulf id ali azolne spojine Ti izdelki pomagajo nadzorovati rast glivic in zmanjšujejo simptome, kot so srbenje in luščenje kože V hujših primerih, ko je prisotno tudi vnetje, predvsem pri seboroičnem d e r m a t i t i s u , l a h ko z d rav n i k p re d p i š e protivnetna zdravila Z redno uporabo ustreznih šamponov in pravilno nego lasišča je mogoče uspešno obvladovati simptome, preprečiti ponovitve težav in ohraniti zdrav je lasišča

Praktični nasveti za blaženje težav s pr hljajem

Za tiste, ki se soočajo s prhljajem, je ključnega pomena pravilna nega las in lasišča Pri uporabi šamponov je torej priporočljivo izbrati takšne, ki vsebujejo prej omenjene protiglivične učinkovine

pri moških Vir slike: https://www midlandsderm com/seborrheic-dermatitis/

belo-r umenih mastnih lusk Na pojav prhljaja lahko vplivajo številni dejavniki, kot so stres, nepravilna nega las, hormonske spremembe in razrast glivic iz rodu Malassezia, ki so sicer v manjši meri že prisotne na našem lasišču kot del naše naravne kožne mikrobiote Pogosto je sicer prhljaj najblažja oblika seboroičnega dermatitisa, vnetnega stanja, ki prizadene kožo, bogato z lojnicami,

(cinkov pirition, selenov sulfid ali azolne spojine), saj pomagajo zmanjšati rast kvasovk, ki prispevajo k nastanku prhljaja Šampon pustite delovati na lasišču 5–10 minut, nato ga temeljito sperite Spr va ga uporabljajte vsakodnevno, po izboljšanju težav pa dvakrat tedensko ali po potrebi

Izogibajte se pretirani uporabi vroče vode in močnih sušilnikov za lase, saj

lahko ti dodatno izsušijo ali razdražijo lasišče Prav tako se ne prask ajte po lasišču, ker s tem povečate tveganje za dodatne ok užbe Kratk a pričesk a lahko olajša nego las in omogoča boljši dostop šampona do lasišča Pomembno je tudi opazovati, k ako se vaše lasišče in lasje odzivajo na spremembe v življenjskem slogu, kot so stres, vremenski vplivi ali prehrana Zdrava prehrana, bogata z vitamini in minerali, in ohranjanje zdravega imunskega sistema lahko pomembno vplivata na zdrav je lasišča in zmanjšata težave s prhljajem.

Sprememba življenjskega sloga

Redna telesna vadba je ključnega pomena za izboljšanje splošnega zdrav ja in prekr vitve, k ar pozitivno vpliva tudi na lasne mešičke Boljša prekr vitev zagotavlja, da lasni mešički prejmejo potrebna hranila in kisik, kar lahko prispeva k ohranjanju močnih in zdravih las Poleg vadbe je pomembna tudi uravnotežena prehrana, bogata z vlakninami, zelenjavo, sadjem in pustimi beljakovinami Tovrstna prehrana pomaga pri boljši uravnanosti kr vnega sladkorja, k ar je bistveno za osebe s sladkorno boleznijo, saj nenadzorovana raven sladkorja lahko oslabi lasne mešičke in povzroči izpadanje las. Hrana, ki vsebuje vitamine in minerale, kot so biotin, cink, železo ter vitamini B, C in E, lahko še dodatno prispeva k zdrav ju las, saj ta mikrohranila podpirajo regeneracijo celic in proizvodnjo keratina, ki je osnovna sestavina las Poleg telesne aktivnosti in zdrave prehrane je pomembna tudi prej omenjena pravilna nega lasišča, zlasti za ljudi, ki se spopadajo s prhljajem

Težave lahko ublažite

Sladkor na bolezen lahko povzroča izpadanje las in tudi nekatere dr uge težave z lasiščem, npr. prhljaj, vendar je s pravilnim nadzorovanjem kr vnega sladkorja in zmanjševanjem stresa mogoče omenjene težave v veliki meri ustaviti oz. vsaj ublažiti Prav tako je pomembno, da se osebe, ki se soočajo s težavami z l a s m i , p o s ve t uj ej o s s voj i m o s e b n i m zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu der matovenerologu, saj so za omenjena bolezenska stanja na voljo različne možnosti zdravljenja, ki lahko pomagajo pri vaših težavah s čezmernim izpadanjem las in prhljajem

Seboroični dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, ki se kaže z luščenjem, prav tako so določeni predeli lasišča pordeli in zato vneti Razvije se lahko tudi na poraščenih predelih obraza, predvsem

O telesni aktivnos ti med prazniki

Zdr

užimo pri je tno s koris tnim

® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Jana Komel, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper

December je mesec prazničnih dobrot, dr uženj in sproščenega vzdušja, vendar lahko to obdobje predstavlja za osebe s sladkor no boleznijo izziv Mize se navadno šibijo pod dobrotami in težko se upremo hrani v dobri dr užbi Pri uravnavanju glukoze v kr vi nam zato lahko pomaga telesna aktivnost Praznični čas pa ponuja priložnosti, da gibanje vključimo v svoj vsakdan

Praznična aktivnos t v dr užbi

Telesna aktivnost je lažja in zabavnejša, če jo izvajamo sk upaj z dr užino ali prijatelji Zak aj ne bi dr uženja spremenili v priložnost za gibanje? Organizirajte skupne sprehode po praznično okrašenih mestnih ulicah, obiščite drsališče ali načr tujte pohod na bližnji hrib To je čudovita priložnost za krepitev odnosov, medtem ko obenem skrbimo za svoje zdrav je

Za zabavo in dodatno motivacijo lahko skupaj preizkusite tudi bolj aktivne praznične tradicije, kot so igre na prostem, delanje snežakov ali, seveda, ples na prazničnih zabavah Ples je odličen način za sprostitev, izboljšanje telesne kondicije in uravnavanje glukoze v kr vi Majhni koraki, velik učinek

Če vam praznični ur nik ne dopušča dolgotrajnih vadb, lahko veliko dosežete že z majhnimi koraki. Po obilnem obrok u povabite dr užino in prijatelje na 15minutni sprehod – razisk ave k ažejo, da ž e t a ko k r a t k a a k t i v n o s t p o m a g a p r i učinkovitejšem uravnavanju glukoze v kr vi Enako velja za krajše vaje doma ali preprosto gibanje, kot je igranje z otroki ali vnuki

December je lahko tudi čas stresa zaradi nakupov ter organizacije dogodkov

in pričakovanj Telesna aktivnost, kot so joga, pilates ali preprosti sprehodi v naravi, lahko pomaga sprostiti napetost in izboljša počutje Prazniki so odličen čas za ustvarjanje novih navad, kot je redno gibanje, ki vas bo spremljalo tudi v prihajajočem letu

Vključite gibanje v praznični čas

Naj bo telesna aktivnost del vaših prazničnih trenutkov. Aktivnosti v dr užbi so priložnost za zabavo, smeh in krepitev zdrav ja

Ne pozabimo, da lahko tudi majhni koraki pripeljejo do velikih sprememb Praznični čas je popolna priložnost, da zdr užimo prijetno s koristnim, ob tem p a p o sk r b i m o , d a o s t a n e m o a k t i v n i , zdravi in v dobri dr užbi!

Srečne in vesele praznike!

Zavezani natančnosti

brez v pliva d rugih zd r av i l1, 2

Ali ste vedeli, da lahko zdravila , ki jih jemljete, vplivajo na natančnost meritev?

Tu so možni dejavniki vpliva na vaše meritve glukoze:

S sistemom Accu-Chek Guide lahko merite raven glukoze v krvi brez motečega vpliva 99 % testiranih potencialno motečih snovi 1,2

Zdravila na recept Pogosti onesnaževalci iz ostankov na rokah

Pogoji shranjevanja in vplivi iz okolja

Podprite nas z delom svoje dohodnine

Spoštovani!

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1956 in v tem času se je ustanovilo in se ji je pridr užilo že 37 dr uštev diabetikov, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji

V vsem tem obdobju, v zadnjih 68 letih, je glavna dejavnost in aktivnost organiziranega delovanja dr uš tev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave populacije o razširjenosti in širjenju te neozdravljive bolezni V društva diabetikov so včlanjene v glavnem osebe s sladkorno boleznijo, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podporniki, ki jih zanima promocija zdravega načina življenja Pogoj za članstvo je plačana minimalna članarina in s tem so zagotovljene ugodnosti, kot so strokovna predavanja, učne delavnice, špor tne aktivnos ti, zdravs tvenoedukativna okrevanja v zdraviliščih, organizirana družabna srečanja, pohodništvo in druge aktivnosti društev. Vsak član prejema brezplačno glasilo Sladkorna bolezen, v katerem objavljamo strokovne in poljudne članke glede bolezni, njenega obvladovanja in preprečevanja Objavljene vsebine so pomembne za osebe s sladkorno boleznijo, pa tudi za vse zdrave, ki se bodo z boleznijo morda soočili v prihodnosti

Vsa društva in tudi Zveza društev diabetikov Slovenije smo regis trirani kot humanitar ne organizacije in v ta namen nam Fundacija za f inanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij zagotavlja del sredstev za naše delovanje in izvedbo programov

V veliko pomoč pri delovanju in izvajanju programov so nam tudi podjetja in posamezniki s svojimi prispevki in donacijami

D a n e s ve č j i d e l p r e b i va l s t va v r a z v i t e m delu sveta živi v izobilju, brez pomanjkanja bogate hrane in v relativno lagodnem načinu življenja, kar je eden glavnih vzrokov, da se sladkor na bolezen širi in dobiva čedalje večjo razsežnost V Sloveniji ima sladkorno bolezen že približno osem odstotkov prebivalstva, kar je velik strošek za zdravstveni in ekonomski sistem Ravno zato je delovanje društev diabetikov in njihove zveze pomemben dejavnik ozaveščanja, obvladovanja in preprečevanja te bolezni Zveza društev diabetikov Slovenije je v vsem minulem obdobju razvila zelo odmevne in prepoznavne aktivnosti, ki so danes naša stalnica delovanja: – smo deležniki Dr žavnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, ki pomeni strateške usmeritve za ukrepanje na področju preprečevanja zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju; – izdajanje glasila Sladkor na bolezen, ki ga dobivajo vsi člani brezplačno; – organizacija tekmovanja v znanju o sladko r n i b o l e z n i n a o s n ov n i h i n s r e d n j i h šolah z namenom ozaveščanja o zdravem načinu življenja;

– špor tno-rekreativne aktivnosti na ravni zveze in po posameznih dr uštvih; – strokovna predavanja ob organiziranih dogodkih, kot so občni zbori dr uš tev, proslave ob dnevu sladkorne bolezni, organizirana zdravstvenoedukativna okrevanja v ter mah itd.; – sodelovanje z dr ugimi humanitar nimi dr uštvi.

Vse navedene aktivnosti so pomembne predvsem v današnjem času, ko se ta bolezen širi, saj je kronična in še neozdravljiva Velik napredek pri zdravljenju in obvladovanju bolezni je bil dosežen v zadnjih stotih letih z novimi zdravili in pripomočki, ki so danes na voljo, tako da je kljub bolezni mogoče živeti sorazmerno dobro V društvih imamo kar nekaj članov, ki obvladujejo bolezen že več kot 50 let, kar je dokaz, da sladkorna bolezen ni več tako nevarna, kot je bila nekoč.

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO

Ime oziroma Davčna naziv številka Odstotek upravičenca upravičenca (%) Zveza društev diabetikov Slovenije, 63238110 1,0 Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Velika želja vseh nas, oseb s sladkorno boleznijo in zdravih ljudi, pa je, da nam znanost in medicina odkrijeta nove metode zdravljenja in zdravila, da bi bila sladkorna bolezen nekega dne tudi ozdravljiva Verjamemo, da se bo to zgodilo prej kot v prihodnjih 60 letih, do takrat pa bodo imele naše aktivnosti še vedno velik pomen

S prošnjo, da nam namenite del dohodnine (od 0,1 do 1 %) tudi za naše dejavnosti, se obračamo tudi na vas, saj vas ne bo nič stalo, nam pa bo pomenilo veliko Spodaj vam prilagamo obrazec, ki ga lahko izpolnite s svojimi podatki in ga pošljete na FURS.

Hvala za vašo odločitev, da nam boste priskočili na pomoč in oddali prikazani zahtevek

(izrežite in nalepite na pr vo stran dopisnice)

Dopisnica

znamka

FURS p. p. 107

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

1001 LJUBLJANA # #

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI

Ime in priimek davčnega zavezanca/zavezanke:

Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka):

Poštna številka, ime pošte:

Davčna številka:

Pristojni davčni urad, izpostava:

podpis zavezanca/zavezanke

NAJ BO SL ADKOR ČIM PREJ POD NADZOROM!

Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen in pomeni skupino različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija sladkorja v kr vi.

Zdravljenje sladkorne bolezni pomeni:

nadzor kr vnega sladkorja in dejavnikov tveganja za zaplete bolezni,

Kaj

uravnavanje kr vnega sladkorja s farmakološkimi ukrepi (zdravila)

pomeni nadzor nad

sladkorjem v kr vi?

Pričakuje se, da bo do leta 2030 sladkorno bolezen imela 1 od 9 odraslih oseb na svetu.

Polovica ljudi s sladkorno boleznijo sploh ne ve, da jo ima.

in z nefarmakološkimi ukrepi (zdrav življenjski slog).

»Nadzor kr vnega sladkorja pomeni ohranjanje vrednosti sladkorja v kr vi v varnem območju. Osebam s sladkorno boleznijo uravnavanje kr vnega sladkorja v kr vi pomaga preprečiti resne zdravstvene težave.«

HbA1c

Meritev HbA1c pove, kako dober je bil vaš nadzor nad sladkorno boleznijo.

Z dobrim nadzorom nad kr vnim sladkorjem ustavimo oziroma upočasnimo nastanek zapletov, ki jih visoke vrednosti sladkorja v kr vi pov zročajo kr vnim žilam in živcem Zaplete sladkorne bolezni lahko preprečimo oziroma upočasnimo.

6.5

6,5 %

Ciljna vrednost HbA1c pri odraslih je pod 6,5 %, pri otrocih pa pod 7,5 %.

Kaj se zgodi, če je vrednost kr vnega sladkorja

previsoka?

Neurejena in nenadzorovana sladkorna bolezen je lahko v zrok za številne zaplete in prezgodnjo smrt.

Nujnost v zdrževanja

vrednosti kr vnega sladkorja v ciljnem

območju

»Dober nadzor vrednosti sladkorja v kr vi pomeni manj zdravstvenih težav, več energije in daljše življenje.«

Nadzor nad kr vnim

sladkorjem je pomemben. Dosezimo ga čim prej in v zdržujmo čim dlje!

33 % manjše tveganje za srčno-žilne bolezni,

52 % manjše tveganje za slabšo ledvično funkcijo

Če HbA1c zgodaj po diagnozi sladkorne bolezni spravimo na 7 %, pomembno zmanjšamo tveganje za srčno-žilne in ledvične zaplete.

Kako v zdrževati raven kr vnega sladkorja v ciljnem območju?

Jejte

uravnotežene obroke z vlakninami in se izogibajte sladkorju.

Jemljite zdravila, kot je predpisano.

Razgibajte svoje telo, saj gibanje niža raven sladkorja v kr vi.

Nadzorujte vrednosti svojega kr vnega sladkorja, da boste bolje obvladovali sladkorno bolezen.

Uravnavanje sladkorja v kr vi je bistveno za preprečevanje zapletov sladkorne bolezni in izboljšanje kakovosti življenja Nadzorujte vrednosti svojega kr vnega sladkorja, da boste bolje obvladovali sladkorno bolezen.

»Vzemite sladkorno bolezen v svoje roke!«

Zdra ve jedi za zimske dni

® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Rižota z gobami, piščancem in sirom brie

Čas priprave: 60 minut

Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 460 kcal

Ogljikovi hidrati: 58 g

Beljakovine: 26 g

Maščobe: 12,5 g

Natrij: 0,5 g Vlaknine: 3,5 g

Sestavine: 320 g riža, 350 g piščančjih prsi, ena večja rjava čebula, 3 stroki česna, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 100 ml belega vina, 200 g šampinjonov, 120 g sira brie, en liter jušne osnove (približno), tri vejice peteršilja, pol čajne žličke timijana, sol in poper

Priprava: nasekljano čebulo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju Nato dodamo česen in pražimo toliko, da zadiši Dodamo na kocke narezane piščančje prsi, timijan, sol in poper ter pražimo 5–7 minut. Nato dodamo opran in odcejen riž in narezane šampinjone Dobro premešamo in vse sk upaj

Solata z zeljem, korenjem in kumino

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 100 kcal

Ogljikovi hidrati: 10,5 g

Beljakovine: 1,5 g

Maščobe: 5,5 g

Natrij: 0,4 g

Vlaknine: 5 g

Sestavine: 150 g naribanega korenja, 500 g svežega zelja, dve žlici bučnega olja, sol, poper in k umina po ok usu

Priprava: korenje olupimo in naribamo Zelje narežemo na tanke rezance

Vse sk upaj damo v skledo, začinimo, premešamo in postrežemo

Jajčna omleta v tor tilji

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 420 kcal

Ogljikovi hidrati: 25 g

Beljakovine: 19 g

Maščobe: 26 g

Natrij: 0,4 g

Vlaknine: 2,5 g

ponovno pražimo še 3–5 minut toliko, da riž postekleni Prilijemo belo vino in ves čas mešamo, da se tekočina vpije Zmanjšamo temperaturo na štedilniku in postopno prilivamo še jušno osnovo, dokler riž ni k uhan. Na koncu vmešamo še narezan ali nariban sir ter nasekljan peteršilj in postrežemo

Sestavine: dve večji jajci, sol, poper, ena polnozr nata tor tilja, en večji paradižnik in ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja

Priprava: jajci razžvrkljamo in dodamo začimbe. Paradižnik operemo, ga narežemo na kolobarje in položimo na segreto ponev z ekstra deviškim oljčnim o lj e m . P u s t i m o , d a s e m a l o p o p e č e , obr nemo, čez vlijemo razžvrkljana jajca in na vse sk upaj položimo tor tiljo Pečemo na zmer nem ognju Nato tor tiljo zložimo in temu priložimo poljubno svežo zelenjavo

Obara

z ajdovimi žganci

Čas priprave in kuhanja: 120 minut Število porcij: 5

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 505 kcal

Ogljikovi hidrati: 30 g

Beljakovine: 45 g

Maščobe: 22 g

Natrij: 0,6 g

Vlaknine: 5 g

Sestavine za obaro: ena večja čebula, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 1 kg pustega piščančjega mesa brez kože, 150 g korenja, 100 g graha, 150 g nad-

zemne kolerabe, 150 ml paradižnikove mezge, sol, poper, ena čajna žličk a majarona, tri vejice peteršilja, 2–3 litre vode in 4 lovorjeve liste. Sestavine za ajdove žgance: en manjši krompir, 130 g ajdove moke in ščep soli Priprava obare: čebulo pražimo na ekstra deviškem oljčnem olju, da se zmehča Dodamo na kocke narezano korenje, kolerabo, grah, premešamo in pražimo še 5 minut Nato dodamo kose piščančjega mesa (velikost je poljubna), paradižnikovo mezgo, začimbe in vodo Pokrijemo in kuhamo, dokler se piščanec ne zmehča Na koncu dodamo še nasekljan peteršilj in po potrebi še dodatno z a č i n i m o . P r i p r ava a j d ov i h ž g a n c e v : krompir narežemo na lističe, solimo in kuhamo v 2- do 3-krat večji količini vode, kot bi je bilo potrebno za k uhanje take količine krompirja Ko je krompir kuhan, na sredino posode stresemo ajdovo moko in povečamo temperaturo na štedilnik u Ko voda ponovno zavre, na sredini kupčka naredimo luknjico, da lahko skoznjo prodre voda Pokrijemo in kuhamo 20 minut Nato vodo odcedimo v posebno posodo in jo prihranimo Vsebino (krompir in ajdovo moko) zmiksamo z električnim mešalnikom in metlicami za testo Vmes po potrebi dodajamo prej prihranjeno odlito tekočino Ajdove žgance postrežemo skupaj z obaro

Praznična č okolada

Veseli december sestavljajo številni prazniki in zabave K temu seveda spada tudi večja količina nezdrave hrane, alkohola in pomanjk anje gibanja, k ar pa lahko hitro vodi v povišanje telesne teže Glede na raziskave se decembra, v povprečju zredimo za kilogram in pol Praznično prehranjevanje lahko poleg odvečne teže prinese tudi poslabšanje številnih bolezni, kot so sladkor na bolezen, bolezni srca in ožilja, bolezni pljuč, lahko pa privede tudi do zamaščenosti jeter

Med božično-novoletnimi prazniki je prodaja slaščic zelo povečana, saj si veliko ljudi ravno te izmenja kot drobno pozornost. Pr vi so na policah medenjaki, sadje, oblito s čokolado, in izdelki iz marcipana Sedijo še čokoladni miklavži, okraski in adventni koledarji iz mlečne, bele in čr ne čokolade Izbira je res izjemna Za vse pa velja, da vplivajo na dvig kr vnega sladkorja – mlečna in bela čokolada nekoliko bolj, saj vsebujeta večjo količino sladkorja in zato več ogljikovih hidratov Čr na čokolada vsebuje nekoliko manj sladkorja

Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?

in večji delež kakava in kakavovega masla, ki sta maščobi in ne vplivata k aj dosti na glikemijo. Večji kot je delež k ak avovih delcev, manj je dodanega sladkorja

Kakav, hrana bogov

Beseda kakav izvira iz majevske besede kakawa, k ar v dobesednem prevodu pomeni hrana bogov Glavna sestavina k ak avovega zr na je k ak avovo maslo, preostali del pa poznamo kot kakav v prahu Ta vsebuje veliko vitaminov in mineralov, poleg tega pa tudi kofein in teobromin, ki imata zaradi vpliva na centralni živčni sistem poživilni učinek.

Letno po vsem svetu zaužijemo k ar 3 milijone ton k ak ava, največ v obliki čokolade in k ak avovih napitkov Čeprav je Krištof Kolumb pr va kakavova zr na v Evropo prinesel že leta 1502, so pr vo čokoladno tablico v Evropi izdelali šele leta 18 48

Zaradi večjega deleža kakavovih delcev je čr na čokolada bolj grenk a Tako njena močna aroma preprečuje, da bi je pojedli preveč naenkrat, kot se marsikomu zgodi z mlečno čokolado. Kljub temu pa je tudi

pri čr ni čokoladi potrebna zmer nost pri uživanju

Kako torej sladk arije, ki so decembra na vsakem korak u, umestiti v našo prehrano? Pretirano odpovedovanje se lahko k aj hitro obr ne v prenajedanje, saj smo konec koncev samo ljudje – in tu se lahko pojavijo številne težave. Prav tako miselnost, da pr vega januarja res začnemo s konkretno dieto in samo še decembra v svoje telo brezglavo vnašamo na k upe čokolade in piškotov, tudi ne bo rešitev Držimo se reka Zmernost je lepa čednost Če si po kosilu privoščimo večji posladek, imejmo to v mislih pri večerji in tega seveda ne počnimo dan za dnem

Majhen, udoben in točen sistem za spremljanje glukoze. Enostavna in hitra namestitev senzorja, ki deluje do 14 dni Tanek in raven oddajnik za večkratno uporabo - ne potrebuje polnjenja.

Medika Celje (03/543 43 52), Medika Bled (04/574 50 70), Medika Bolnica Maribor (02/300 28 82), Medika Jesenice (04/586 12 14), Medika Velenje (08/382 49 01)

Ras tline

za zims ki okras

® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru

Na pr vi pogled se zdi, da nas pozimi v vr tu ne razveseljuje ravno široka paleta bar v A ob poglobljenem sprehodu po vr tu bi bili presenečeni, koliko pisanega je okoli nas. Listopadno drevje in gr movnice namesto listov ponujajo zanimive oblike krošenj, bar vito lubje, mnoge tudi pisane plodove Zimzelene rastline šele pozimi pridejo prav do izraza, saj jih čez poletje zasenčijo veliko bar vitejše kolegice.

Rastline za zimski okras lahko umes t i m o v m e š a n e z a s a d i t ve t r a j n i c i n gr movnic, na večjem vr tu pa si lahko oblik ujemo zimski kotiček

Hor tenzije (rod Hydrangea)

Zimzelene vrste hor tenzije v našem podnebnem pasu ne prezimijo, vendar zimski okras niso samo vedno zeleni l i s t i M n o g e v r s te h o r te n z ij o h r a n ij o kompaktna suha socvetja vso zimo in jih porežemo šele spomladi, da damo prostor novim, mladim poganjkom.

Za zimski okras suhih socvetij so med japonskimi hor tenzijami primerne nižje sor te iz sk upine ‘lace cup ’ (s ploščatimi socvetji) in dr uge vrste: latnate (H paniculata), napiljenolistne (H ser rata) in tudi navadne japonske širokolistne hor tenzije (H macrophylla)

Izberemo jim zavetne lege, zaščitene pred močnim zimskim vetrom

Za gojenje so hor tenzije nezahtevne, potrebujejo zadosti vlage in odcedno rastišče Za optimalno cvetenje sta potrebna redna rez in dognojevanje Ker se hor tenzije med sabo razlikujejo po tem, na katerih poganjkih cvetijo – latnate na stranskih, večina ostalih vrst pa na končnih –, se seveda razlik ujejo tudi po načinu rezi.

Dreni (rod Cornus)

Najlepše pozimi so sk upinske zasaditve gr movnic z bar vitimi mladimi poganjki V zasaditvah za zimski okras najpogosteje srečamo drene in robide Dreni so nezahtevne gr movnice, ki pogosto preraščajo brežine javnih zasaditev, robove ribnikov in gozdne robove

Na voljo so sorte z rdečimi, rdeče oranžnimi, r umenimi in z elenimi poganjki Bar vitost seveda določena z redno rezjo, saj so močno obar vani le mladi poganjki

Da ohranimo vitalnost grmov, jih vsake dve leti po koncu zime porežemo nazaj Močno rastoče vrste (C. sanguineum) lahko režemo vsako zimo. Odrezane poganjke zmeljemo S tem pridobimo koristno organsko komponento za kompost.

Vr be (rod Salix)

Podobno kot dreni se tudi vrbe sadijo v zimske zasaditve zaradi barvitega lubja Pri vrbah poznamo še večjo bar vno lestvico mladih poganjkov, privlačne pa so tudi mačice, ki so pri večini vrb srebr no sive, pri nek aterih pa tudi čr ne

Vrbe prenesejo nek aj več vlage v tleh. Pogosto jih sadimo ob robove vodnih motivov in na brežine potokov Vlažna tla jim v vrtu zagotovimo z debelo plastjo zastirke iz organske snovi. Najenostavnejša zastirka je debela plast jesenskega listja

Bodike (rod Ilex)

Bodike so tradicionalne zimske rastline, povezane s tematiko zimskih praznovanj V vr tovih so redke, vendar bi lahko bilo dr ugače Zanimive so vse leto, najbolj pa pridejo do izraza pozimi, saj nas razveseljujejo s pisanimi plodovi.

Ker so bodike dvodomne rastline, je v vr tu smiselno zasaditi ženske in moške

sor te Na voljo so sor te z r umenimi, rdečimi in čr nimi plodovi, ki jih izbiramo v kombinacijah z različnimi listi. Priljubljene so r umeno-zelene sor te z izredno nazobčanim listnim robom (sorta Belgica Aurea) Klasično praznične so bodike z manjšimi listi z eno do tremi izrazitimi bodicami in rdečimi plodovi (I aquifolium)

Bodike lahko izbiramo tudi po velikosti; primer ne so t ako za gredice na vr tu kot tudi za korita na terasah. V poštev pridejo za strižene žive meje, vendar z rednim striženjem izgubimo obilnost plodov. Bodike z manjšimi listi uporabljamo v nizkih striženih živih mejah namesto pušpana

Skimije (rod Skimmia)

Skimije so zimzeleni gr mički, ki jih v vr tove sadimo zaradi njihovih zanimivih socvetij Socvetja imajo bar vite popke, katerim po fazi cvetenja sledijo živordeči plodovi

Skimije so dvodomne rastline, zato bodo plodovi le na ženskih rastlinah Na trgu so na voljo skimije s pisanimi listi različnih velikosti

Dobro uspevajo v rahlo kislih, s humusom bogatih tleh, v dr užbi z iglavci, resami in hor tenzijami. V vr tu jim izberemo lego, ki naj bo dopoldne senčna, da so zimska temperatur na nihanja čim manjša

Rese (rodovi Erica, Calluna, Daboecia)

Za rese pravimo, da so spomladanske in jesenske, vendar pa nam terastline popestrijo zimske dni

Sadimo jih kot pokrovnice; najlepše delujejo v sk upinskih zasaditvah. Kom-

biniramo jih z grmovnicami, ki jim ustrezajo enake razmere – rahlo kisla, dobro odcedna, bogato humusna tla

Rese imajo rade sonce, mora pa biti v tleh zadosti vlage. Simpatične so v koritih, tako na terasah kot tudi na okenskih policah, same ali sk upaj z dr ugimi sezonskimi in trajnimi rastlinami – mačehami, iskrivkami ... Ker so majhni grmički, jih lahko sadimo tudi v sk alnjake

Da ostanejo nizke in cvetoče, jih redno obrezujemo – vedno po cvetenju

Camino podari, kar po trebu ješ

Sem Petra Čančer, bolnica s sladkor no boleznijo tipa 2, članica Dr uštva diabetikov Posavje – Brežice. Za sladkor no boleznijo sem zbolela pri šestindvajsetih letih. Tako se zdaj že vrsto let soočam z njo. In prav zaradi sladkor ne bolezni in izzivov, ki jih prinaša, sem se odločila za romanje v Santiago de Compostela.

Letos konec marca sem se tako podala na francoski Camino. Okoli 800 kilometrov dolgo pot sem pričela na francoski strani Pirenejev, v kraju Saint Jean Pied de Por t. Začetek je bil dokaj klavr n; obilno dežev je, poplave, odpovedani vlaki, nadomestni avtobusni prevozi in pr va noč v dotrajanem prenočišču za romarje Ob koncu pr vega dne tako nisem bila več prepričana, da bom zmogla pot

Vendar je bila moja pr va et apa poti do Roncesvallesa prežeta s soncem, optimizmom in dobro voljo. Naslednji dnevi so bili ob dežju, mokrih čevljih, pr vih žuljih in blatnih poteh preizkušnja trdnosti moje volje Vendar sem vztrajala korak za korakom, kilometer za kilometrom.

Ljudje, ki so pos tali moja camino dr užina

Tam nekje okoli mesta Estelle v pokrajini Navar ra in po prehojenih 130 kilometrih se je nebo razjasnilo, na poti je bilo vsak dan manj luž , tudi noge so postale manj boleče.

Bolje sem spoznala ljudi, s k aterimi sem delila izkušnje in življenjske zgodbe

Ti so post ali moja camino dr užina Z ljudmi vseh starosti in iz različnih koncev sveta smo se dr užili ob skupnih večerjah

v prenočiščih, ob post ankih, počitkih na poti, pri popoldanskem pranju perila in obiskih lokalnih trgovin, kjer smo nakupili vse za zajtrk naslednjega dne Nekateri med njimi niso govorili angleško, kot mlada Korejk a, ki je med k uhanjem večerje starejšemu Francozu in meni razlagala o življenju v Sever ni Koreji pod dikt aturo Kim Džong Una. Nasmejali smo se do solz, vendar smo se razumeli

To, da si med sabo pomagamo, je postala najbolj običajna stvar

Veliko je malenkosti, ki dobijo povsem dr ugo težo, pomen, ko sam komaj še premaguješ pot zaradi utr ujenosti, ožuljenih nog ali vremena, ko spoznavaš zgodbe drugih, ki se te pogosto globoko dotaknejo. Koliko takrat pomeni podarjena košarica jagod na vrhu hriba, odigrana melodija na klavirju pred tvojo sobo s sk upnimi ležišči, vprašanje: »Si dobro? Bo šlo?«

Meni najljubša izkušnja s poti ostajajo zgodnja mrzla jutra na Meseti, kjer je bilo temno nebo še vedno posejano z zvezdami, v roke je grizel nepredstavljiv mraz , v daljavi pa so se svetlik ale lučke dr ugih romarjev

Na mesec dni trajajoči poti sem obisk ala tudi čudovita mesta, kot so Pamplona, Burgos, León in Astorga, ki so

»Vztrajala sem korak za korakom, kilometer za kilometrom «

prežeta s koraki tisočih romarjev, zgodovino in umetnostjo

Pravijo, da ti camino vedno podari, kar v tistem trenutk u potrebuješ. Meni je podarjal na vsakem korak u In komaj čak am čas, ko bom spet lahko krenila nanj – mogoče od Santiaga de Compostela čez Muxio do Finister re ali »konca sveta«, kar mi zaradi hudo ožuljenih nog ni uspelo spomladi Mogoče na por tugalskega, mogoče na sever ni camino …

Toliko poti je odpr tih in toliko doživetij še čak a da jih doživim, doživimo

Petra Čančer

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

32. srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev

Posav

ja

9 novembra se je v dvorani Mladinskega centra Brežice odvijalo 32. srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev Posavja. Člani društva iz vseh treh posavskih občin – Sevnice, Krškega in Brežic – so se v zelo velikem številu odzvali vabilu

Skozi uradni del dogodka nas je vodila članica društva Ivana Vatovec Predsednica društva Darja Mandžuka se je zahvalila vsem udeležencem srečanja, posebej še gostom in članom društva. V naslednjem letu bo društvo praznovalo visok jubilej, 40 let delovanja, in bo po sedmih letih ponovno organizator državne proslave ob dnevu sladkornih bolnikov Vse prisotne je ob tej priložnosti že vnaprej povabila na proslavo.

Med povabljenimi gosti je predsednica izpostavila poslovno sekretarko ZDDS Špelco Rudolf, članico izvršnega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije Andrijano Lasič, podžupanjo Občine Brežice Mojco Florjanič, delegacijo članov Društva diabetikov Novo mesto, predstavnici Centra za krepitev zdravja Brežice, oba predavatelja ter zdravstvene delavce in predstavnike različnih društev iz Posavja in medije Da je delovanje društva tako uspešno, so poleg predsednice in članov upravnega odbora zaslužni tudi v občinah Sevnica, Krško in Brežice Finančno pa nas podpirajo tudi ZDDS in FIHO ter podjetja iz Krškega (Q Techna, Elmont in Numip) in Sevnice (Tanin in Metalna)

Špelca Rudolf, poslovna sekretarka ZDDS, je izrekla pohvalo društvu za zelo kvalitetno delovanje; izpostavila je izreden odziv društva na akcijo #DarujemKilometre in tudi na osvetlitev objektov z modro lučjo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Podžupanja Občine Brežice Mojca Florjanič je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila, da diabetiki in zdravstveni delavci tvorimo pomemben steber pri obvladovanju sladkorne bolezni

V kulturnem programu so sodelovali Maja Tomić in Branka Jenžur ter odlična otroški in mladinski par Plesnega društva Imani

Pr vo predavanje z naslovom Interakcija med hrano in zdravili nam je podala Valnea Jurečič, mag farmacije, in pojasnila, kako hrana vpliva na učinke zdravil, ki jih jemljemo

Med krajšim odmorom so nam člani CKZ Brežice ponudili degustacijo zdravih namazov

V drugem predavanju z naslovom Odnosi v družini v času bolezni in po njej nam je mag psihologije Ivan Jakovljević pojasnil, kako bolezen vpliva na posameznika, na družino in k a ko s e n a š u m p r i l a ga j a n a p o r u š e n o r av n ove s j e , k i ga povzroči bolezen

Sledila sta pogostitev in druženje v avli doma. Tam so si posamezniki lahko dali tudi izmeriti telesno sestavo z analizo Meritve sta opravili predstavnici CKZ Brežice

Posledice nezdravljene sladkor ne bolezni

Društvo diabetikov Posavje – Brežice je ob podpori Občine Brežice in FIHO 10 oktobra v Dvorani Savice Zorko knjižnice Brežice organiziralo predavanje z naslovom Pomen obvladovanje kardiometabolnih dejavnikov tveganja pri sladkorni in drugih boleznih. Predavala je Katarina Vukelič, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologije

Za tem dolgim naslovom nam je predavateljica razkrila vse vrste tveganj, s katerimi se vsakodnevno srečujemo osebe s sladkorno boleznijo Če bolezni ne zdravimo ali je ne zdravimo pravilno, imamo lahko resne posledice, saj sladkorna bolezen prizadene številne organe v našem telesu in je vzrok, da se naša življenjska doba občutno skrajša

Pozorno smo prisluhnili predavanju o tveganjih, s katerimi se srečujemo osebe s sladkorno boleznijo.

Predavateljica je po predavanju odgovarjala na številna vprašanja udeležencev, kar je bila še dodana vrednost njenega predavanja Predsednica društva in organizatorka predavanja Darja Manžuka se je po končanem predavanju zahvalila predavateljici ter podpornikom predavanja in udeležencem, ki smo se predavanja udeležili v res velikem številu Navzoče je tudi seznanila s programom dela društva do konca tekočega leta.

Tekst in foto: Rudi Mlinar

32 srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev Posavja

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Prijetne in koristne aktivnosti

Naše društvo diabetikov je bilo v preteklih mesecih zelo aktivno

Junija smo pripravili špor tni dan v Krogu – Brod na Muri Kljub lepemu, sončnemu vremenu se je špor tnega dneva udeležilo samo 13 članov Po krajšem razgibavanju smo se odpravili na kratek pohod ob reki Muri. Ko smo se vrnili do broda, smo se namestili na počivališču, kjer smo pripravili majhno zakusko, in v dobrem razpoloženju izmenjali izkušnje o sladkorni bolezni Po dveh urah smo se dobro razpoloženi razšli z besedami Še se srečamo

Svetovni dan pacientovih pravic

Kot že pretekla leta smo se tudi letos 17 septembra, ob svetovnem dnevu pacientovih pravic, udeležili dneva odpr tih vrat v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer smo predstavili naše društvo Kljub slabemu vremenu je bilo kar nekaj zanimanja mimoidočih Ponudili smo jim informacije o delovanju društva in sladkorni bolezni ter o svojih izkušnjah v zvezi z zdravljenjem sladkorne bolezni Razdelili smo tudi nekaj izvodov revije Sladkorna bolezen.

Predavanje o skrbi za hrbtenico

Po krajšem premoru smo že vsi težko pričakovali nordijsko hojo

Kot vsako pr vo sredo v mesecu smo se tudi 2 oktobra zbrali v dvorani PGZ Murska Sobota, kjer smo imeli najprej predstavitev naravnih sokov Hiše narave iz Murske Sobote. Nato smo se pripravili na predavanje Skrb za zdravo hrbtenico Mateja Dišiča, mag kineziologije, iz Centra za krepitev zdravja Predavanja se je udeležilo 20 članov, ki so z zanimanjem spremljali

n Društvo diabetikov Metlika

Piknik in pohod

V soboto, 12 oktobra, smo pripravili naš že 16 piknik in pohod iz Metlike in Črnomlja na letališče Prilozje za akcijo #DarujemKilometre.

Vse zbrane člane, pohodnike, prijatelje, sponzorje in goste je pozdravil novi predsednik društva diabetikov Metlika Miran Križan V čast nam je bilo pozdraviti podžupanji občin Metlika

Anico Kopinič in Črnomelj Majo Kocjan. Načr tovani program smo lepo izpeljali z različnimi špor tnimi igrami, ki jih je povezoval sam predsednik. Vse udeležence špor tnih iger smo nagradili z nagradami naših sponzorjev in donatorjev

predavatelja; ta je nazorno, s posnetki in razlago, predstavil napake in predlagal, kako lahko poskrbimo za dobro delovanje zdrave hrbtenice Udeleženci so prispevali tudi vprašanja in dobili nasvete predavatelja Tekst in foto: Igor Vitez

Nordijska hoja

V začetku septembra smo nadaljevali z nordijsko hojo Izvajamo jo vsak torek popoldan Dobimo se na ploščadi pred murskosoboškim gradom v mestnem parku s palicami za nordijsko hojo, kar pa ni pogoj: gre tudi brez njih Pod strokovnim vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj na ploščadi najprej malo potelovadimo, da si ogrejemo mišice, nato pa krenemo po stezicah soboškega parka Vmes se še ustavimo pod kako lepo krošnjo drevesa, ki jih ne primanjkuje in se bohotijo v različnih jesenskih bar vah, in prisluhnemo žvrgolenju ptic, ki so še ostale pri nas Ustavimo se tudi pred ribnikom, v katerem veselo rajajo razne ribice in na gladini račke

Po vsej tej prijetni hoji sploh ne opazimo, da je ura naokrog in da moramo zaključiti s prijetno jesensko hojo Tako se dobre volje vrnemo domov z željo, da bo teden hitro minil

Tekst : Marija Barber, foto: Metka Vlaj

Lepo smo se zabavali, kramljali in se veselili ob dobri glasbi

Tekst : Miran Križan, foto: arhiv dr uštva

Sladkorna

Špor tni dan Društva diabetikov Murska Sobota

n Društvo diabetikov Ljubljana

Preventivno-edukativno okrevanje v Izoli

Jesensko okrevanje v hotelu Delfin v Izoli je postalo že naša stalnica Letos nam sicer vreme ni bilo naklonjeno in smo morali naše aktivnosti sproti prilagajati.

Ob prihodu v Celje sta nas na železniški postaji pozdravila predsednik Združenja diabetikov celjske regije Franc Turnšek in podpredsednica Antonija Zimšek ter nas popeljala na načr tovane oglede. Pričeli smo z vodenim ogledom Fotohiše Pelikan, znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana s fotografskim studiem, ki je bil urejen pred drugo svetovno vojno in se je uporabljal vse do konca 20 stoletja, družinskega stanovanja, v katerem je predstavljena meščanska bivalna kultura pr ve polovice 20 stoletja, in kabinet, ki je služil kot večnamenski prostor

Jutranja telovadba je potekala nemoteno, nekajkrat v telovadnici, nekajkrat pa tudi na terasi. Izvedli smo devettočkovni profil merjenja sladkorja z odčitavanjem rezultatov, ki ga je hkrati s predavanjem izvedla Jana Komel, dr med , spec interne medicine V sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja iz Izole smo imeli dve predavanji. O hidraciji in novostih pri sladkorni bolezni nam je predavala Teja Bencič Ribarič, mag dietetike, Vedrana Majstorovič, dipl med sestra, pa o vplivu sladkorne bolezni na vid Obe predavanji sta bili izredno zanimivi in obogateni z védenjem o prehrani. Zaradi izredno slabega vremena smo morali odpovedati načr tovani ogled mestnega jedra Kopra z vodnico Smo pa ta dan nekaj ur izkoristili za aktivnosti v družabni sobi, kjer smo igrali biljard, namizni tenis, štrbunk, človek, ne jezi se in šah Seveda nam je ostalo tudi dosti prostega časa, ki smo ga izkoristili za sprehode, kopanje v bazenu, igranje petanke in druge aktivnosti Organizirali smo tudi tombolo, na kateri je srečo delila naša Andreja, ki je vlekla številke Na zaključnem večeru smo se pogovorili o vtisih in načr tih za okrevanje v naslednjem letu

Pri druženju smo bili zelo previdni, saj je v hotelu gostoval nepovabljen gost »noravirus« Le nekaj naših članov je bilo okuženih in so morali zato domov oditi kakšen dan prej Da je vse potekalo tako, kot je moralo biti, je poskrbela naša podpredsednica Neli, ki pa je ves čas lahko računala na našo pomoč

Domov smo odšli zadovoljni, z željo, da naslednje leto spet pridemo Tekst : Nika Hudoklin, foto: arhiv dr uštva

Z vlakom v Celje

V soboto, 19 oktobra, smo se z vlakom odpravili v Celje

Vožnja je bila prijetna in za večino, ki se vozimo samo z avti ali hodimo peš, tudi pravo doživetje

Sledil je sprehod do Muzeja novejše zgodovine Celje, na ogled razstave Živeti v Celju, na kateri smo se sprehodili skozi mesto, ki ga več ni, po Ulici obr tnikov, mimo obr tnih delavnic in lokalov, čez Glavni trg in mimo lekarne in meščanskega stanovanja Z veseljem smo prisluhnili Francu

Turnšku: zelo pristno nam je predstavil delo v krojaški delavnici, ki si ga v današnjih č a s i h n i k a ko r n e m o r e m o predstavljati

Po dobrem kosilu smo se odpravili še v Pokrajinski muzej

Celje, kjer smo naš obisk namenili razstavi Mesto pod mestom Arheološko razstavišče v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«, kjer smo se sprehodili med ostanki starodavnih zidov, kipov, cest, mestne vile , ki pričajo o bogati zgodovini mesta

Za »posladek« pa smo si v Stari grofiji ogledali še Celjski strop, ki je nastal v sredini 17 stoletja Gre za stropno poslikavo na platnu; njej avtor ni znan Z veseljem smo si ogledali še razstavo o Almi Karlin, svetovni popotnici, književnici, poliglotki in raziskovalki, ki je v letih 1919–1927 obkrožila svet

Po zaključenih ogledih smo si privoščili še prijeten sprehod proti železniški postaji in si mimogrede za stekleno izložbo ogledali še ostanke velike rimske vile Polni vtisov smo se vračali v Ljubljano in se dogovorili, da se z vlakom odpravimo na izlet še kdaj

Tekst : Neli Marjeta Kapus, foto: arhiv dr uštva

Skupinska fotografija na terasi hotela Delfin

V Pokrajinskem muzeju Celje – Mestu pod mestom

n Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

Povabili tudi upokojence

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica že vrsto let v septembru, ko so že nižje, posezonske cene, organizira štiridnevni izlet po dalmatinskih otokih. Letos je bil na vrsti otok Hvar, ki se ponaša z največ sončnimi dnevi na leto.

Odziv članov društva je bil velik, več kot za en avtobus, zato smo medse povabili tudi Društvo upokojencev Ilirska Bistrica in tako napolnili dva avtobusa. Nastanili smo se v hotelu Hvar v mestu Jelsa Lepo jesensko vreme nam je omogočilo poleg ogledov turističnih znamenitosti tudi kopanje in sončenje, individualne sprehode in oglede po otoku Z vodičem smo si ogledali mestece Jelsa. V ozkih uličicah smo videli edinstveno majhno osemoglato cerkvico Na obrobju mesta smo si ogledali turistično kmetijo, ki se ukvarja z gojenjem, predelavo in prodajo sivke Tu so nas postregli tudi z domačini dobrotami

Ogledali smo si čudovito staro mesto Hvar, ki je imelo še popolnoma poletni utrip, z obilico turistov Nad mestom se dvigata dve trdnjavi. Eno od njiju, iz 15. stoletja, smo si tudi ogledali in uživali v čudovitem razgledu na mesto in okolico Imeli smo tudi nekaj časa za samostojne oglede ostalih zanimivosti, ki

n Društvo diabetikov Koper

Edukativno

zdravljenje v Cavt atu

Člani Društva diabetikov Koper smo junijsko edukativno zdravljenje preživeli v Cavtatu pri Dubrovniku, manjšem mestecu na prelepem polotoku in s privlačnimi zalivčki

Po kar dolgi vožnji smo se namestili v hotel, ki ima neposreden dostop do morja Že zjutraj, takoj po merjenju sladkorja v kr vi in zajtrku, smo se lahko odpravili na pr vo plavanje ali na sprehode po bližnji okolici ali kar do mesta Veliko priložnosti je bilo za sprehajanje, p l ava n j e v k r i s t a l n o č i s te m morju in za druženje Nekateri so se odločili za enodnevni izlet po bližnjih otokih Koločep, Šipan in Lopud Ob večerjah so nas razvajali lokalni izvajalci z d a l m a t i n s ko g l a s b o , k i j e vsem nam dobro poznana.

Po s l u š a l i s m o z d ravst ve n a predavanja dr. med. Marjane Batković Šošo, ki je specialistka psihiatrije v Splošni bol-

jih v mestu ne manjka Obiskali smo še mestece Vrboska, ki slovi kot Male Benetke Skozi vasico je speljana struga reke, preko katere so speljani polkrožni mostički. Ogledali smo si notranjost renesančne cerkve svete Marije in tudi zapeli

Popoldnevi v hotelu so se pred večerjo končali z druženjem na terasi Za popestritev je poskrbel Janez Mizgur kot pr vi glas naše Bistriške himne, ki je navdušila vodiče, animatorje in muzikante turistične agencije Vsak večer smo lahko uživali v živi glasbi in plesu

Štirje dnevi so tako hitro minili Sodelovanje dveh društev se je izkazalo kot primer dobre prakse

Tekst : Vilko Grlj, Karmen Šepec, foto: arhiv dr uštva

nišnici v Dubrovniku. Poudarila je pomen telesne aktivnosti in skrb za normalno telesno težo, ki je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja, predvsem pa kot del preventive Poslušali smo, kako bolezen vpliva na emocionalni stres, strahove, depresijo in diabulimijo, ki se na podlagi raziskav pojavlja predvsem pri dekletih s sladkorno boleznijo tipa 1 Zdravljenje sladkorne bolezni se začne s prehrano, rednim gibanjem in šele na koncu z zdravili

Polni doživetij, ob dobri družbi in žarečih sončnih zahodih smo si obljubili, da se bomo v Cavtat še vračali, če bo le mogoče Tekst in foto: Lučka Magdić

Sladkorna bolezen 37 DECEMBER 2024

Poslušali smo, kako bolezen vpliva na emocionalni stres, strahove, depresijo in diabulimijo

Letos smo za naš jesenski izlet po dalmatinskih otokih izbrali otok Hvar

n Združenje diabetikov celjske regije

Okrevanje v Radencih je hitro minilo

Konec septembra smo preživeli teden dni v Zdravilišču Radenci Zbralo se nas je 45 in uživali smo v vožnji Šofer nas je že pred končnim ciljem popeljal do Kapele, kjer smo občudovali lepe domove in vinograde.

Ob prihodu smo prejeli program aktivnosti Pr va aktivnost pred zajtrkom je bila merjenje kr vnega sladkorja, katerega pomen je poudarila glavna sestra Zdravilišča Radenci

Prisluhnili smo tudi zanimivim predavanjem, ki so bila dobro pripravljena in vsebinsko bogata

Pr vo je bilo z naslovom Telesna dejavnost in sladkorna bolezen in ga je izvajala Maja Žiberk, dipl. fizioterapevtka. Vsak naj bi v okviru svojih sposobnosti vsaj petkrat tedensko po eno uro izvajal telesno aktivnost Pomembno je tudi duševno zdravje, za katero so važni dobri medsebojni odnosi in udeležba na prostih aktivnostih. Poudarila je tudi pomen zadostnega (6–8 ur dnevno) in sproščenega spanja v nočnih urah Po izredno dobri razlagi posameznih oblik dejavnosti smo postavili tudi vprašanja, na katera nam je predavateljica odgovorila Sledil je test in pojasnilo rezultatov.

da ohranja čim več hranilnih snovi, in skrbeti za pravilne postopke obdelave Člani so se udeleževali organizirane telovadbe v bazenu, hoje po zanimivih poteh Radencev in obiska na Kapeli Dobra organizacija celotedenskega bivanja v zdravilišču s skrbjo odgovornih članic društva, strokovno pripravljene aktivnosti, ob prijaznih osebah zaposlenih v Zdravilišču Radenci – in okrevanje v čudovitih Radencih je hitro minilo

Tekst : Jožica Subotič, foto: Zora Zupanc

Izlet v Prekmurje

Naš oktobrski izlet je bil drugačen od dosedanjih Namesto z avtobusom smo se udeleženci, skupaj nas je bilo 27, proti Murski Soboti podali z vlakom. Kar tico javnega potniškega prometa, ki nam omogoča brezplačen prevoz z javnimi prometnimi sredstvi, se vsekakor splača uporabiti

Vožnja je minevala v prijetnem vzdušju, v lepem razgledu na bar ve jeseni in v medsebojnem pogovoru V Murski Soboti sta nas na peronu prisrčno sprejela predsednik soboškega društva diabetikov Igor Vitez in Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in špor t Murska Sobota, ki je bila ta dan naša lokalna vodnica

Pot po mestu je bila zelo zanimiva in poučna. Vodnica nam je predstavila pomembne zgradbe in nas seznanila s podatki in zanimivostmi tega prekmurskega mesta Poseben dogodek v mestu je bil ta dan Terezijin sejem, ki poteka tradicionalno vsako leto 15. oktobra in je največji mednarodni kramarski in živilski sejem na tem območj u V m e s t n e m s re d i š č u j e bilo postavljenih veliko stojnic.Gostinska ponudba je bila bogata in tudi glasba je pripomogla k dobremu razpoloženju

Naslednje je bilo predavanje Ali sem fit Maje Graj, mag kineziologije Za nekatere je bila vsebina predavanja novost, zato je predavateljica strokovno in razumljivo pojasnila pomen aktivnega in zdravega način življenja, saj le redna, vsakodnevna aktivnost krepi zdravje in ohranja moč Sestava obrokov sladkornega bolnika s pomočjo didaktičnih pripomočkov – izvajalka je bila Vanesa Gjerkeš, DMS s specialnimi znanji. Za sladkorno bolezen bi težko predpisali dieto, saj je pri tej bolezni pomembna izbira raznovrstne hrane Primerna sta lokalno pridelana sveža zelenjava in sadje Priporočljiva je zmernost pri hrani in od 3 do 5 obrokov dnevno Nujno je upoštevati dejstvo, da zdravju škodujeta povečana te l e s n a te ž a i n u ž i va n j e a l ko h o l n i h p i j a č P r i p o r o č l j i v j e zadosten vnos tekočin Hrano je priporočljivo pripravljati tako,

Po o g l e d u E va n g e l i č a n s ke cerkve in Spomenika zmage smo se z lokalnim avtobusom popeljali do centra Expano ob Soboškem jezeru, doživljajski park, ki z inovativno tehnologijo predstavlja vse lepote in dobrote Pomurja

Nato smo se poslovili od vodnice, ki nam je s svojim vodenjem in zanimivi zgodbami približala podobo krajev in ljudi tega dela naše lepe domovine Kosilo smo imeli v hotelu Zvezda Postregli so nam okusno hrano, ki nam je zelo teknila, in jedi poplaknili z dobro lokalno vinsko kapljico ali pijačo po izbiri

Vožnja z vlakom domov je minila prijetno in hitro Res lep izlet! In kaj nas čaka v prihodnje? Morda vožnja na električni pogon Pustimo se presenetiti

Tekst : Marija Deželak

Obeležili smo svetovni dan sladkor ne bolezni

V začetku novembra smo se zbrali pri čolnarni na sotočju Savinje in Ložnice v Celju, da se sprehodimo po zelo lepo urejeni sprehajalni in kolesarski poti, ki je na novo povezala Celje in Žalec

Vesela družba v Radencih

Odpravili smo se na pohod, nekateri z pohodnimi palicami, drugi z dobrimi pohodnimi čevlji, ena od članic celo s kolesom Tretjina se nas je po nekaj kilometrih vrnila na star t, zmogljivi pa so prečkali Savinjo, se povzpeli v gozd med pisano jesensko listje ter se po približno dveh urah vrnili na izhodiščno točko Pohod ob reki Savinji je bil prijeten. Zadovoljni in nadihani svežega zraka smo si obljubili, da to čim prej ponovimo

Ob svetovnem dnevu sladkorn e b o l e z n i s m o o r ga n i z i ra l i predavanje na temo Zdrave

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Ekskurzija v Breginj

V lepem sobotnem jutru smo se člani Društva diabetikov Zagorje ob Savi odpeljali v Breginj

Ta del Slovenije leži v najbolj zahodnem delu naše države, tik ob meji z Italijo Po kavici in prigrizku smo nadaljevali pot preko Idrije, Mosta na Soči, Tolmina in Kobarida, Starega sela, Borjane do Napoleonovega mostu ob čudoviti reki Nadiži, kjer smo izvedeli več o zgodovini tega mostu Pot nas je vodila do Robidišča, sledil je ogled vasice in filma o kraju Na povratku smo si v Kobaridu ogledali kostnico, kjer je pokopanih 7014 Italijanov – umrli so med pr vo svetovno vojno v boju z Avstro-Ogrsko Veseli in zadovoljni smo se vrnili v našo zagorsko dolino

Tekst : Anica Kranjc Jesenski pohod po Klančišah

Lep jesenski petek Presenečeni smo bili, zbralo se nas je 38 članov iz Zagorja Sonce se je prikazalo iz megle, postalo je prijetno toplo Komaj smo se posedli pod kozolec, že nas je naša Metka Košir klicala k razgibavanju pred odhodom po Klančišah Dobro smo se razgibali.

Vzeli smo pohodne palice in jo mahnili na pot. Na poti smo nabirali kostanj, gobe, si ogledovali jesenski gozd in okolico, po kateri smo hodili Po vrnitvi p a s o n a m A n i c a K r a n j c , C ve t k a B r e z n i k i n M a r i j a

dlesni ne kr vavijo in obojes t r a n s k a p ove z a n o s t m e d sladkorno in paradontalno boleznijo. Predavanje je pripravilo podjetje Curaden Slovenije V društvu smo se letos odločili, da dan sladkorne bolezni razširimo v več sklopov, zato smo dodali še predavanje na temo Rane in razjede na diabetičnem stopalu Vsebino in izvedbo so pripravili v podjetju Tosama

Opažamo, da prihaja do čedalje več tovr stnih zapletov tudi pri naših članih

Tekst : Franc Turnšek , foto: Franci Zimšek

Grošelj izmerile sladkor in kr vni tlak Po dobri malici, klepetu in prijetnem razpoloženju smo se vrnili domov.

Moški, ženska, alkohol in vožnja

V oktobru smo se zbrali v prostoru Društva upokojencev Zagorje ob Savi. Predavala nam je sodna izvedenka dr. Majda Zorec Karlovšek, univ dipl kemičarka Predavateljica se posveča problematiki alkohola in drog in še mnogim drugim stvarem Pripravlja, vodi in sodeluje pri mnogih programih in projektih, katerih cilj je zmanjšanje škode, ki jo povzroča alkohol. Alkoholne ključavnice – kdaj, kje in zakaj Alkohol – varnost, zdravje, moški, ženska Alkohol in vožnja, starejši voznik Zelo zanimivo predavanje, nekaj novega na tem področju

Ljudje s sladkorno boleznijo veljajo za najbolj vestne bolnike: dobro sledijo navodilom o jemanju zdravil in navodilom o zdravem načinu življenja, saj je to njihova vsakodnevna skrb Z zdravili, hrano in telesno aktivnostjo urejamo svoj kr vni sladkor

Podobnih predavanj si še želimo

Tekst : Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič

Dobro smo se razgibali.

Rekreacija s pohodom ob Savinji

n Društvo diabetikov Litija in Šmar tno pri Litiji

Zadnji poletni sončni žarki na Cresu

Člani Društva diabetikov Litija in Šmar tno smo v septembru preživeli čudovit teden v Hotelu Kimen na otoku Cres

Vsak dan smo uživali v osvežujočem kopanju v kristalno čistem morju, kar nam je polepšalo dneve in poskrbelo za prijetno sprostitev Poleg sprostitve smo imeli tudi strokovna predavanja na temo zdravja in redno merili kr vni sladkor, kr vni tlak in saturacijo ter vse ostalo, kar spada v edukativni program Vse to je dodatno pripomoglo k skrbi za naše zdravje V hotelu so nas razvajali z izvrstno hrano, ki je bila ne le okusna, temveč tudi skrbno pripravljena, da je ustrezala našim prehranskim potrebam Prijazno in ustrežljivo osebje je vedno poskrbelo, da smo se počutili kot doma.

Za organizacijo potovanja je skrbela agencija 4ever travel Omogočila je udobno in brezskrbno potovanje Za druženje ob večerih, sprehode ob obali in oglede zgodovine otoka in mesta Cres je poskrbela animatorka Andreja Har tner Vse to je prispevalo k sproščenemu vzdušju in prijetnim spominom, ki jih bomo ohranili

Banja Vr ućica, letošnje zadnje edukativno okrevanje

Na Pokljuki nas je pričakalo sonce

Od doma smo se odpeljali do Rudnega polja, od koder smo se vzpeli na planino Zajamniki Pot je bila lahka, z malo vzponi, vendar smo vseeno pokurili veliko kalorij

Uživali smo v prečudovitih naravnih lepotah Slovenije in v soncu, ki nas je dodobra ogrelo Hoje v eno smer je bilo približno za uro in pol, vračali smo se po isti poti in zaključili pohod v gostilni Kurej v vasi Zasip v bližini Bleda

V Litijo smo se vrnili v popoldanskih urah, namesto sonca nas je pričakala megla, a v naših srcih je ostala toplina gora

Vodstvu Zveze društev diabetikov Slovenije in vsem članom želimo veliko zdravja, uspehov in vse dobro v letu 2025

Tekst in foto: Mihaela Amršek

Izobraževalno okrevanje v Banji Vrućici je bilo več kot le terapevtski oddih

Oktobra smo se udeležili izobraževalnega okrevanja v zdravilišču Banja Vrućica v Bosni in Hercegovini, znanem po blagodejnih učinkih termalne vode

Po prijaznem sprejemu in kosilu v hotelu Kardial smo bili navdušeni nad čistočo hotela in gostoljubnostjo osebja. Program je bil skrbno načr tovan, saj smo že pr vi dan opravili zdravniški pregled in prejeli navodila za štiri dnevne terapije Udeleženci so lahko izbrali doplačljive terapije po ugodnih cenah tudi po lastnih željah. Dovolj časa je bilo tudi za druženje, rekreacijo in raziskovanje okolice hotela Na vodenih sprehodih smo začutili vzdušje kraja, na izletih pa obiskali etno vas Usora in mesto Teslić Udeležili smo se tudi dodatnih špor tnih aktivnosti, tekmovanj in družabnih iger. Med bivanjem smo se udeležili izobraževalnih predavanj o sladkorni bolezni in opravili meritve sladkorja v kr vi Uživali smo v glasbenih večerih, v kvizih, pantomimi in tekmovanjih, kar je poskrbelo za sproščeno vzdušje ter dalo priložnost za druženje in smeh Še posebej smo uživali v lovu na skriti zaklad Izobraževalno okrevanje v Banji Vrućici je bilo več kot le terapevtski oddih Poleg zdravilnih učinkov termalne vode in strokovnega vodenja s strani Agencije Cepelin in edukatorke Nine Tenko smo odkrivali lepote kraja, pridobili nova znanja in stkali prijateljstva Organizacija je bila na visoki ravni, hrana odlična, hotel pa čist in lepo urejen. Z lepimi spomini smo se vrnili domov, obogateni z novimi izkušnjami, ki nam bodo še dolgo koristile

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec Aktivnosti

v preteklih mesecih

V zadnjih mesecih je bilo Društvo diabetikov Slovenj Gradec zelo aktivno

Septembra se v mestnem jedru Slovenj Gradca odvija Mirovniški festival Tu se predstavlja veliko humanitarnih organizacij Med njimi se je na svoji stojnici predstavilo tudi naše društvo Merili smo kr vni sladkor in holesterol Veliko zanimanja je bilo za de-

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Sladkor na bolezen tip 1: kaj je sploh pravilno?

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije je oktobra organiziralo špor tno-izobraževalni vikend, kjer so si člani s strokovnimi predavanji, osebnimi izkušnjami in špor tnimi aktivnostmi krepili pot do bolj stabilnih ravni kr vnega sladkorja in do zdravega življenjskega sloga.

Preberite, kako so s čuječnim prehranjevanjem, kolesarskimi podvigi in sproščenimi trenutki v naravi pridobili nov vpogled na obvladovanje sladkorne bolezni in začutili moč sladke skupnosti

Ob prihodu v hotel Rogla je naše člane pričakal topel sprejem, saj se je na zaslonu recepcije izpisal napis Dobrodošli skupaj z logotipom našega društva Zjutraj smo se zbrali ob kavi v Stari koči, kjer smo srečanje začeli s spoznavanjem naših članov Vsak je imel priložnost, da se predstavi in pove kaj o sebi in svoji izkušnji s sladkorno boleznijo, kar je prispevalo k prijetnemu vzdušju in medsebojnemu povezovanju Sledile so predstavitve naših sponzorjev dogodka, Abbott, Dexcom, Zaloker & Zaloker, ki so predstavili prednosti svojih izdelkov za osebe s sladkorno boleznijo in napovedali novosti, ki nas bodo kmalu razveselile Diabetolog dr Damjan Justinek je izvedel strokovno predavanje, v katerem nam je predstavil najnovejše

lovanje in poslanstvo našega društva Opravili smo nad dvesto merjenj in razdelili veliko brošur o sladkorni bolezni, ki danes pesti že kar veliko ljudi.

V oktobru smo prisluhnili predavanju Mateje Učkar, mag zdrav. nege, na temo Dejavniki tveganja srčno-žilnih bolezni. Predavanje je bilo zelo zanimivo in slušatelji so postavili številna vprašanja

Nastopil je mraz in naša aktivna ekipa kolesarjev je za letos ko n č a l a z vo ž n j o s ko l e s i , s a j s o p revo z i l i p re ko t r i t i s o č kilometrov, za kar gre velika zahvala vodji ekipe

Udeležili smo se dveh pohodov

Kot vsako leto smo se tudi letos v novembru udeležili pohoda Čez goro k očetu Pot poteka od Koprivne do Železne Kaple

Ves čas nas je spremljalo sonce in naše oči so živahno poplesavale po čudovitih jesenskih bar vah Prijetno utrujeni smo si v gorski koči privoščili okrepčilo in se razvajali ob pogledih na bližnje gore

Nekaj članov se je udeležilo pohoda Od Litije do Čateža, po Levstikovi poti 22 kilometrov poti, ki smo jo prehodili v odlični družbi, je minilo kot blisk Lepe poti ob vinogradih, skozi vasi, po gozdu in mimo stojnic, ki so poleg hrane in pijače ponujale tudi živahno glasbo – vse to je pohodniku kar spodbudilo korak. Kar naenkrat prideš na cilj in ti je skoraj žal, da je konec poti, in spet je bila priložnost za akcijo #Darujemkilometre Tekst in foto: Fanika Slemnik

tehnologije za obvladovanje sladkorne bolezni in zdravila, ki podpirajo zdravje srca in ledvic pri diabetičnih zapletih Po predavanju se nam je pridružil pri okrogli mizi, kjer je skupaj z našimi člani razpravljal o pomenu zdravih prehranjevalnih navad in zdravega življenjskega sloga Okrogla miza je bila priložnost, da so člani različnih generacij delili svoje osebne izkušnje in poglede na življenje s sladkorno boleznijo Bojan Proje je razkril, da so mu sladkorno bolezen diagnosticirali med služenjem vojaškega roka Irena Hor vatić se je spominjala težkih začetkov in preizkušenj, ko so sladkorno bolezen odkrili pri njenem sinu Vitu Almira Maračič, ki s sladkorno boleznijo živi že šestdeset let, je s svojo energijo in špor tnim duhom navdihnila vse naše člane, da vztrajajo v zdravem življenjskem slogu Zvečer so se člani sprostili ob špor tnih igrah, kjer je bilo ob pingpongu in igri na štrbunk veliko smeha in druženja. Sončno jutro ob zdravem zajtrku je prineslo novo energijo za nabiranje znanja Magistra psihologije Zala Motaln Hren iz Centra za krepitev zdravja Celje je izvedla predavanje z naslovom Zavestno prehranjevanje za lepši sladkor, v katerem je poudarila pomen misli, čuječnosti in prijaznosti do sebe pri prehranjevalnih navadah in obvladovanju sladkorne bolezni Posebno doživetje je pričarala z vajo čuječnega uživanja oreščka, kjer so udeleženci pozornost usmerili v zaznavanje teksture, vonja in okusa oreščka Z vajo so udeleženci pridobili globlji vpogled v pomen zavedanja trenutka, kar lahko izboljša njihovo odnos do hrane in navsezadnje tudi nadzor nad kr vnim sladkorjem Zala je članom ponudila nov pogled na povezavo med mislimi, čustvi in prehrano ter prikazala, kako vsakodnevne odločitve, če so sprejete zavestno in s sočutjem prispevajo k boljšemu zdravju in počutju

S l e d i l o j e p re d ava n j e Ž i g a Pa p e ž a , k i j e p re d s t av i l s vo j o izjemno kolesarsko preizkušnjo, med katero je prekolesaril več kot 4000 kilometrov in osvojil Nordkap, najsevernejšo točko Evrope Spregovoril je o izzivih, s katerimi se je srečeval, in o obvladovanju sladkorne bolezni med dolgo potjo Njegova zgodba je dokaz, da sladkorna bolezen ne sme biti ovira pri doseganju ciljev, če verjamemo vase in v svoje sposobnosti Po predavanju smo se odpravili na pohod do Velike Mislinje, kjer smo s koraki podprli kampanjo #DarujemKilometre Pohod skozi čudovito naravo in svež zrak med iglavci je članom prinesel n ova p r i j a te l j s t va Š p o r t n o - i z o b r a ž eva l n i d o g o d e k n a š e g a društva je diabetikom omogočil povezovanje z ljudmi, ki razumejo njihovo pot, pridobivanje novih vpogledov v skrb za zdravje in navdih za premagovanje izzivov, ki jih prinaša življenje s sladkorno boleznijo Tekst : Teja Hor vat, foto: Boštjan Korošec, Teja Hor vat

Sladkorna bolezen 41 DECEMBER 2024

Deljenje izkušenj iz življenja s sladkorno boleznijo ob okrogli mizi

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Sladkor na bolezen in dobro počutje

Na predvečer 14 novembra, svetovnega dne sladkorne bolezni, smo v Mežici v Medgeneracijskem centru organizirali predavanje o diabetičnem stopalu, 14. novembra pa smo se tr adicionalno zbr ali na Lešah. Ker je gibanje osnova za dobro počutje, smo se najpr ej povzpeli na bližnji vrh v zavetje leških cerkva Po poti je bilo dovolj časa za sklepanje novih poznanstev in za pogovor o tem, kako se kdo sooča z boleznijo.

Pogledi v dolino so nas navd u š i l i . D o b r o p o č u t j e m e d n a m i s e j e s to p n j eva l o Ko smo se vrnili in se posedali za mize v pričakovanju kosila, so bile merjenja krvnega sladkorja še ena vez, ki je odpirala pogovorno bližino

Vsem je teknil segedin golaž, ki mu je sledila kava s pecivom Zahvala gre naši članici

Dragici Cizerl in njeni tokratni desni roki Luciji Tander

Hvala tudi organizatorju dneva, predsedniku Branku Lep i č n i ku . P r ij ete n d a n j e z a nami, šel bo med dobre spomine Tekst in foto: Marta Merkač

Prijetno s koristnim V nedeljo, 29 septembra, smo s e o d p r av i l i n a e d u k a t i v n o okrevanje v Rogaško Slatino Tam smo preživeli teden dni v odličnem ambientu in prijetni družbi z diabetiki iz Nove Gorice, s Tolminskega, iz Ajdovščine in iz Vipave. Povabili so nas, da smo se udeležili tudi njihovih predavanj z višjim medicinskim tehnikom Ivom Mlinaričem

Na predavanjih, ki jih je organiziral hotel, smo prisluhnili kuharju Jaki, kako pripraviti diabetične malice z okusnimi namazi Dr Peter Kurila je predaval o zdravljenju ran na nogah Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine in diabetolog, nam je predstavil uporabo sodobne tehnologije za spremljanje vrednosti glukoze pri sladkorni bolezni

Na okrevanju vedno združimo koristno s prijetnim. Tako smo se letos povzpeli na najvišji stolp, ki meri 106 metrov Vsa društva smo sodelovala na zaključni prireditvi, kjer se je pelo, plesalo in smejalo Naša članica Valerija Terbovšek je osvojila glavni dobitek na tomboli, ki jo je organiziral hotel. Na svidenje na druženjih, ki jih še planiramo do konca leta in naprej v novem, dvatisočpetindvajsetem

n Društvo diabetikov Trbovlje

Za naše dobro počutje

Tema letošnjega svetovnega dneva sladkorne bolezni Sladkorna bolezen in dobro počutje je pravzaprav naše vodilo ves čas delovanja. A vseeno nas spodbudi, da damo fizičnemu in psihičnemu počutju ter družbenemu blagostanju več poudarka

Celo leto hodimo na krajše pohode v okolico, v tem času pa smo organizirali daljši pohod na Podmejo, se družili ob kosilu in glasbi, na igrišču Rudarja pa imeli nordijsko hojo Načr tujemo še predavanje o visokem sladkorju v kr vi ter o holesterolu in kr vnem tlaku, pri čemer nam je v veliko pomoč Center za krepitev zdravja Trbovlje s strokovnimi delavci Merjenje sladkorja z zelo dobro udeležbo občanov smo imeli v kavarni nad Sparom v sodelovanju z Rochem in medicinsko sestro Rado Tesić iz naše diabetične ambulante Merili smo tudi v podjetju Holcim iz Trbovelj, kjer se vsako leto vključimo v njihov Dan varnosti

Tekst in foto: Branko Lepičnik

42 Sladkorna

Skupinska fotografija – praznik sladkorne bolezni na Lešah

Predavanje o diabetičnem stopalu v Mežici

n Društvo diabetikov Jesenice

Pisana jesen na Zgor njem Gorenjskem

Vsako leto 14 novembra obeležujemo dan sladkorne bolezni Za osebe s sladkorno boleznijo je med drugim zelo pomembno gibanje, kjer se pohodniki tudi prijetno podružijo. Jesenski pohodi Društva diabetikov Jesenice so bili obogateni z ogledi posebnih zanimivosti

prostovoljnega društva Zabreznica, ki bo drugo leto praznovalo 130 let delovanja

V lepem jesenskem vremenu smo pot nadaljevali skozi idilične Stagne od Zabreznice do Vrbe Stagne so naravna pot oziroma kolovoz, po katerem hodi živina na pašo, drevje in grmovje ob straneh pa je onemogočalo, da bi se čreda razkropila po njivah in delala škodo. Drug pomen stagen je, da ta naravna pregrada varuje vas pred močnim vetrom (karavanški fen)

Z vlakom v Bohinj

Septembra smo si za cilj pohoda izbrali vas Zabreznica v občini Žirovnica Najprej smo si ogledali res zanimiv Muzej preteklosti v zavetju Stola. Zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zbiratelja Marjana Nadižarja, ki nas je, kot nekoč, pričakal s peharjem suhih krhljev Edinstvena zbirka izraža spoštovanje do dediščine, preteklosti in kulture Zajema skoraj 500 starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih in gospodinjenju v kmečkih hišah. Zbirka je obogatena s starimi razglednicami, ki pričajo o nekdanjem življenju v »kaščariji«

V nadaljevanju pohoda smo tako videli, kje so bile včasih trgovina, kovačija in gostilna Od muzeja je lep pogled na cerkev svetega Lovrenca na pečini nad Zabreznico V bližini je gasilski dom Zabreznica, kjer nam je prostovoljni gasilec Luka Pretnar nazorno predstavil vzorno vzdrževano opremo in delovanje

Ugotavljamo, da z zunanjimi institucijami lepo sodelujemo, kar je za nas veliko priznanje

Oktobra smo se z vlakom odpeljali proti Bohinju Na železniški postaji v Bohinjski Bistrici nas je pričakala domačinka in vodička Marija Žvan. Na zanimiv in humoren način nam je opisala in predstavila značilnosti, kulturne spomenike, ustanove in zgodovino naselja Rajža je potekala mimo vodnega parka Bohinj v Ceconijev par k (spomenik v spomin na dr ugo svetovno vojno), mimo cerkve svetega Nikolaja, Doma Joža Ažmana do kampa Danica, Zoisovega gradu iz 17 stoletja s stolpno uro in parkom ter mimo hiš, v katerih so se rodili ali delovali nam znani Slovenci (France Bučar, Milena Grm, Jože Hudeček, Janez Mencinger, Franc Kramar …).

Sprehod po Jesenicah

14 novembra, na dan sladkorne bolezni, smo se od Občine Jesenice po novi pešpoti ob industrijski železniški progi ob Savi odpravili do Slovenskega Javornika in čez naselje do železniške postaje Slovenski Javornik Na Jesenice smo se vrnili po trasi nekoč ozkotirne proge Železarne Jesenice, ki je bila zgrajena leta 1905 Danes tu poteka lepa sprehajalna pot Zvečer smo si lahko ogledali Gimnazijo Jesenice, ki je v teh dneh zasijala v modri barvi kot simbol ozaveščenosti o sladkorni bolezni, čemur se je pridružila z delno osvetlitvijo še Splošna bolnišnica Jesenice

Zanimivi jesenski pohodi so nam v dobrem vzdušju kar prehitro minili, saj so bili zelo raznoliki – kot je pisano obarvano jesensko listje Tekst : Bojana Skumavc in Vesna Jereb, foto: Vesna Jereb

Tudi letos je naše mesto svetilo modro s stavbami in izložbami na kar šestih lokacijah: Občina Trbovlje, Kulturni zavod Delavski dom Trbovlje, obe zasavski lekarni – Trbovlje in Sana center, s Plevčkovega hriba pa je v dolino svetila Osnovna šola Tončke Čeč. Naše osnovne in srednje šole pridno sodelujejo na tekmovanjih v znanju o sladkorni bolezni, kar je pomembna preventiva za sedanjost in prihodnost, saj vemo, kako sladkorna bolezen ogroža zdravje vseh generacij

S ciljem za splošno dobro počutje načr tujemo preventivne dejavnosti tudi v prihodnjem letu

Teksta: Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva

Zadovoljni po hoji in druženju na Podmeji nad Trbovljami

Sprehod skozi idilične Stagne

n Društvo diabetikov Postojna

Sodelovanje z osnovnimi šolami

Zveza društev diabetikov Slovenije že vrsto let organizira tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, na katerem sodelujejo osnovne in srednje šole. V priprave na tekmovanje šolarjev se je vključilo tudi Društvo diabetikov Postojna.

Letos so nas povabili na Osnovno šolo Antona Globočnika, Osnovno šolo Miroslava Vilharja in Osnovno šolo Pivka. Ekipo sta sestavljala predsednik društva Simon Kaluža in Ivanka Brus, mag farm spec Predsednik je predstavil obstoj in delovanje društva in nekatere pripomočke, ki se zdaj uporabljajo za obvladovanje sladkorne bolezni, na primer različne merilnike sladkorja v kr vi, senzorje za kontinuirano merjenje glukoze v kr vi, injekcije z inzulinom v obliki peres za enkratno uporabo in najnovejše inzulinske črpalke s pripadajočim priborom za uporabo. Ivanka Brus, dolgoletna magistrica farmacije v poslovalnici Kraških lekarn v Postojni, pa je predstavila teme letošnjega tekmovanja

Učenci so na predavanjih izvedeli, da je diabetes zelo pogosta bolezen, ki jo ima skoraj desetina prebivalstva, da obolevajo tako stari kot mladi, da so sladkorni bolniki tudi nekateri njihovi sošolci, da se da sladkorno bolezen s primerno oskrbo in samokontrolo obvladovati, da zanemarjenje bolezni povzroča hude okvare telesa bolnika, da razvoj pripomočkov za obvla-

n Društvo diabetikov Ivančna Gorica

Svetovni dan sladkor ne bolezni pri nas

Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni; ta pri nas in v svetu postaja čedalje večji zdravstveni problem

Na predvečer tega dne smo v Kulturnem domu Stična, skupaj s Turističnim društvom Stična, pripravili Večer ob čaju, ki je bil posvečen sladkorni bolezni V kampanji pri ozaveščanju o sladkorni bolezni se nam je tudi letos pridružila naša občina in v znak podpore na predvečer praznika osvetlila v modro zgradbo

Občine Ivančna Gorica in vhod Kulturnega doma Stična, kjer se je odvijal Večer ob čaju

Po kratki predstavitvi društva diabetikov, ki deluje v občini Ivančna Gorica, in po kratkem predavanju o sladkorni bolezni smo prisluhnili potopisnemu predavanju Žige Papeža, ki že od svojega 12. leta živi s sladkorno boleznijo tipa 1. Bolezen mu je prinesla številne izzive, vzpone in padce, a mu je z odločnostjo, trdim delom in željo po znanju uspelo premagati vse ovire na prehojeni »sladki« poti Svoji bolezni ne dovoli, da bi mu krojila način življenja. Pred kratkim je končal odmeven in pomemben projekt Diabetik gre na Nordkap in tako postal pr vi diabetik, ki je s cestnim kolesom premagal več kot 4500 kilo-

V priprave na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni se je vključilo tudi Društvo diabetikov Postojna

dovanje sladkorne bolezni skokovito napreduje, da so raziskave vzrokov in posledic diabetesa prav zaradi njegove razširjenosti mnogoštevilne in ne nazadnje, da obstaja tudi v domačem okolju, v Postojni, društvo diabetikov, v katerem lahko v primeru potrebe dobijo podporo in odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Naša telefonska številka je 051 233 510 Pokličite!

Za zaključek se moramo zahvaliti prizadevnim mentoricam na osnovnih šolah, ki so nas povabile k sodelovanju: na Osnovni šoli Antona Globočnika Jasna Kožar, na Osnovni šoli Miroslava Vilharja Damijana Pecman ter na Osnovni šoli Pivka Maja Mladenovič in ravnateljica mag Nadja Černetič, kateri gre za pomoč pri izvedbi predavanja v Pivki še posebna zahvala

In še sklep vseh udeležencev: sodelovali bomo tudi prihodnja leta. Tekst in foto: Simon Kaluža

Prisluhnili smo potopisnemu predavanju Žige Papeža.

metrov dolgo pot skozi osem evropskih držav vse do najsevernejše točke Nor veške, in to v le 20 dneh in 17 urah

Predavanje je bilo osredotočeno na kolesarsko preizkušnjo, delitev izkušenj, izzivov in lekcij, pridobljenih z obvladovanjem sladkorne bolezni na tako dolgi in zahtevni poti Po več kot enourni predstavitvi se je v polni dvorani razvila živahna debata o poslušanem in o sladkorni bolezni Zraven pa smo se posladkali s piškotki brez sladkorja, ki so jih za dogodek pripravile članice Društva diabetikov Ivančna Gorica

Za konec pa: Žiga, hvala, da si z nami delil tako navdušujočo zgodbo, in veliko uspeha pri prihajajočih podvigih! Tekst in foto: Danica Ostanek

n Društvo diabetikov Velenje

Okrevanje v Šmarjeških Toplicah

Pr vi teden v novembru smo se odpravili na zadnje letošnje okrevanje, tokrat v Šmarješke Toplice Za poln avtobus in še nekaj nas je bilo.

Z vremenom smo imeli srečo, saj so bile razmere za aktivnosti na prostem (če izvzamemo nekaj jutranje dolenjske megle) skoraj idealne. Protokol v zgodnjih jutranjih urah je standarden že 20 let – tehtanje, meritve in dogovori o aktivnostih, predvidenih za ta dan

Kar nekaj je bilo pohodov, pa ne prav kratkih: do Otočca ali Šmarjete in najdaljši na Koglo. Škoda, da ne moremo bolj anim i ra t i u d e l e ž e n c ev z a va d b o v b a z e n u a l i n a p ro ste m V društvu je sicer stalnica nenehno opozarjanje na pomembnost gibanja, toda očitno še nismo dovolj prepričljivi V teh krajih se je mogoče kopati na prostem celo leto. Klevevška Toplica omogoča čofotanje najbolj hrabrim in odpornim Seveda to ni primerljivo z bazeni, toda voda med 21 in 25 stopinj je tu in tam za koga dovolj vabljiva Večina obiskovalcev seveda ostaja na suhem.

Sreda je bila rezer virana za obisk Novega mesta Animatorka Simona nam je na kratkem sprehodu po centru predstavila osnovne značilnosti in zanimivosti mesta Glavna atrakcija dneva je bil seveda ogled Krkine tovarne Notol Morda bi ji bilo bolje reči laboratorij, saj je vse izjemno čisto, zavarovano in tehnološko dovršeno Proizvodnja je avtomatizirana tako zelo, da ti zastane dih

Hotelska animacija je skoraj prebogata, saj se vseh aktivnosti enostavno ni mogoče udeležiti Poleg treh zdravstvenih predavanj (najbolj nas je pritegnilo predavanje dr Sanele Banović

Peresciutti) so se zvrstile nordijska hoja, tombola, sproščanje z gongi, dihalne vaje, pa vožnja s turističnim vlakcem in še kaj

Sobota je bila namenjena mar tinovanju in kar lepo število nas je mahnilo proti Šmarjeti, kjer je bilo precej burno in zabavno Tako, kot se za mar tinovanje spodobi

Izlet na Kras

Zadnja tretjina septembra. Za soboto so napovedovali razjasnitve in brez padavin Tokrat so meteorologi zadeli Odhod je bil skoraj sredi noči Do Krasa – našega cilja – je pač daleč

Pr va točka je bil Štanjel Na zelo impozantni lokaciji Veljaki davne preteklosti so si znali najti mesta za svoje gradove, ki so jim nudila prelepe razglede in hkrati omogočala utrditve za obrambo pred nasilneži Štanjel se ponaša z izjemnim Ferrarijevim vrtom, ki ga je med obema svetovnima vojnama zasnoval mojster arhitekture, sicer domačin, Maks Fabiani

Pot nas je vodila potem v vasico Kobjeglava, kjer se je po vojni pričela moderna proizvodnja pršutov Ogledali smo si Pršutarno Ščuka Ime mi je bilo nenavadno, ker nisem našel povezave med ribo in pršutom, pa tudi ščuke najbrž na krasu ni mogoče kar tako srečati. Ker se od nepotešene radovednosti menda lahko umre, sem moral vprašati, od kod to ime Prijazna domača vodička Maja mi je razodela, da je takšen pač kar daleč v zgodovino njihov družinski priimek Pa sem bil rešen Podrobno nam je tudi razložila, kako pršuti nastajajo in še nekaj o večstoletni mur vi, ki krasi njihovo dvorišče Najpomembnejša je bila degustacija, ki ni bila samo pokušanje, ampak prava pojedina

Ustavili smo se v vasici Pliskovica, kjer domuje Čebelarstvo Petelin Naša prijazna gostiteljica Irma je uspešna čebelarka in ve o čebelarstvu vse in še več Pridelava medu še zdaleč ni enostavna

V gostilni Ukmar v Dutovljah smo se okrepčali s pravo kraško domačo jedjo na žlico.

Zadnja točka našega potepanja je bilo posestvo Renčelj v kraju Povir, kjer se mladi gos p o d a r i n n j e g ova d r u ž i n a ukvarjajo z gojenjem sivke in njeno predelavo v najrazličnejše namene Tudi v tem poslu je znanje temelj za uspešnost

In vse to so dokazali s svojimi številnimi kozmetičnimi proizvodi, ki so testirani in cer tificirani ter uživajo med uporabniki sloves kvalitetnih izdelkov

Svetli del dneva se je počasi začel končevati in treba se je bilo odpraviti proti domu Odhajali smo zadovoljni, saj smo poleg prijetnega celodnevnega druženja videli kar lep del zanimive kraške krajine ter njihovih prehranskih in še kakšnih posebnosti.

Tekst in foto: Franc Čas Sladkorna

Na ogledu novomeških znamenitosti

n Društvo diabetikov Kamnik

Na oddihu

6 . o k to b r a s m o o d š l i n a 7dnevno zdraviliško okrevanje v Šmarješke Toplice. Lepo so nas sprejeli in zapolnili program v času bivanja.

Bil je zelo natrpan: ob 7 uri smo začeli z merjenji kr vnega

n Društvo diabetikov Maribor

D r u š t vo d i a b e t i kov M a r i b o r j e m e s e c n ove m b e r v c e l o t i posvetil svetovnemu dnevu sladkorne bolezni V ta namen je pripravil različne aktivnosti in dogodke.

12 oktobra smo organizirali pohod čez Vodole, imenovan Pohodimo sladkorno bolezen, kjer se nas je ob lepem sončnem vremenu zbralo 30 članov Na poti smo se okrepčali s pečenim kostanjem in domačim sendvičem.

18 oktobra smo se odpravili na izlet v Rogaško Slatino, kjer smo se povzpeli na znameniti Kristalni stolp. Dan smo zaključili v Zeleni dolini z dobrim kosilom in prijetnim druženjem Mariborski grad je zasijal v modri bar vi 13 in 14 novembra 14 novembra smo v nakupovalnem centru Europark izvajali brezplačna merjenja sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka Dogodek je bil namenjen celotni zainteresirani javnosti. Meritve smo izvajali celoten dan skupaj s pomočjo študentov Medicinske fa-

n Društvo diabetikov Novo mesto

Dušanu Jukiću v slovo

(1951–2024)

Mnogo prezgodaj smo se v oktobru 2024 poslovili od predsednika Društva diabetikov Novo mesto, našega Dušana Jukića. Živel je v Novem mestu. Življenje je posvetil svojemu poklicu na področju gradbeništva in svoji ljubi družini – ženi, dvema sinovoma in vnukinji Ravno družina mu je je vlivala moč in dajala veliko veselje do življenja Ponosen je bil tudi na svoj vinograd, ki ga je z veseljem in z dobro voljo obdeloval.

sladkorja, ob 7.30 je bila telovadba v bazenu, ob 9. uri pohod, ob 11 30 vaje na blazinah, sprostitev z gongi, tri predavanja in učna delavnica o prehrani Potem vožnja z vlakcem, vodna aerobika, plavanje v bazenih Zvečer animacijski program, tombola z nagrado, masaža, glasbeni večeri z Novino in drugimi, veliko plesa Člani so uživali ob glasbi in plesu

Nekateri so si privoščili masaže in terapije z napotnicami

Vsi smo si nabrali novih moči za prihajajočo zimo, da bomo zdravi in da se bomo drugo leto spet vrnili Tekst : Savica Juntez, foto: arhiv dr uštva

kultete Maribor 15 novembra pa smo poskrbeli še za občane občine Ruše, kjer smo izvedli brezplačna merjenja sladkorja v kr vi.

5 novembra smo se izobraževali na učni delavnici, kjer nam je predstavnica podjetja Tosama predavala o sodobni oskrbi ran pri diabetičnem stopalu Vsi udeleženci so si lahko brezplačno izmerili sladkor v kr vi.

Konec meseca novembra smo zaključili z veliko skupino članov, ki se je v letu 2024 še zadnjič odpravila na edukativno zdravstveno okrevanje v Zdravilišče Radenci

Teksta: Lidija Salamon, foto: arhiv dr uštva

Dejaven je bil tudi na ZDDS in bil vedno pripravljen pomagati vsakomur

Naše Društvo diabetikov Novo mesto je uspešno in srčno vodil kar dva mandata Člani in upravni odbor smo ga neizmerno spoštovali in podpirali, saj se je ves čas izkazoval s svojo delavnostjo in mirnostjo Z velikim veseljem je sodeloval pri špor tnih dejavnostih, saj so mu gibanje, špor t in druženje v življenju veliko pomenili

Aktivno je sodeloval v izvršnem odbori Zveze društev diabetikov Slovenije Bil je tudi predstavnik ZDDS na kongresu Evropskega foruma bolnikov European Patients’ Forum (EPF) v Bruslju, kjer je predstavil delovanje DD Novo mesto Predstavitev so na EPF posebno pohvalili

Dušan, pogrešali te bomo!

Jožica Mikec

V Mariboru in Rušah smo izvedli brezplačna merjenja sladkorja v kr vi.

Vsi smo si nabrali novih moči za prihajajočo zimo.

Za potrditev dogodkov in točnih ter minov pokličite na svoje dr

Dat um V sebina

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave vsak torek od januarju do marca telesna aktivnost – skupinska vadba

ob sredah vodena telovadba v bazenu

pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja holesterola

pr vi petek v mesecu pohod po bližnji okolici

torek, 18 februar kopanje v bazenih Bernardin Por torož

Ličen, 041 712 850 torek 4 februar predavanje Ali imate povišan holesterol?

marec edukativno okrevanje

torek, 25 marec občni zbor

Trebižan, 041 766 952 Združenje diabetikov celjske regije ob ponedeljkih vodena telovadba

ob sredah uradne ure v pisarni društva

ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in tlaka

vsak pr vi petek pohod po okolici Celja

Zimšek, 031

467 od 23 februarja do 2 marca edukativno okrevanje Radenci zbirajo

četr tek, 13 marec zbor članov društva

Društvo diabetikov Cerknica

vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice ob 14 00, pri gostišču Valvazor

Društvo diabetikov Domžale

ob ponedeljkih pohod

Drago Frlan, 051 410 478

ob 9 00, parkirišče TEN–TEN

Muzga, 031 482 482 ob sredah uradne ure

od 9 00 do 12 00, pisarna društva

Brane Peterka, 041 746 734 sreda, 8 januar merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, pisarna društva

Vida Čeh, 031 401 317 ponedeljek, 13 januar pohod ob Bistrici

ob 10 00, parkirišče TEN–TEN

Brane Peterka, 041 746 734 petek, 24 januar zdravstveno predavanje

ob 16 00, predavalnica ZD Domžale

Vida Čeh, 031 401 317 sreda, 5 februar merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, pisarna društva

Vida Čeh, 031 401 317 sobot a, 15 februar zimski pohod

ob 10 00, parkirišče TEN–TEN

Brane Peterka, 041 746 734 četr tek, 27 februar zbor članov

ob 17 00, Pr’ Magan

Brane Peterka, 041 746 734 sreda 5 marec merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00 pisarna društva

Vida Čeh 031 401 317 od 16 do 23 marca okrevanje v Grand hotelu Rogaška zbiramo prijave

Brane Peterka, 041 746 734

Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda (#DarujemKilometre)

ob 15 00, Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisari društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 15 00, Kulturni dom Slovenj Gradec Metoda Herman, 040 852 704

Društvo diabetikov Gornja Radgona

vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Hrastnik

ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do 11 00

ob ponedeljkih informacije po telefonu

081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek v mesecu laični svetovalec

Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žiber t, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslov d d predsednik@kabelnet net ali diabetiki hr@kabelnet net

Društvo diabetikov Idrija

od ponedeljka do petka šola Zdravja telovadba 1000 gibov na dan

ob 8 00, pred OŠ Idrija

Branka Režun, 031 613 512 od ponedeljka do petka šola Zdravja telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem

Vlast a Primožič, 040 621 865 vsak torek (januarja in februarja) pobiranje članarine

od 9 00 do 11 00, prostori pri Golitu

Zdenka Bogat aj, 031 307 089 ob sredah telovadba ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Barbara Mrljak, 070 865 140 vsak četr tek ples: Line dance ob 9 00, dvorana Plesnega kluba Idrija

Renat a Dolenc, 070 161 597 januar predavanje na temo sladkorne bolezni datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 sobot a, 8 marec pohod na Hleviše ob dnevu žena ura bo določena naknadno

Zoran More, 041 415 001 petek, 21 marec občni zbor

ob 17 00, gostilna Kos

Zdenka Bogat aj, 031 307 089 marec 7-dnevno edukativno okrevanje točen termin bo znan naknadno

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob ponedeljkih telovadba

Vlast a Primožič, 040 621 865

od 19 00 do 20 00, prostori društva

Venčka Bergoč, 031 475 404 ob sredah (v juliju in avgustu ne) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 11 00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 ob sredah vaje za sprostitev od 19 00 do 20 30, prostori društva Jasna Cimperman, 041 683 391 ob petkih balinanje

od 18 00 do 20 00, balinišče Koseze Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih delavnica ročnih del od 18 00 do 20 00, prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543

Društvo diabetikov Ivančna Gorica vsako sredo telovadba ob 20 00, OŠ Stična, mala špor tna dvorana Danica Ost anek, 031 619 854 drugi četr tek v mesecu pohodi v okolici Ivančne Gorice (obvezne prijave) ob 9 00, parkirišče pred samost anom v Stični Danica Ost anek, 031 619 854 tretji petek v mesecu uradne ure društva od 17 00 do 19 00, predavalnica CKZ, ZD Ivančna Gorica Danica Ost anek, 031 619 854

Društvo diabetikov Jesenice

ob sredah uradne ure od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17

t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba

Društvo diabetikov Koper vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

vsak ponedeljek kegljanje

Dat um V sebina

vsak dan plavanje

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

čez cel dan, Hotel Delf in Izola

vsak pr vi četr tek v mesecu pohod ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper

Društvo diabetikov Kranj

ob sredah uradne ure

Neda Kozlovič, 040 564 041

Neda Kozlovič, 040 564 041

od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, Kranj, I nadstropje, soba št 6

društvena pisarna, 031 485 470 za pohode je obvezna predhodna prijava

društvena pisarna (Jolanda), 031 485 470 sobot a, 15 februar pohod Stražišče - Šmarjetna gora

Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice, predavanja je obvezna predhodna prijava

ob 9 00, parkirišče pri ZD Kranj

Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504 četr tek, 20 marec zbor članov DD Kranj in predavanje Gastroskopija (Marjan Krist anc, dr med )

ob 17 00, Mestna občina Kranj

društvena pisarna, 031 485 470 sobot a 22 marec pohod Naklo Resman - Lovski dom ob 9 00 parkirišče pri ZD Kranj

Društvo diabetikov Lenar t vsako sredo uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ivana 031 678 762 ali Andrej 051 338 504

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 6 januar pohod po Poleni ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 3 februar pohod v Jarenino ob 10 00, ŠC Polena

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek 3 marec pohod v Mur sko Soboto ob 10 00 ŠC Polena Boris Krček 040 204 953 sobot a, 22 marec občni zbor društva ob 11 00, Jurovski dol Ingrid Belšak, 051 321 976

Društvo diabetikov Litija In Šmar tno ob ponedeljkih in sredah uradne ure od 8 00 do 11 00, društvena pisarna 01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah telovadba od 18 00 do 19 00, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah plavanje od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji 01 89 81 584 in 031 777 153 pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in holesterola od 8 00 do 10 00, v društveni pisarni

81 584 in 031 777 153 ob četr tkih pohodi (ob primernem vremenu) destinacije bodo objavljene od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno sproti v naših glasilih in na Facebook strani (odvisno od posameznega pohoda)

584 in 031 777 153 enkrat mesečno v pr vi polovici predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas meseca seznanimo v internih obvestilih, FB in na spletni stran) ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

777 153 od 6 do 9 marca edukativno okrevanje (4 dni) v Istri za dan žena prijavite se 01

Društvo diabetikov Ljubljana

ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna

ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka in telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Nika Hudoklin, 01 28 22 133 ob torkih vadba prek zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija

kineziologinje s Fakultete za špor t od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (predhodno se je treba naročiti) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih vadba prek zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija kineziologinje s Fakultete za špor t od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Igor Kolar, 01 28 22 133 ob ponedeljkih in sredah vadba prek zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija od 19 00 do 20 00, doma preko zooma, kineziologinje s Fakultete za špor t za povezavo pokličite

Karmen Maričič, 041 708 500 vsak drugi petek v mesecu plavanje v bazenu od 19 00 do 20 00, Univer zitetni rehabilit acijski institut Soča Neli Kapus, 041 601 421 sreda 15 januar Ljubljanske vinjete – Mestni muzej Ljubljana

(od kor zet a do žaket a – oblačilni videz)

ob 9 45, pred Mestnim muzejem

Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 25 januar vodeni sprehod po T ivoliju

ob 14 00, pred Narodnim domom

Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 19 februar Ljubljanske vinjete - ogled muslimanskega kulturnega centra

ob 9 45, pred zgradbo

Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 26 februar predavanje – tema bo znana naknadno

ob 16 30, ZDL – Center na Metelkovi Neli Kapus, 041 601 421 od 2 do 9 februarja preventivno edukativno okrevanje v Termah Ptu

(akont acija 100 eur, kar je že 1 obrok)

ob 10 00, Dolgi most

Karmen Maričič, 041 708 500 četr tek, 13 marec zbor članov društva diabetikov Ljubljana

ob 17 00, Krkini prostori Dunajska 65

Karmen Maričič, 041 708 500 sreda, 19 marec predavanje v ZDL Center

ob 16 30, ZDL – Center na Metelkovi

Neli Kapus, 041 601 421 sreda, 19 marec Ljubljanske vinjete – ogled mestne hiše

ob 9 45, pred mestno hišo

Neli Kapus, 041 601 421 od 23 do 30 marca preventivno edukativno okrevanje v Termah Topolšica (akont acija 100 eur na osebo)

ob 10 00, Dolgi most

Karmen Maričič, 041 708 500 Društvo diabetikov Maribor

ob ponedeljkih brezplačno merjenje sladkorja v kr vi od 9 00 do 12 00, trgovina Medika (novi Mercator)

Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor

Lidija Salamon, 064 225 331 ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12 00, Dvorana Tabor

Lidija Salamon, 064 225 331 pr vi in zadnji ponedeljek v mesecu brezplačno merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor

Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob ponedeljkih, torkih in sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, 064 225 331 ob sredah odpr ti telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 225 331 ob petkih pikado namizni tenis rusko kegljanje 15 00 do 18 00 Trubarjeva 15

Lidija Salamon 064 225 331 vsak dan plavanje kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, 064 225 331 vsak dan plavanje Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, 064 225 331 februar predavanje (datum naknadno)

obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 februar edukativno zdravstveno okrevanje - Moravci

obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 21 marec občni zbor

Društvo diabetikov Mežiške doline

ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj

obvezna prijava

ob 14 00, pri Lukanu

Lidija Salamon, 064 225 331

Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven

ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne

Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice

ob sredah pohod v okolici Črne

ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622

ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem

od 14 00 do 18 00, Prežihovi 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom)

Helena Copot, 041 343 630

ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15 telovadnica ekonomske šole Marija Barber 031 511 816

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/

Društvo diabetikov Nova Gorica ob torkih uradne ure od 16 00 do 18 00, prostori društva Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih merjenje od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310

Društvo diabetikov Novo mesto

ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletnai strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna

ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva

ob torkih balinanje

ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca

ob četr tkih pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj

ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave informacije

vsako drugo sredo v mesecu merjenje kr vnega sladkorja in tlaka

pr

tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave

Društvo diabetikov Slovenj Gradec

ob torkih kegljanje

ob petkih kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka

pr vi in tretji ponedeljek uradne ure

ob torkih plavanje

ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka

Društvo diabetikov Tolmin

ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT 2 s klicem na odpr ti telefon

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

vsak drugi četr tek redni pohodi – lokacije po dogovoru

četr tek, 23 januar pohod Klek–Planinska vas

četr tek, 6 februar kopanje Laško

četr tek, 20 februar ekskur zija po dogovoru

četr tek, 13 marec občni zbor društva

od 6 do 9 marca druženje ob dnevu žena na Malem Lošinju

Društvo diabetikov Tržič pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 17 00 do 18 00, v prostorih društva Vika Remic, 031 404

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan

pisarna društva, St antetova 16

Škrbič, 041

496; Milena Knez, 040 861 251 januar pohodi po dogovoru javljeno bo naknadno

Stojan Knez, 068 609 460 od 24 do 26 januarja okrevanje diabetikov tipa 1 na terapiji Closed LOOP-Zapr t a zanka Bernardin Por torož

Romana Praprotnik, 070 825 353 februar pohodi po dogovoru javljeno bo naknadno

Stojan Knez 068 609 460 petek, 7 marec občni zbor društva ob 10 00, Kolodvor ska rest avracija (TUŠ)

Romana Praprotnik, 070 825 353 Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

četr tek, 23 januar predavanje v DU Zagorje (raba zdravil)

ob 17 00, Zagorje

Marija Grošelj, 041 842 948 torek 7 in 14 januarja pobiranje članarine od 9 00 do 11 00

Valentina Debak, 040 390 998 petek, 21 februar letna konferenca v GD Zagorje ob 17 00, Zagorje

Anica Kranjc, 040 431 220 sobot a, 8 marec praznovanje ob dnevu žena

datum, ura, člane obvestimo pisno

Marija Grošelj, 041 842 948 marca predavanje v DU Zagorje (temo še izberemo) datum, ura, člane obvestimo pisno

Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net. Podarite letno naročnino

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra

Marija Grošelj, 041 842 948

N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)

Ime in priimek:

Naslov : Poštna štev. in kraj:

Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]

6/$'.251$ %2/(=(1

67$5,16.$ 38â.$= 9 ä,*$/12 959,&2

7(0(/-1$ /,67,1$ '5ä$9( 2=(.57 %5,*$ 6.5% 3(9.$ +259$7

35,35$9$ =$35(126 5$1-(1&(9

1$-%2/-â, â32571, 5(=8/7$7 1$69(78 086/,0$1 6.,62'1,. 35,67$1, âý(9 6(9(51,

12*20(7 1,./8% 6,17(7,ý12 9/$.12 359,,1 =$'1-, 9=52. 96(*$

9567$ 352-(. 725-$

,7$/,-$16., 6/,.$5 *8,'2

.$17$9725 â,)5(5

125',-6., ,=5$==$ 608ý,

6/$'.251$ %2/(=(1 ,=/(71,. 323271,. 9=9,â(1 3526725 2'(5 3(5=,-.$

9(/,.$ 25$1ä1$ ',9-$ 0$ý.$

63(&,$/,67 =$ 852/2*,-2 

5$',5,0%2* 3/2'1267, $)537,ý 1(/(7$/(&

*5(%(1, 1$3,/, 7(502',1 .2/,ý,1$

3(5-( 35,5(3, 9$6

0,=1235( *5,1-$/2 6/3(61,. $/)21=

6/29$â., 3(61,. -$1.2 3/(667(3

=(0(/-6.$ 2%/$ 5,01$5$ 926/7,7

$03/(6 $67$,5( 32/-32/,7 :$/(6$

%$/(71,. 275,1 ,*5$/(& 5$1(5

679$5,7(/- $9725 '2.725 

$0(5,â., ,*5$/(& *$%/(

3,$1,67.$ +25$.

5(.$1$ 7,52/6.(0  ,9$13275ý 58'2/3+ 9$/(17,12

=81$1-$ 3/$67 .58+$ 

272â.$ '5ä$9$ 35,.,7$-6., 7$,3(,

iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 156 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 20. febr uarja 2025 na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 156«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: osvetljeni v modro. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

bolezen

N a j v a m

s l a d k o r n a b o l e z e n

n e z l o m i s r c a .

Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1

Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?

Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.

pri sladkorni bolzni