Revija Sladkorna bolezen st.154

Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri To privede do povečanih količin sladkorja v krvi 1

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo.1

Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu. Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:

• nezdrave prehrane

• telesne neaktivnosti

• debelosti

Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic 5

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni 6

Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2,3, nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje.

Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje.4

Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic 7

Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi.

V kolikor vi ali vaši bližnji občutijo simptome sladkorne bolezni tipa 2 ali vas skrbi povezava z drugimi obolenji, se posvetujte z zdravnikom.

SB2 SB2

Revijo izdaja od aprila 1985

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern

Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana

Natisnjenih 14 000 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

Programe in delovanje sof inancira FIHO

Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO

Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2024

Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net

U R E D N I C E

B E S E D A

® Sergeja Širca, urednica

Najbolj žlahtna nagrada ni iz plemenite kovine

Ko govorimo o nagradah, pohvalah in priznanjih, si najprej predstavljamo bleščeče medalje in pok ale iz žlahtnih kovin A njihova prava vrednost ni njihova teža v zlatu, srebr u ali bronu, saj je njihov pravi pomen veliko globlji »V nor malnih dr užbah nagrade ne pomenijo časti, ampak poudarjajo pomen dosežk a Vsako priznanje pomeni, da delo potek a v pravo smer in ga je treba nadaljevati,« je v inter v juju za našo revijo poudaril prof dr Tadej Battelino

Po d o b n o j e r a z m i š lj a l a s e k ret a rk a Z ve z e d r u š tev d i a b et i kov S l ove n ij e (ZDDS) Špelca Rudolf, ko je prejemala kipec Prizma, prestižno nagrado za izvedbo kampanje #Dar ujemKilometre Prizma je tako nagrada za dosedanjih doseženih več kot pol milijona kilometrov kot tudi zaveza, da si bo zveza še naprej prizadevala spraviti čim več prebivalcev Slovenije k rednemu gibanju

V Z D D S s e d o b ro z ave d a j o , d a s e m o r a j o z a u s p e h a kc ij e # D a

kilometre, pa tudi za uspehe na področju ozaveščanja o sladkor ni bolezni nasploh, zahvaliti predvsem slovenskim dr uštvom diabetikov in številnim posameznikom, ki so bili pri darovanju kilometrov najbolj uspešni Njihova prizadevanja so bila seveda nagrajena s priznanji, ki so jih podelili na posvetu predsednikov dr uštev diabetikov

Med temi posamezniki izstopa Andrijana Lasič, ambasadork a Sklada Alojza Rudolfa, ki predano in navdihujoče ozavešča o sladkor ni bolezni Njene besede odlično odražajo njeno osebnost: »Za delovanje v okvir u Zveze dr uštev diabetikov Slovenije me najbolj motivira pogled na nasmejane obraze, polne sreče « Njena srčnost in neizmer na energija dok azujeta, k ako veliko lahko prispeva k sk upnemu dobremu že en sam entuziastičen posameznik Prava vrednost nagrade ni odvisna od žlahtnosti materiala, iz k aterega je izdelana, ampak predvsem od tega, koliko nam pomeni tisti, ki nam jo je podelil Zato sem prepričana, da so zdravniki, ki so prejeli priznanje Moj zdravnik 2024, počaščeni, ker so priznanje pravzaprav dobili iz rok pacientov. Čisto nič nisem bila presenečena, ko je naziv moja diabetologinja prejela dr. Karin Kanc, članica uredniškega odbora naše revije, ki jo bomo predstavili v naslednji številki

Nagradimo pa lahko tudi sami sebe. Poskrbimo, da bomo to počeli pametno – podarimo si bolj zdrav način življenja. »Starosti sicer ne moremo preprečiti, lahko pa z obvladovanjem dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete bistveno vplivamo na svojo biološko starost in s tem na k akovost življenja v zrelih letih,« pravi prof. dr. Marija Petek Šter. Poletje je idealen čas za to.

Kajti, drage bralke in bralci, poletje je končno tu! Prinaša čas, ko si bomo mnogi privoščili zasluženi oddih, ki se ga vsi veselimo Naj bo poletni dopust naša nagrada za celoletno delo in priložnost, da nek aj storimo za svoje zdrav je.

V uredništvu revije Sladkor na bolezen vam želimo, da bi se poleti sprostili in hkrati skovali ideje za nove načr te in cilje – da bomo še naprej radostno podeljevali in ponosno prejemali priznanja in nagrade za dosežke, ki nas bogatijo in delajo svet boljši in lepši.

»Če sladkorno bolezen sprejmete v pozitivnem duhu, se da z njo živeti nekoliko lažje,« sporoča prof dr Tadej Battelino bralcem revije Sladkorna bolezen

Fotografija na naslovnici: Miran Juršič

OSREDNJA TEMA

30 Mesojedke, na pomoč! 10 8 26 14 22 24 30

5 Imam sladkor no, nima sladkor na mene

8 Dr uženje, gibanje in veselje v Kopr u

INTERVJU

10 »V kratkem bo na voljo še več še bolj učinkovitih zdravil«

26 »Najbolj me motivira pogled na nasmejane obraze«

AK TUALNO

14 Nagrada Prizma 2023 za #Dar ujemKilometre

15 S sladkor no boleznijo na pot

18 Učenci slabo poznajo sladkor no bolezen

SLADKO NA KRATKO

17 Brezskr bno na počitnice

ZA NAŠE ZDRAVJE

22 Kako lahko vplivamo na svojo biološko s taros t

24 Glivične okužbe kože in nohtov

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

28 Z vr ta in iz gozda v kuhinjo

29 Mleko in mlečne jedi

VRTNO VESELJE

OSREDNJA TEMA Strokovni posvet predsednikov dr uš tev diabetikov

Imam sladkor no, nima sladkor na mene

® Špelca Rudolf, foto: Tone Jurečič

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je pripravila tradicionalni posvet predsednikov dr uštev diabetikov, ki je potekal v petek, 12 , in soboto, 13 aprila, v Modri dvorani Grand Hotela Rogaška Slatina

Zbralo se je 53 predstavnikov 24 dr uštev diabetikov, ki so poslušali strokovna predavanja in predstavitve medicinskih pripomočkov za boljše razumevanje vodenja sladkor ne bolezni, zdravstvenega sistema in zdravstvene pismenosti, ki jo potrebujejo pri svojem delu in predajanju infor macij članom Pr vi dan posveta je s pozdravom navzočim začel predsednik Robert Gratton, skozi začr t ani dvodnevni program pa nas je vodila sekretark a Špelca Rudolf Generalni sponzor ZDDS Novo Nordisk je s kratkim filmom predstavil svojo vizijo dela in sodelovanja z uporabniki. Preds t av n i k u p o dj e t j a D o m i n i ku Č e r n ij u smo se zahvalili za pomoč in podporo pri izvajanju naših programov, predvsem pa za zaupanje, da delamo prav in imamo dobre programe Podelili smo jim priznanje za sodelovanje pri kampanji #Dar ujemKilometre v letu 2023, ki smo jo z njihovo podporo pričeli v letu 2019. Damijan Merc, pomočnik generalnega direktorja, je pozdravil in predstavil ponudbo Grand Hotela Rogašk a za eduk ativna okrevanja dr uštev diabetikov, u d e l e ž e n c e p a p ova b i l , n a j p r i d ej o k njim na okrevanje

Udeleženci posveta na predavanjih

»Kako me krivulja vodi skozi vsakdan …« je bil naslov predavanja Polone Hvala in Jureta Vrandečiča iz podjetja Zaloker & Zaloker Predst avila st a prihajajoči nov senzor za merjenje sladkorja v kr vi v medceličnini in njihovo novo knjižico Pr vi koraki pri samovodenju sladkorne bolezni, ki jo poklonijo novoodkritim osebam s sladkor no boleznijo v dispanzerjih za sladkor no bolezen

Andrijana Lasič je prevzela dva transparenta za pohodne točke #DarujemKilometre.

CGM za vse tipe sladkor ne bolezni –nova era se začenja sedaj – nam je predst avila predst avnica podjetja Dexcom Natalija Pavuna Kovačič in nam razlož i l a d e l ova nj e s e n z o r j a z a m e r j e nj e kr vnega sladkorje v medceličnini.

Andreja Mirkovič iz podjetje Freesbi je predstavila akcijo Ledvice kraljice! 14 marca je bil svetovni dan ledvic in ob tem dnevu so dr uštva ledvičnih bolnikov in zdravniki po vsej Sloveniji z izobraževalnimi akcijami ozaveščali o pomenu zdravega življenjskega sloga z a p r e p r e č e va nj e l e d v i č n i h b o l e z n i Opozarjali so na dejavnike tveganja, med k aterimi so neaktivnost, k ajenje, debelost, sladkor na bolezen in zvišan kr vni tlak. Kar devet oseb od desetih namreč ne ve, da tr pijo za kronično ledvično boleznijo S pravočasnim ukrepanjem lahko upočasnimo napredovanj e b o l e z n i , z m a nj š a m o t ve g a nj e z a razvoj bolezni srca in ožilja ter podaljšamo čas do dialize Sladkorna bolezen, visok kr vni tlak in srčno-žilne bolezni so trije vodilni dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen, obst ajajo pa tudi dr ugi Na nek atere lahko vpli-

vamo z zdravljenjem in spremembami življenjskega sloga

Pomen obvladovanja kardiometabolnih dejavnikov tveganja

Zdravnica Katarina Vukelič, specialistk a inter ne medicine in pnevmologije ter magistrica podjetniškega managementa, nam je razumljivo razložila pomen obvladovanja kardiometabolnih dejavnikov tveganja pri sladkor ni bolezni, ki vplivajo na pozne zaplete neurejene sladkor ne bolezni Vsem udeležencem je podala veliko znanja in svoje srčne energije. Zahvalili smo se ji za res polno sodelovanje

Inovativen senzor za merjenje glukoze

FreeSt yle Libre 2 (merilnik za merjenje sladkorja v medceličnini) je predstavila

Rebeka Bernik iz podjetja Abbott.

Podpredsednik ZZDS, sicer zdravnik

Samo Fakin je predstavil zadnje podatke iz razisk ave, ki jo je opravila sk upina raziskovalcev pod vodstvom prof dr Petre Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, sodelovala pa je tudi diabetologinja in strokovna sodelavka Zavoda z a z d r av s t ve n o z ava rova nj e S l ove n ij e

radi srčno-žilnih zapletov, zapletov na ledvicah, diabetične noge in dr ugega Torej je preventiva zelo pomembna v obvladovanju sladkor ne bolezni. Pomembno je tudi opolnomočenje bolnik a, ki mora sodelovati pri zdravljenju sladkorne bolezni, da ne pride do zapletov oziroma da pride do njih čim k asneje.

Samo Fakin je predstavil tudi oblike ok užb z bakterijami in načine zaščite pred njimi Za osebe s sladkor no boleznijo je cepljenje proti pnevmokoknim ok užbam brezplačno.

Zvečer so se udeleženci, zadovoljni s p r v i m d e l o m p r i p r av lj e n e g a p ro g r a m a , zbrali ob večerji Dolgo so se dr užili ter se pogovarjali o slišanem in komentirali, da si želijo še več takih poučnih, kratkih in jedr natih vsebin Govorili so o delu dr uštev in med seboj izmenjevali infor macije

Skupaj zberimo milijon kilometrov!

Dr ugi, sobotni del posveta se je pričel s poročilom in napovedjo letošnje k ampanje #Dar ujemKilometre.

Špelca Rudolf je s pomočjo videa predstavila dosežke petletne akcije #Dar ujem-

(ZZZS) Karmen Janša V razisk avi so zbrali podatke iz baze po sedmih sk up i n a h b o l e z n i m e d avg u s to m 2 019 i n 2022, jih razvrstili in analizirali Dobili smo pr ve celovite in poglobljene podatke o te m , ko l i ko s r e d s te v i z o b ve z n e g a zdravstvenega zavarovanja z doplačili gre v povprečju na leto za zdravljenje sladkor ne bolezni Več kot polovica neposrednih letnih izdatkov, ki jih ZZZS nameni za sladkor no bolezen, gre za obvladovanje posledic zapletov sladkor ne bolezni, na primer za hospitalizacije za-

Kilometre, ki jo Z D D S i z va j a z n a m e n o m o z aveščanja javnosti o sladkorni bolezni ter čim prejšnjem odkrivanju i n z d r av lj e nj u , d a n e p r i d e d o poznih zapletov. Osrednji cilj akc ij e p a j e sp o db uj a nj e lj u d i h gibanju in zdravemu načinu življenja

Podelili so zahvale in priznanja tistim dr uštvom diabetikov, posameznikom in ambasadorjem, ki so bili pri darovanju kilometrov v letu 2023 najbolj uspešni

Pripravili smo nove transparente za pohodne točke, ki jih je zdaj 18. Transparente so prevzeli prisotni predstavniki dr uštev, dr uštva pa so prejela tudi k azalčke z navodili za darovanje kilometrov, za pomoč pri širjenju akcije. Akcijo smo letos pričeli v aprilu z objavo različnih p o u č n i h v s e b i n n a Fa c e b o o k u , k i j i h

bomo objavljali vsak teden Uporabnike Facebooka in dr uštev diabetikov vabimo, da te objave všečk ate, delite in komentirate, da se bodo širile med ljudi

Vse lepo vabimo na 18 pohodnih točk, ki jih pokrivajo naša dr uštva diabetikov. To je tudi priložnost za povezovanje dr uš tev Vabljeni tudi k objavljanju vseh opravljenih aktivnosti (s hojo, tekom ali kolesarjenjem) na Facebook u, s ključn i ko m # D a r uj e m K i l o m e t r e i n t a g o m @zvezadr uštevdiabetikov ter s priloženo fotograf ijo, številom kilometrov in navedbo društva. Darovane kilometre lahko tudi zabeležite v obrazec na spletni strani zveze, do katerega lahko dostopate s QR kodo, ki je natisnjena na k azalčkih. Marija Podvršič, predsednica Dr uštva diabetikov Koper, ki je organizator letošnjega, 25. špor tnega srečanja, je vsa dr uštva povabila k udeležbi Vsi so se strinjali, da je lepo, da se v čim večjem številu udeležijo srečanja.

Kako okrepiti delovanje dr uš tev?

Podpredsednik ZDDS Samo Fakin je vodil delavnico, katere cilj je bilo iskanje dobrih praks in novih idej za krepitev aktivnosti dr uštev Izhodišče je bila ugotovitev, da z dosedanjim delom stagniramo. Potrebujemo nove programe za krepitev našega poslanstva Delavnica je potek ala približno 4 ure Dr uštva so bila razdeljena v dve skupini. Vsak a sk upina je oblikovala približno 50 idej o krepitvi dosedanji ali dodajanju novih aktivnostih Na skupnem sestanku smo naredili prioriteto idej in zbrali tiste, ki so se večini zdele najprimer nejše. Med sedanjimi aktivnostmi, ki jih velja k r e p i t i , s m o i z p o s t av i l i p r i d o b i va nj e mlajših članov, sodelovanje s šolami in vr tci, izlete in eksk urzije, medicinsko pedikuro, zdravstvena okrevanja, špor tne aktivnosti in digitalno pismenost.

Predlagane nove aktivnosti so sproščanje, enostavna priporočila za prehrano, tekmovanje predsednikov društev v merj e nj u ko r a kov ( k i l o m e t r ov ) , c e l ov i t a obravnava oseb s sladkor no boleznijo, pridobivanje novih članov preko zdravstvenih delavcev, pridobivanje sponzorjev in krepitev doniranja dohodnine Dodajamo še naše tako imenovane bizarne, »malo odpuljene ideje« – kot spodbudo za kreativni razmislek: brezplačno okrevanje, počitniški dom za osebe s sladkor no boleznijo, ukinitev čak alnih

Najboljša društva diabetikov so prejela zahvale za sodelovanje v akciji #DarujemKilometre

dob za osebe s sladkor no boleznijo, tedensk a srečanja v slaščičar ni, hitro hujšanje za nove člane, kor upcija za nove člane, pohod od gostilne do gostilne.

Kako naprej do uresničitve idej?

Na srečanju smo opredelili, KA J bi počeli Seveda je treba dodati še, ZAKA J, KAKO, KDO, DO KDA J in S ČIM Društva

naj dopolnijo posamezne ideje – posebej tista, ki so pri posamezni aktivnosti učinkovit a in uspešna Take dobre prakse bomo nato prenesli na vsa dr uštva. Udeleženci so bili z organizacijo in vsebino posveta zelo zadovoljni Želijo si še naslednjih vsebin: več o zdravi prehrani, navodila za pripravo FIHO obrazcev, predstavitev novosti v zdravljenju sladkor ne bolezni, vsebine o zapletih

GL AVKOM Tihi tat vida

Sladkorna bolezen zvišuje tveganje za nastanek glavkoma

Redni celoviti pregledi pri oftalmologu so edini način za zgodnje odkrivanje glavkoma.

sladkor ne bolezni, mreženje z dr uštvi Večina se je za udeležbo na posvetu odločila zato, da pridobi nove infor macije za delo na dr uštvu Vsi menijo, da je dvodnevni posvet potreben. Večina je zapisala, da je bil posvet dobro organiziran, teme pa zanimive in poučne Kar tako naprej, so zapisali in dodali pohvale organizatorjem in predavateljem. Zadovoljni z v s e b i n o i n d o b lj e n i m i i n fo rmacijami so domov odšli polni n ov i h i d ej z a n a d a lj nj e d e l o svojih dr uštev

Ob zaključk u posveta se je predsednik Robert Gratton udeležencem zahvalil za udeležbo, sekretarki pa za o d l i č n o p r i p r av lj e n s t r o kov n i p o s ve t predsednikov dr uštev diabetikov

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so omogočili strokovni posvet: FIHO, Ministrstvo za zdrav je (projekt Imam sladkorno, nima sladkorna mene), Novo Nordisk, AstraZeneca, Dexcom, Zaloker in Zaloker, MSD in Abbott.

Poskrbite za zdravje svojih oči!

Za več informacij o glavkomu poskenirajte QR kodo

»Družinska« slika veselih udeležencev posveta

Dr už en je, giban je in vesel je v Kopr u

® Slobodanka Lesnjak, foto: Tomaž Primožič

Tokratno špor tno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc

Musar in je bilo v znamenju jubilejev. OSREDNJA TEMA 25. špor tno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

Srečanje je bilo 25 po vrsti, potek alo pa je v Kopru, ki letos praznuje častitljivo 1500-letnico Koper je eno najstarejših mest na Slovenskem, njegova današnja podoba pa je rezult at kontinuiranega 2000-letnega razvoja z začetki v rimski dobi Po izročilu je bil pr vi koprski škof sv Nazarij, ki je bil za koprskega škofa posvečen leta 524, zato se ta letnica povezuje tudi z nastankom mesta Koper

Udeležence iger je pozdravil sončen dan

Udeležence srečanja je o b p r i h o d u v Ko p e r 18 . maja 2024 pozdravil prijazen, sončen dan, kot se tudi spodobi za mesto, ki ima v svojem grbu Sonce. Organizator srečanja, ki se je odvijalo v Areni Bonif ika, je bilo Dr uštvo diabetikov Koper, glavna organizatork a pa Marija Podvršič, predsednica tega društva. Vsak udeleženec je ob vstopu v lepo urejeno dvorano prejel v dar ličen nahrbtnik z malico in bonom za kosilo.

Rober t Gratton

Voditelj uradnega dela srečanja, ki se je pričelo ob 9 30, je bil Iztok Gustinčič

Prireditev se je začela s p e s m ij o p r ve s l ove n ske ženske klape Fritule, tej pa so sledili pozdravni nagovori

Prisotne so pozdravili in n a g ovo r i l i p r e d s e d n i c a Dr uštva diabetikov Koper

Marija Podvršič, podžupanja Mestne občine Koper

Mateja Hrvatin Kozlovič, predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Rober t Gratton in generalna direktorica Direktorata za javno zdrav je v Minis trstvu za zdrav je Vesna Marinko Častna pokroviteljica prireditve, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, se zaradi obveznosti ni mogla osebno udeležiti prireditve, zato je njen pozdravni nagovor prebral voditelj prireditve Iztok Gustinčič

Prisotni so bili podpredsednika Zveze dr uštev diabetikov Slovenije dr Samo

Fakin in Er vin Kodr un ter dolgoletna sekretark a Špelca Rudolf.

Obvladovanje sladkor ne bolezni je izziv

Rdeča nit vseh nagovorov je bilo spoznanje, da je sladkorna bolezen pogosta, kronična bolezen in da število bolnikov vztrajno narašča Za bolnik a bolezen sama ni boleča in tudi ne zelo hudo moteča, zato je tudi njeno obvladovanje za vsakogar še poseben izziv

Delovanje društev diabetikov je usmerjeno v večplastno in široko vseživljenjsko oporo in pomoč bolnikom s sladkor no boleznijo Zato je tudi delovanje teh dr uštev z vidika infor miranja, vzgoje in preventivnega delovanja posebnega dr užb e n e g a p o m e n a . Š p o r t n o - re k re a t i v n a srečanja dr uštev so del preventivnega in socialno-vzgojnega delovanja, ker je telesna aktivnost ena ključnih dejavnosti p r i o bv l a d ova nj u s l a d ko r n e b o l e z n i , osebni stiki in povezave med dr uštvi in njihovimi člani pa so zagotovilo za iz-

likim zanimanjem spremljali tekmovanja in bodrili svoje ekipe ali pa so zaplesali in zapeli ob živi glasbi sk upine Freeway.

Za računalniško podporo tekmovanj je poskrbel Simon Ražman, za vestno fotodokumentacijo vseh dogajanj pa Tomaž Primožič.

Pokal za skupno zmago je os tal v Kopr u

Po zaključk u tekmovanj in ogledov je sledilo dobro in ok usno kosilo, temu pa

menjavo izkušenj ter za vzdrževanje obstoječih in navezavo novih prijateljskih vezi.

Prisotni so se po uradnem delu srečanja razvrstili v sk upine za tekmovanja, vodene oglede in sk upino, ki je ostala v dvorani, kjer je spremljala tekmovanja.

Skupaj se je pomerilo 51 ekip

Tekmovanja so potek ala pod budnim o č e s o m D a rk a J a ko m i n a v pros torih Arene Bonif ik a in p r o s to r i h C e n t r a d n e v n i h aktivnosti Koper, in sicer v naslednjih panogah: – prstomet, kjer je tekmovalo 17 ekip, – pikado, kjer je tekmovalo 18 ekip, – kegljanje, kjer je tekmovalo 12 ekip, – šah, pomerile so se 4 ekipe

Vodeni ogledi so bili prav tako zelo dobro obiskani Pohoda do Žuster ne se je udeležilo 211, vodenega ogleda m e s t a Ko p e r p a 2 3 2 u d e l ežencev srečanja Udeleženci, ki so ostali v dvorani, so z ve-

pa so bili podeljeni pokali Skupno zmago si je zasluženo priborilo Dr uštvo diabetikov Koper, dr ugo mesto je zasedlo Dr uštvo diabetikov Dravograd, tretje mesto pa je pripadlo Dr uštvu diabetikov Maribor

Naj se tradicija nadaljuje!

Ob zaključk u srečanja se je predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije Rober t Gratton zahvalil vsem prisotnim – tistim, ki so se udeležili tekmovanj in se borili po svojih najboljših močeh,

š e ra z g l a s i tev re z u l t a tov i n p o d e l i tev medalj in pok alov. Medalje in pok ale sta podeljevala predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Rober t Gratton in predsednica Dr uštva diabetikov Koper Marija Podvršič.

V vsaki tekmovalni panogi so bile podeljene medalje posameznim ekipam za 1 , 2 in 3 mesto, za osvojena pr va tri mesta v seštevku vseh prejetih medalj

tistim, ki so se udeležili vodenih ogledov, tistim, ki so srčno bodrili svoje ekipe, ter vsem, ki so prišli na srečanje zato, da se podr užijo, pogovorijo in poveselijo

Na koncu je izrazil upanje, da se bo tradicija tovrstnih špor tno-rekreativnih srečanj nadaljevala, in pozval dr uštva k prijavi za organizacijo naslednjega srečanja.

Veselje ob koncu iger

»V kratkem bo na vol jo še več š

® Sergeja Širca

Prof. dr. Battelino, hvala, ker ste si vzeli čas za ta inter vju. Glede na dolg seznam vaših nazivov, vlog in udejstvovanj vam časa verjetno primanjkuje. Najprej ste predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter predstojnik katedre za pediatrijo in profesor pediatrije na Medicinski fakulteti Univer ze v Ljubljani. Ste glavni raziskovalec na več raziskovalnih projektih s področja diabetologije, endokrinologije in metabolizma, ste klinični far makolog, na raziskovalnem področju ste prejeli številne prestižne nagrade Ste v uredniških odborih za revije Diabetes Care, Hormone Research in Paediatrics, bili ste urednik European Journal of Endocrinology. Ste avtor ali soavtor več kot 377 člankov v mednarodnih recenziranih SCI revijah, imate indeks citiranosti h 68 (indeks h se uporablja za merjenje vpliva in pomembnosti raziskovalčevega znanstvenega dela; op. avt.) in sodelovali ste pri pripravi več tujih knjig. Ste član številnih strokovnih zdr uženj, med dr ugim Ameriškega zdr uženja za sladkor no bolezen, Evropskega zdr uženja za pediatrično endokrinologijo in Mednarodnega dr uštva za pediatrično in mladostniško sladkor no bolezen, pa tudi izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član Slovenske medicinske akademije in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Bil ste član sveta Evropskega zdr uženja za preučevanje sladkor ne bolezni (EASD) in ste soorganizator sedemnajstih letnih srečanj ATTD (Advanced Technologies and Treatment of Diabetes)

Ste pa tudi nepogrešljivi član uredniškega odbora revije Sladkorna bolezen. Kaj vam pomenijo ti nazivi, nagrade in naloge? Predvsem čast ali tudi odgovornost?

V nor malnih dr užbah te nagrade ne pomenijo časti, ampak poudarjajo pomen dosežk a. Niso torej toliko vezane na osebo kot na to, k aj ti dosežki pomenijo za bolne ljudi. Vsako priznanje pomeni, da delo potek a v pravo smer in ga je treba nadaljevati Če strokovno zdr uženje ugotovi, da je neko delo za ljudi koristno, je to obveza, da človek s tem delom nadaljuje.

Kaj vas je pritegnilo k endokrinologiji in posebej k raziskovanju sladkorne bolezni tipa 1?

E n d o k r i n o l o g ij a j e v m e d i c i n i b re z dvoma ena izmed bolj dinamičnih ved. Hor moni vplivajo na zelo veliko sistemov Gre za nekakšno sodobno nevronsko mrežo dogodkov, ki jih je težko razumeti in so zelo dinamični Mlademu človeku ni težko biti navdušen nad takim dinamičnim in zapletenim svetom človeške f iziologije.

Vaše raziskovalno delo na področju sladkorne bolezni tipa 1 je znano po vsem svetu. Na katere dosežke v svojem življenju ste najbolj ponosni?

Ponos je napuh, torej greh Gre bolj za to, da posk ušamo ugotoviti, k aj ljudem v resnici koristi, to pa najbolje povedo oni sami Največje veselje je, če bolni ljudje ugotovijo, da jim nek aj pom a g a , d a j e n e k a j l a ž j e , b o lj š e i n j i h bolje ščiti pred grožnjo kronične bolezni,

ki je zaenkrat neozdravljiva Mislim, da je treba tako ocenjevati vsako delo V zadnjih letih se napredne tehnologije za upravljanje sladkorne bolezni, kot so inzulinske črpalke in kontinuirano merjenje glukoze, razvijajo s svetlobno hitrostjo Kako ocenjujete vpliv teh tehnologij na kakovost življenja bolnikov?

To bi bilo najboljše vprašati ljudi, ki jih uporabljajo, torej osebe, ki se jim zdaj s sladkor no boleznijo ni treba več ukvarjati toliko kot prej, vsak dan in vsako noč Kakor je razvidno iz objavljenih razisk av, ki temeljijo na poročilih boln i kov ( Pa r t i c i p a n t re p o r te d o u t c o m e measures; PROMs), sodobna tehnologija ljudem olajša breme vodenja sladkor ne bolezni, predvsem če vključuje umetno inteligenco V stroki pa nedvomno vemo, da čas v tarčnem območju sladkorjev te ljudi ščiti pred kroničnimi zapleti Včasih so bile vrednosti sladkorja veliko višje, danes so zelo blizu tistim, ki jih imajo ljudje brez sladkor ne bolezni To torej nespor no pomeni, da so ljudje zaščiteni pred znanimi dolgoročnimi zapleti zaradi visokega sladkorja in to je gotovo velik strokoven prispevek k zdravljenju sladkor ne bolezni.

Na enem od dogodkov za medije ste omenili, da »nove tehnologije prinašajo revolucijo v upravljanju sladkorne bolezni« Lahko podrobneje razložite, kako te tehnologije spreminjajo pristop k zdravljenju?

Revolucija ima zame zelo negativen prizvok, ker pomeni nasilje. Mislim, da

gre v resnici za zelo hiter usmerjen razvoj tega področja Na začetk u moje strokovne poti so se ljudje pikali z nemogočimi i g l a m i , p o g o s to s o s i p r e ve r j a l i u r i n , imeli so slabše inzuline To je brez k akšne velike spremembe trajalo k ar nek aj časa. Potem se je k ar naenkrat, v 15 letih, razvoj močno pospešil Zdaj se je izk azalo, da je bila to prava smer, ki s o j i t a k r a t š te v i l n i n a s p r otova l i Pomembni kongresi teh, pr vih razisk av s tehnologijo niso hoteli niti uvrstiti v svoj program Tisti, ki smo verjeli, da lahko tehnologija olajša življenje oseb s sladkor no boleznijo, smo bili v manjšini. Skepsa je bila velika, podobno kot je danes marsikdo skeptičen nad umetno inte l i g e n c o . Na p re d e k re s l a h ko n a re d i dobre ali slabe stvari, ampak to je vedno stvar izbire

Gre torej za hiter, koordiniran, smiseln razvoj, ki ga je vodila stroka in je bil zasnovan na potrebah ljudi, zato je bil tako hitro uspešen Pot je jasna: opaziti stisko ljudi in njihove potrebe, razumeti delovanje bolezni in iz tega s pomočjo umetne inteligence narediti tehnološko rešitev Ta še zdaleč ni idealna, ampak vendarle stvar olajša oziroma jo opravi boljše kot človek To danes skoraj ni več presenečenje Tehnologija lahko to počne bolj pogos to, bolj vztrajno in brez čus tev Vedno deluje enako, nima slabih dni, ni odvisna od vremena ali kulturnih vplivov To je prednost tehnologije in umetne inteligence Pri sladkor ni bolezni, k atere obvladovanje je tako močno odvisno od

e bol j učinkovitih zdra vil«

samega človek a, je pomoč umetne inteligence zelo očitna in jo tudi zato ljudje lažje sprejmejo Vidijo namreč, da z njo lahko živijo bolj nor malno, saj opravi tisto, k ar jih je prej hudo obremenjevalo Menite, da je ključ do uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 personaliziran, individualiziran pristop. Kako to poteka na primeru sladkorne bolezni?

Bistvena razlik a je, ali se pogovarjate z osebo s sladkor no boleznijo, ki ima v roki neko povprečje meritev zadnjih treh mesecev, ki ga ne moremo več spremeniti, zato nima smisla govoriti o tem, ali pa ima nek aj, k ar je mogoče vsak dan izboljšati. Zdravljenje smo prej težko prilagodili posamezniku, ker nismo imeli podatkov, k aj se je v resnici dogajalo Po mojem mnenju je bil to ključen razlog, da pravzaprav urejenost v povprečju ni šla na bolje

Zdaj pa si predstavljajte, da oseba s sladkor no boleznijo pride k meni s konkretnimi podatki: sladkor je samodejno izmerjen vsakih pet minut, vsi dodani odmerki inzulina so avtomatično zabeleženi, celo vsebino in količino obrokov lahko oseba doda v sistem – to pa je popolnoma dr uga slika! Na podlagi te slike lahko osebi razložiš, k ako hitro sladkor naraste, na primer po obrok u, ali k ako pade po telesni aktivnosti, torej dejansko lahko odzive prilagodiš življenju te osebe Seveda je pomembna nastavitev sistema, upoštevati pa moramo tudi odziv človek a na tehnologijo in svetovati prilagoditve, da bo sodelovanje med tehnologijo in človekom optimalno.

P r av z a p r av ž e o b s t a j a j o a l g o r i t m i umetne inteligence, ki opazujejo, k ako človek odreagira na tehnologijo, in lahko pomagajo tudi pri tem. To je zelo, zelo uporabno za natančno personalizacijo zdravljenja

Pred kratkim ste izjavili, da se bližamo preboju v genskem zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1. Katere novosti na področju zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 pričakujete v bližnji prihodnosti?

Zdravnik, ki neposredno zdravi ljudi, mora biti do njih odgovoren Pri obljubah o razvoju tega ali onega genskega zdravila moramo biti zelo pozor ni Razvoj

zdravil ni enostavna stvar, razvoj enega z d r av i l a t r a j a 10 l et a l i ve č . Tov r s t n e obljube so v nor malnih dr užbah veliko bolj odgovor ne kot tiste, ki jih pogosto zasledimo po medijih v Sloveniji Lahko rečem, da so trojni in še bolj učinkoviti agonisti za zdravljenje debelosti in sladkor ne bolezni tipa 2 že v kasnih fazah, torej bo v kratkem nespor no na voljo še več še bolj učinkovitih zdravil. Sem je res potrebno usmeriti vso pozornost in intenzivirati sočasne dr užbene ukrepe na tem področju, da bo omogočena tudi pravočasna dostopnost.

Razvija se gensko zdravljenje za sladkor no bolezen tipa 1 in v Evropski skupnosti – tudi pri nas – potek ajo številne inter ventne razisk ave za preprečevanje oziroma odlaganje začetk a sladkor ne bolezni Glede na raven kliničnih razisk av, v k atere smo trenutno vključeni, in na ost ale infor macije vemo, da bo razvoj na tem področju izredno hiter

Pravzaprav sem imel ravno včeraj (pogovor je potek al sredi junija; op avt ) razgovor z našo zavarovalnico (ZZZS; op avt ), za k atero menim, da se zelo tr udi slediti temu razvoju.

Zdaj ko ljudem s sladkor no boleznijo lahko k ar naenkrat učinkovito pomagamo, je potreben akcijski načr t za dostopnost teh zdravil. Najti moramo nov zagon, da ponovno stopimo v korak z državami, ki so bile prej krepko za nami, zdaj pa nas prehitevajo

Provokativno vprašanje: lahko napoveste, kdaj bomo znali ozdraviti sladkorno bolezen?

Veste k aj, jaz nikoli nisem želel javno govoriti neumnosti! Kakršna koli tak a napoved je popolnoma iz tr te zvita in je nihče ne more dati Lahko pa rečem, da so napori na tem področju izjemni Sladkor na bolezen je veliko breme in ogromen strošek za dr užbo, pa tudi za vsakega posameznik a in njegovo dr užino. Sredstva, želja in tr ud, da bi to spremenili, so veliki. Trenutno nihče ne more napovedati, kdaj bo prišlo do tega preboja, ko bo nekdo končno uspel razumeti, k aj se zgodi, da se sladkor na bolezen razvije, in kako ta dogodek ustaviti Verjamem pa, da smo temu bližje, kot smo bili pred 10 leti In ker se znanost na vseh področjih razvija vedno hitreje in vedno bolj intenzivno, verjamem, da bom ta preboj dočak al.

Pošten odgovor Kaj pa na področju debelosti? So najsodobnejša zdravila že čudežna tabletka proti debelosti?

Debelost in sladkor na bolezen tip 2 se začneta zgodaj, lahko že v otroštvu. Zato mislim, da je debelost v pr vi vrsti dr užbeni problem. Slovensk a dr užba ne zna zaustaviti res očitnih pritiskov prehranske industrije, ki je neposreden vzrok epidemije debelosti To bi morali urediti najprej, nato pa takoj še okrepiti dr užbeno usmeritev v gibalnem smislu

U č i n kov i to i n va r n o z d rav i l o l a h ko človek u pomaga začeti pot zdravljenja debelosti Ta zdravila so, čeprav so draga, potrebna na začetk u te poti in ne šele potem, ko ima človek že 20 posledic debelosti. Če nekdo s pomočjo teh zdravil shujša in potem dejansko spremeni ži-

vljenjski slog – to bi bil idealen scenarij, ki pravzaprav ni nepoznan Številna psihiatrična zdravila se uporabljajo sočasno z vedenjsko terapijo in s psihoterapijo, morda bi morali ta model prenesti na področje zdravljenja debelos ti Torej: učinkovito zdravilo, ki ti na začetk u pomaga masovno izgubiti telesno težo, s hkratno vedenjsko psihoterapijo, ki pomaga spremeniti življenjski slog t ako glede prehrane kot glede gibalnih navad. To je morda prava pot, ki lahko pomaga ljudem dolgoročno premagati debelost

Seveda lahko pri tem igra pomembno vlogo tudi genetika; nekateri ljudje imajo namreč okvarjen občutek za sitost, to danes vemo V naši lastni analizi smo ugotovili, da to velja za nek aj odstotkov naše otroške populacije, ki zelo kmalu postane debela Takim je treba bolj zgodaj in bolj intenzivno pomagati z zdravili, ker si sami zaradi teh genskih sprememb ne morejo.

Najbolj pomembno pa je, da debelost prepoznamo kot bolezen, ne kot greh Debelost je bolezen, ki jo danes znamo zdraviti in jo lahko ozdravimo.

Poraja se mi druga dilema Nekoč ste rekli, da nezaposleni mami težko svetujete, naj otroku kuha lososa in brokoli Kako premagati ta izziv v svetovnem merilu: bogati ljudje lahko živijo zdravo, revni pa si tega pogosto ne morejo privoščiti? Kako gledate na to kot veren človek, vam je težko?

Veste, nek atera vprašanja presegajo sposobnost posameznik a Vaše naslednje vprašanje bo morda, zak aj ne ustavim vojne v Ukrajini Določenih stvari posameznik ne more spremeniti, ker je dr užbeno dogajanje ali, če hočete, zgodovinski trenutek močnejši. Umišljati si, da lahko tuk aj k aj naredite kot posameznik , je blodnjavos t Svojo nalogo vedno vidim v tem, da poskušam delovati v okolju, do koder seže moj vpliv

Dr užbe se ne da spreminjati hitro, to je sistem, ki se spreminja zelo počasi. Vsaj za dobre stvari to velja, ker za slabe gre očitno lahko zelo hitro Po mojem mnenju je naša naloga zbližati svet in čim bolj zmanjšati razlike Za dosego tega cilja pa je treba ljudi najprej izobraziti Naslednje srečanje ATTD bo v Singapurju, povabili smo regijo, ki ima največ sladkor ne bolezni in najslabše možnosti za njeno obvladovanje Ozaveščanje ljudi je torej pr va iskrica

Na dr ugem mestu moram omeniti, da bodo tem zdravilom v nek aj letih padli

patenti, možno bo izdelovati cenejša generična ali biopodobna zdravila, k ar bo seveda izrazito povečalo dostopnost, kot se je zgodilo s statini na področju holesterola. Podobno se bo za pr vo serijo zdravil za sladkor no bolezen zgodilo čez dobri dve leti To ni tako daleč Torej je možno, da se bo dostopnost zdravil tudi v manj privilegiranih delih svet a povečala, ključno pa je te ljudi ozavestiti o zdravem življenjskem slogu in prenašati znanje o načinih za obvladovanje sladkor ne bolezni

Moja vizija je to dostopnost povečevati brez jeze in nasilja, s prijaznostjo, poučevanjem in spreminjanjem dr užbenega okolja

Se v Sloveniji dovolj dobro zavedamo, kaj je sladkorna bolezen?

Pri sladkor ni bolezni tipa 1 je ozaveščenost boljša Seveda gre v tem primer u za bolezen, ki se začne akutno, in takrat je zelo očitno, da si hudo bolan Pri tipu 2 pa zagotovo odreagiramo prepočasi, čeprav vemo, da že prediabetes oziroma minimalni dvigi sladkorja v kr vi vplivajo na srčno-žilno tveganje, na tveganje za demenco – tukaj smo zagotovo prepozni

Ta miselnost »malo smo predebeli in malo nam niha sladkor, a bo že« – ni res, to nas poškoduje! Zato se mi zdi tehnologija za neprekinjeno merjenje sladkorja v podkožju pri tipu 2 tako pomembna, saj ravno tako omogoča zelo zgodnje odkrivanje pr vih nihanj sladkorja

Dobršen del svojega izobraževanja ste opravili v tujini, in ker ste danes eden vodilnih strokovnjakov na področju pediatrične endokrinologije, me zanima, kam postavljate Slovenijo na zemljevidu obravnave sladkorne bolezni tipa 1?

Mislim, da imamo v Sloveniji najboljše, k ar je trenutno na trgu za osebe s sladkor no boleznijo tipa 1 – ne pa vsega, k ar je trenutno na trgu Žal se kljub našim prošnjam vse multinacionalke ne odločajo za prisotnost v Sloveniji, ker smo majhen trg in je prevajanje tehnologije zanje strošek, ki se mu na vsak način želijo izogniti

Zato vse prosim za pomoč pri tem, da bi se možnost izbire med najboljšimi –ne najcenejšimi, ampak najboljšimi! –možnostmi povečala

Če pa govoriva o tipu dve, moramo narediti več. Mislim, da je Slovenija na tem področju v zadnjem letu in pol očitno zaostala.

Na kongresu Mednarodne diabetične zveze v Lizboni ste bili izvoljeni za predsednika regionalnega evropskega odbora – kateri izzivi vas čakajo pri opravljanju te funkcije?

IDF Europe je strokovno podpr to zagovor ništvo oseb s sladkor no boleznijo in mislim, da je naša ključna naloga prizadevanje za dostopnost zdravil in tehnologij. V Sloveniji imamo ta hip omogočen dostop do zelo dobrega agonista receptorjev GLP-1, ki ga ZZZS delno krije, vendar ni na voljo za vse bolnike, ki ga potrebujejo. Dr ugega, ki je še bolj učinkovit in očitno še var nejši, pa sploh ni na slovenskem trgu, ker je predrag Torej ima celo Slovenija, ki gotovo ni najslabša na področju dostopnosti do zdravil, tež ave z d o s to p n o s t j o d o k va l i tet n i h i n učinkovitih zdravil Poljsk a, na primer, je bila na tem področju nekoč daleč za nami, a trenutno sta na Poljskem obe ti zdravili na voljo in ju krije javna zavarovalnica To konkretno zaost ajanje Slovenije postaja iz leta v leto bolj očitno. Torej se bo morala IDF Europe boriti za enakomer no dostopnost, vplivati na evropski parlament in vlade celotne evropske regije, da bodo vsa ta zdravila na voljo vsem Če zdravilo in tehnologije niso dostopni vsem, ampak samo bogatim, ki želijo shujšati in si jih lahko k upijo, to zame nima prave vrednosti Zdravila in tehnologije morajo biti dostopni ljudem, ki jih najbolj potrebujejo. Žal vsi vemo, da so to ljudje, ki so običajno iz najnižjih socialnih okolij in jih moramo kot dr užba zaščititi – posebno zato, ker so izpostavljeni enormnim pritiskom prehranske industrije z vseh koncev Vaš kolega prof dr Jazbec je o vas poudaril, da nikoli ne pozabite, da ste najprej zdravnik, nato pediater, šele nato klinični raziskovalec. Zakaj se vam zdi to pomembno? Kako usklajujete svoje klinično delo, raziskave in izobraževalne aktivnosti?

Zdravnik je eden izmed tistih poklicev, ki nosi neposredno in zelo, zelo očitno odgovor nost do sočlovek a. Osnovna f il o z o f ij a z d rav n i ške g a p o s l a n s t va » Ne ško d uj ! « j e š e s t a rej š a o d H i p o k r a t a Zdravnik mora v pr vi vrsti pomagati in ne storiti človek u ničesar, k ar bi mu poslabšalo st anje, namesto da bi mu ga poboljšalo Pri zdravljenju otrok je to še bolj očitno. Hkrati pa brez kliničnega raziskovanja seveda ni napredk a, brez razisk av ne morete dati na noben trg nobenega zdravila. Kadar koli delaš z

ljudmi, predvsem z bolnimi in še posebej z mladimi bolnimi ljudmi, je ta vrstni red pravzaprav edini možen.

Kaj vas najbolj motivira pri vašem delu, ki je vendarle polno izzivov, ovir, težav, zapletov?

To se mi zdi nekoliko smešno vprašanje. Sam nikoli nisem iskal posebne motivacije, ker mislim, da pridemo na svet zato, da nek aj naredimo Več kot smo dobili, več moramo dati Potem pa gremo nazaj tja, od koder smo prišli Zato mi nekega prav posebnega dodatnega motiva za delo ni treba isk ati.

Vas porazi ali težave ne potrejo ali ustavijo?

Veste kaj, nihče ne mara poraza, predvsem ne, če je zanj sam kriv. Seveda me prizadene, če nam pri čem ne uspe, ker smo na primer nekaj predvideli narobe

To se, predvsem v bazičnem raziskovanju, pogosto zgodi Vendar pa je neuspeh zgolj razlog za ponoven premislek in pridobivanje dodatnega znanja, da dr ugič naredimo bolje.

Je eden od izzivov tudi najti čas za vse, kar morate ali želite storiti v 24 urah?

Prof. dr. Jazbec je o vas rekel tudi, da znate 24 ur raztegniti v 36. Koliko časa si vzamete zase in za svoje najljubše ljudi?

Ne, to ni res, prof. Jazbec je samo prijazen in tudi sam od jutra do večera dela z najtežje bolnimi mladimi ljudmi Sam imam na žalost v zadnjem času zvečer daljši seznam neopravljenih stvari kot zjutraj Posk ušam pač narediti, kolikor gre Trdno verjamem, da smo prišli sem z a to , d a p o sk u š a m o k a j n a r e d i t i Ne zato, da iščemo nir vano, hodimo v tople kraje in k aj vem k aj vse še, ampak preprosto zato, da posk ušamo narediti k aj dobrega.

Vam uspe v teh 24 ur spraviti tudi kaj zasebnega življenja?

Imam zelo lepo zasebno življenje, nikoli se nad tem nisem pritoževal Resnično imam srečo z dr užino in s svojimi sodelavci – vsi po vrsti so sami dobri ljudje

Gre kateri od vaših otrok po vaših stopinjah? Tri imate, dr ži?

Da Trdno verjamem, da bodo boljši od mene.

Kaj svetujete mladim zdravnikom, ki razmišljajo o specializaciji endokrinologije in ukvarjanju s sladkorno boleznijo?

Vsak mlad zdravnik si mora želeti nek aj dodati področju, ki ga izbere – torej ne samo postati specialist in dober zdravnik, ampak nek aj prispevati, da bo za njim nek aj ostalo Tako bo zdravljenje tega, k ar si pač izbere, nekoliko boljše, kot je bilo prej. Mislim, da je to cilj, ki je lahko zelo sprejemljiv za vsakega mladega zdravnik a, in hkrati tudi ves čas k aže pot v pravo smer.

Kaj pa sporočate bralcem revije Zveze društev diabetikov Slovenije?

Vsem želim, da bi brez prehude muke ra z u m e l i , k a j j i m z d rav n i k i i n d r u g i zdravstveni delavci hočemo povedati Tega jim ne govorimo zato, ker bi bili mi sami popolni, ampak zato, ker je dobro za vsakega posameznik a, pa če ima sladkor no bolezen ali ne. Če sladkor no bolezen sprejmete v pozitivnem duhu, se da z njo živeti nekoliko lažje. Želim vam, da bi z lahkoto živeli dobro in zdravo ter da bi vam to prinašalo veselje.

VEČ BREZ

MERILNIKA

ACCU-CHEK GUIDE.

Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno Sistem

Accu-Chek Guide ponuj t rešitve za merjenje ter čito testni ojšnje ezultatov

Nežen odvzem kr vi

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Do testnega lističa brez nerodnosti

Široko testno polje za hitro merjenje

Vidno podnevi in ponoči

Nagrada Prizma 2023

za #Dar u jemKilome tre

® Špelca Rudolf

Zveza dr uštev diabetikov Slovenije in podjetje Mediade sta za izvedbo kampanje #Dar ujemKilometre 22. maja na 26. Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi (SKO J) v Por torožu prejela prestižno nagrado Prizma.

Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko dr uštvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi Je edino tovrstno priznanje slovenskim komunikacijskim strokovnjakom in ne pomeni zgolj komunik acijske odličnosti, temveč izraža tudi strokovnost, znanje, ustvarjalnost in učinkovitost na področju stroke odnosov z javnostmi.

Pridi, Razmisli, Snuj in Spremeni –PRSS, Slovensko dr uštvo za odnose z javnostmi zdr užuje več kot 300 članov iz vseh večjih podjetij, neprof itnih organizacij, državnih ustanov in inštitutov v Sloveniji ter tudi komunikacijskih strokovnjakov in samostojnih svetovalcev iz številnih agencij

#Dar ujemKilometre –najboljši specif ični komunikacijski program

Za podelitev kipca Prizma so razpisali šest kategorij. Naš projekt #Dar ujemKilometre smo prijavili v k ategorijo D –s p e c i f i č n i ko m u n i k a c ij sk i p r o g r a m i (vladni odnosi, odnosi z mediji, lok alnimi skupnostmi, potrošniki, finančnimi javnostmi )

Razpis prijaviteljem poleg nagrajevanja in ovrednotenja njihovih prispevkov k uveljavljanju stroke odnosov z javnostmi omogoča tudi odlično priložnost za predst avitev njihovega dela kolegom in javnosti Razpis za nagrado Prizma potek a vsako leto od marca do konca aprila, nagrajenci pa so razglašeni konec maja Letos je bilo v vseh šestih kategorijah skupaj 21 prijavljenih projektov.

Nagrado Prizma za projekt #Dar ujemKilometre sva z velikim navdušenjem prevzeli Tjaša Toni Skubic (Mediade) in Špelca Rudolf, vodja projekta iz Zveze dr uštev diabetikov Slovenije.

Hvala vsem podpor nikom!

V naši zvezi se ob prejemu prestižne nagrade zahvaljujemo vsem sodelujočim pri darovanju kilometrov v akciji #Dar ujemKilometre in vsem sponzorjem za njihovo pomoč, podporo in sodelovanje, ter podjetju Mediade za komunik acijsko podporo

Ob tej priložnosti prenašamo vabilo našega mladega kolesarja Mateja Mohoriča, ki je prav tako podprl kampanjo: »Na kolo za zdravo telo.« Z redno telesno aktivnostjo je namreč obvla-

Nagrado Prizma za najboljši specif ični komunikacijski program #DarujemKilometre sva z velikim navdušenjem prevzeli T jaša Toni Skubic (levo) in Špelca Rudolf, vodja projekta, iz Zveze društev diabetikov Slovenije

dovanje sladkorne bolezni lažje To je kronična nenalezljiva bolezen, naše druženje, sodelovanje in telesna aktivnost pa so nalezljivi. Pridružite se nam na naših akcijah in v dr uštvih diabetikov po vsej Sloveniji!

Nagradi Primus Enzu Smrekarju in Srečku Šes tanu

Nagrado za odličnost komuniciranja m a n a g e r j ev P r i m u s v s o d e l ova nj u z Zdr uženjem Manager so letos namenili kar dvema prejemnikoma Pr vi je Enzo Smrekar, glavni direktor Atlantic Droge Kolinske in podpredsednik uprave za delik atesne namaze, Donat in inter nacionalizacijo v Atlantic Gr upi, dr ugi pa Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije

Moj zdravnik 2024

Uredništvo revije V iva, Medicina & ljudje je letos že 28 zapored izpeljalo akcijo Moj zdravnik Nagrajeni zdravniki z ministrico za zdravje Republike Slovenije dr. Valentino Prevolnik Rupel so: (z leve) moj družinski zdravnik Sašo Duh, moja revmatologinja Metka Koren Krajnc, moja zobozdravnica Janja Reber nik Oštir, moja of talmologinja Angela Thaler, moja onkologinja doc dr Cvetka Grašič Kuhar, moj specialist Mario Bjelčević, moja pediatrinja Simona Lesnjak Dermol, moj nevrolog prof. dr. Miro Denišlič, moja ginekologinja Veronika Testen, moj nefrolog Silvan Saksida, na skrajni desni pa moja diabetologinja dr. Karin Kanc Hanžel. Čestitamo! (sš)

S sladkor no bolezni jo na po t

® Valnea Jurečič, mag farmacije

Načr tujete potovanje med počitnicami? Življenje s sladkor no boleznijo ne bi smelo biti ovira za potovanje ali počitnice doma ali v tujini. Potrebnih je le nekaj dodatnih korakov načr tovanja, da boste zagotovo imeli s seboj vse, kar potrebujete, se sprostite in uživate.

Kaj pripraviti za na pot?

Napišite seznam, k aj vse morate vzeti s seboj Glede na zdravljenje in cilj zdravljenja pa vsekakor potrebujete naslednje: Uporabna dokumentacija

• Urejeno zdravstveno zavarovanje (slovensko, evropsko, dodatno zavarovanje za čas potovanja)

• Dovolj zgodaj se infor mirajte, ali je za izbrano državo, v k atero potujete, potrebno dodatno cepljenje Infor macije dobite na Nacionalnem inštitutu za javno zdrav je ali na spletni strani

S l ove n ske g a z d r av n i š ke g a d r u š t va , Sekcije za preventivno medicino

• Zdravniško potrdilo (tudi v angleščini), da imate sladkorno bolezen in da uporabljate injekcijski pribor ter medicinske pripomočke za samovodenje bolezni To pismo pogosto zahtevajo letalske dr užbe in dr ugi operaterji in je v pomoč v nujnih primerih

• Priporočljivo je tudi, da s seboj vzamete seznam in potrdilo o vseh zdravilih, ki jih redno jemljete, če bi potrebovali d o d a t n e z a l o g e , ko s te o d s o t n i o d doma Dopišite tudi generična imena zdravil Pri pripravi seznama vam lahko p o m a g a j o v a m b u l a n t i d r u ž i n ske g a zdravnik a, diabetologa ali v lek ar ni

• Seznam zdravstvenih ustanov in lek ar n v kraju, kjer boste bivali

Zdravila za sladkor no bolezen

• Priporočljivo je, da vzamete s seboj dvojno količino zdravil za sladkor no bolezen, zaradi rezer ve, pa tudi zato, da imate zdravila na dveh mestih v pr tljagi

• Ob potovanju v oddaljeno deželo se pozanimajte, s katerimi tamkajšnjimi zdravili lahko nadomestite svoja, če bi ostali brez njih

• Poskrbite za primeren transpor t inzulina. Na potovanju v zelo vroče kraje ga shranite v hladilni torbici ali v termo posodi s širokim vratom

• Inzulin se ne sme pregreti, ne sme b i t i i z p o s t av lj e n s o n c u i n n e s m e zmrzniti.

• Na letalu imejte inzulin v osebni prtljagi in ne v prostor u za pr tljago, kjer so možne velike spremembe tlaka in temperature, k ar zmanjša ali izniči delovanje inzulina.

• V avtu inzulin ne sme biti na armaturni polici ali v pr tljagi na strehi

• Ko se inzulin zaradi toplote poškoduje, sicer prozor na tekočina na splošno postane motna, zr nata in se zalepi na steno k ar pule (inzulinskega vložk a). Inzulin, ki je bil izpostavljen močni s o n č n i s vet l o b i , j e v č a s i h r j av k a s te bar ve Takega inzulina ne uporabljajte

Kako vroče ali hladno vreme vplivata na raven glukoze v kr vi?

Če jemljete inzulin, se lahko v toplem vremenu hitreje absorbira z mesta injiciranja, k ar poveča tveganje za hipoglikemijo, zato večkrat preverjajte raven kr vnega sladkorja.

Hladno vreme upočasni pretok kr vi po telesu, k ar lahko poveča tveganje za poslabšanje srčno-žilnih zapletov in nevropatije

Uporaba zdravil za zdravljenje sladkor ne bolezni pri prečkanju časovnih enot

Potovanje na vzhod skrajša dan in zato z a č a s n o z m a nj š a o d m e r ke i n z u l i n a , medtem ko potovanje na zahod dan podaljša in morda poveča potrebo po inzulinu Velja pravilo, da se odmerek inzulina spremeni za 2–4 % za vsako uro časovnega zamik a. Če jemljete tablete, pa verjetno ne boste imeli posebnih težav Občasno bo morda treba vzeti dodaten odmerek za daljši dan ali izpustiti en odmerek za krajšega. Zaradi časovnega zamik a se lahko počutite slabo, zato morate kr vni sladkor večkrat kontrolirati in odmerke inzulina skrbno pri-

lagajati Za nasvet o prilagoditvi odmerka inzulina ali tablet se posvetujte z osebnim zdravnikom ali diabetologom. Pri roki imejte podatke o letalskem letu, vključno z uro odhoda, dolžino leta in lok alnim časom prihoda

Prečkanje časovnih pasov in uporaba inzulinske čr palke

Ko prečk ate različne časovne pasove, boste morda morali uro ali datum na nekaterih inzulinskih čr palkah spremeniti ročno, da boste dobili pravilen bazalni odmerek inzulina Inzulinsk a čr palk a ne sme biti izpostavljena rentgenu, telesnemu skenerju in morebitnemu dr ugemu sevanju Ob prehodu čez detektor kovin je ni treba izklopiti Pred potovanjem se s svojim zdravnikom posvetujte, k atere nastavitve spremeniti in kdaj.

Zdravila za dr uge kronične bolezni

Zdravila, ki jih doma redno jemljete npr za znižanje visokega kr vnega tlak a ali holesterola, za srčno-žilna obolenja ...

Medicinski pripomočki za samovodenje sladkor ne bolezni

• set za inzulinsko čr palko,

• sprožilna naprava za infuzijski set,

• merilnik glukoze v kr vi,

• testni senzorji za merilnik,

• sprožilna naprava za glukozni senzor,

• lancete,

• peresniki (tudi če uporabljate inzulinsko čr palko),

• rezer vne baterije za merilnik,

• trakovi za določanje ketonov v urinu,

• pripomočki za reševanje hipoglikemij,

• dnevnik samokontrole,

• hladilna torbica za inzulin ali dr uga zdravila, ki se injicirajo

Potovalna lekar na

V potovalni lek ar ni naj ne manjk a:

• obvezilni pribor (obliži, gaze, obloge za rane, samolepilni trakovi in zaščitni

f ilmi, obliži, ki preprečujejo žulje in otiščance),

• pripomočki za nego stopal,

• škarje, pincete, razkužilo oz. sredstvo za čiščenje ran,

• ter mometer, sredstvo za zniževanje telesne temperature,

• zdravilo za lajšanje bolečin,

• sredstvo proti potovalni slabosti,

• zdravila proti driski,

• zdravila proti zapr tju,

• praški za pripravo rehidracijske raztopine,

• zdravilo proti alergijam,

• repelenti – snovi, ki ščitijo pred piki insektov,

• sredstva, ki se uporabljajo po pik u insektov,

• krema za sončenje z visokim faktorjem

Potovalna drisk a je najpogostejša težava, ki se pojavi med potovanjem ali takoj po potovanju v območja s slabimi higienskimi razmerami Z določenimi ukrepi lahko zmanjšate možnosti zanjo:

– pijte samo vodo iz plastenk z originalno zapr tim zamaškom;

– pijače ne smete hladiti z ledom (voda je lahko oporečna);

– ne jejte sladoleda;

– sadje in zelenjavo z dobro umitimi rok ami olupite sami in ju operite z ustekleničeno vodo;

– priporočljivo je umivanje zob z ustekleničeno vodo;

– ne jejte surovih morskih sadežev ter surovega in premalo pečenega mesa

Shranjevanje zdravil in medicinskih pripomočkov med potovanjem

a) Shranjevanje inzulina

I n z u l i n ske i nj e kc ij ske p e re s n i ke i n vložke za enkratno uporabo, ki jih trenutno ne uporabljate, shranjujte v hladilnik u (2–8 °C), dokler jih ne začnete uporabljati Hranite jih stran od zamrzovalnega dela ali hladilnega elementa v hladilniku Če inzulin zmrzne, ga morate zavreči Bodite pozor ni tudi na rok uporabnosti

Ko začnete uporabljati nov injekcijski p e re s n i k a l i v l ož e k , g a l a h ko h r a n i te zuna hladilnik a pri sobni temperaturi (20–25 °C) ali temperaturi, ki ni višja od 30 °C, 4 tedne , stran od neposredne sončne svetlobe Na embalažo si lahko napišete datum, ko ste ga vzeli iz hladilnik a, da si boste lažje zapomnili.

b) Shranjevanje drugih zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, ki se injicirajo v podkožje, na primer:

• liraglutid (Victoza, Saxenda): pred odpr tjem shranjujte v hladilniku (2–8 °C). Ne zamrzujte. V hladilnik u ne sme biti v bližini zamrzovalnega razdelk a Potem ko peresnik začnete uporabljati, ga lahko hranite 1 mesec pri temperaturi do 30 °C ali v hladilnik u (2–8 °C) ločenega od zamrzovalnega razdelk a in stran od neposredne sončne svetlobe.

• exenatide (Byetta): do pr ve uporabe shranjujte v hladilnik u (2–8 °C), po začetk u uporabe pa lahko injekcijski peresnik hranite 30 dni pri temperaturi do 25 °C

• semaglutid (Ozempic, Rybelsus): do pr ve uporabe shranjujte v hladilnik u (2–8 °C) ločenega od zamrzovalnega dela. Potem peresnik začnete uporabljati, ga lahko shranjujete 6 tednov pri temperaturi do 30 °C

c) Gluk agon: enodnevni injekcijski peresnik shranjujte zaščitenega pred svetlobo na temperaturi med 15 in 25 °C Ne hranite ga v hladilniku. Za vsa ostala zdravila (t ablete, inhalacijski gluk agon), ki niso tako občutljiva, velja pravilo, da se shranjujejo pri sobni temperaturi od 15 do 30 °C (optimalno je 25 °C)

d) Poleg zdravil je shranjevanje pomembno tudi za različne medicinske prip o m o č ke a l i d i a g n o s t i č n e t r a kove . Vsak a šk atla zdravila je opremljena z n avo d i l o m z a u p o r a b o z d r av i l a , k i med dr ugim navaja tudi shranjevanje Navodila je treba vedno prebrati in jih hraniti, saj se nek atera zdravila shranjujejo dr ugače pred odpr tjem in po njem. Če so k akršne koli težave v zvezi s shranjevanjem zdravil, se še pred odhodom na pot posvetujte z lek ar niškim far macevtom

Še nekaj splošnih in uporabnih nasvetov

Kaj spada v ročno oz osebno pr tljago?

• Vsa zdravila za sladkor no bolezen

• Zaloge zdravil in medicinskih pripomočkov (senzorji, diagnostični trakovi, baterije za aparate)

• Potrdilo, da ste sladkor ni bolnik

• Pismo vašega zdravnika o vaši bolezni in zdravljenju ter o tem, ali uporabljate inzulinsko čr palko

• Pripomočke za reševanje hipoglikemije (kocke sladkorja, glukozni gel, sladek napitek, gluk agon ...).

• Dodatne prigrizke v primer u zamude letala ali dr ugega prevoznega sredstva (oreščki, sadje, sendvič ...).

Kako se prilagoditi prečkanju časovnih pasov?

Imejte dve (ročni ipd ) uri: eno uro prilagodite lok alnemu času, dr ugo pa pustite na »domačem času«, da boste vedeli, koliko časa je preteklo od zadnje aplik acije inzulina

Hidracija

V vročih poletnih mesecih je pomembno vzdrževati ustrezno hidracijo. Pijte zadostno količino nesladkane tekočine, predvsem vode Izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam.

Načr tovanje obrokov

M e d p o č i t n i kova nj e m j e tež j e s l e d i t i običajnemu prehranjevalnemu ur nik u Vendar je ključno, da pri obrokih ohranjate red in spremljate vnos ogljikovih hidratov. Pri sebi vedno imejte k ak zdrav prigrizek (oreščki, sadje, energijske ploščice) za primere, ko ni na voljo primer ne hrane

Ne pozabite: člani vaše dr užine ali prijatelji na potovanju morajo vedeti, kje imate spravljena zdravila in pripomočke za samovodenje sladkorne bolezni, kako poteka reševanje hipoglikemij, kako naj odklopijo čr palko pri težki hipoglikemiji in k ako uporabijo gluk agon

Viri

– Na počitnice s sladkorno, Zaloker & Zaloker – Mediately, Register zdravil https://www diabetes org uk-traveling with diabetes

Brezskr bno na počitnice

® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Jana Komel, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper

Ko osebe s sladkor no boleznijo načrtujejo počitnice, potrebujejo malo več priprave kot dr ugi, a to nik akor ne pomeni, da na zasluženem oddihu ne morejo uživati Pripravili smo nek aj napotkov za brezskrbne počitnice, polne zabave in sprostitve

1. Najprej pripravite glavne pripomočke

• Zdravila za sladkor no bolezen: če jemljete tablete, vzemite dovolj tablet za vsak dan V primer u inzulinske terapije pa poskrbite, da vaši mehanski injektorji ali stekleničke z zdravilom ne bodo na vročem Pripravite manjšo hladilno torbo, da zdravila zaščitite pred visokimi temperaturami Vzemite k akšen mehanski injektor več za primer, da se vaša glukoza pozabava z vami

• Inzulinska čr palka: če uporabljate čr palko, preverite, da imate baterije polne in pripravljene rezer vne Obvezno vzemite tudi peresnike z inzulinom, če zat aji čr palk a ali če pripomočki ne bi delovali.

• Re z e r vo a r j i i n s et i : v z e m i te n e k a j več, kot mislite, da boste potrebovali, za vsak slučaj

• Igle za inzulin: če uporabljate inzulinsko terapijo ali črpalko – ne pozabite vzeti dovolj igel za inzulin

• Senzorji za stalno merjenje glukoze (CGM): ne pozabite na senzorje za čas potovanja in še vsaj dva rezer vna senzorja za primer, če ne delujejo ali izpadejo Preverite oddajnik in vzemite k a b e l z a p o l nj e nj e Č e u p o r a b lj a te sprejemnik rezultatov, poskrbite, da ga boste lahko napolnili.

• Merilnik glukoze: tudi če uporabljate CGM, je vedno dobro imeti klasični merilnik za potrditev rezultatov ali za primer, če senzor ne deluje. Preverite ve lj av n o s t d i a g n o s t i č n i h t r a kov z a merjenje in vzemite dovolj lancet

• Glukagon: Če uporabljate terapijo, ki lahko povzroči hipoglikemije, s seboj vedno vzemite glukagon, da se ne pripeti k akšen neljubi dogodek v obliki hude hipoglikemije.

• Če potujemo v hladnejše kraje, zaščitimo zdravila in pripomočke pred delovanjem mraza Pazimo, da temperatura prostora, kjer se nahajajo, ne pade pod ledišče.

2 Čevlji za osvojene cilje Vaše noge bodo hvaležne, če jim priskrbite udobne čevlje ali superge Pomembno je, da vas zaščitijo pred morebitnimi poškodbami in nastankom ran Preverite, ali so primer ni za dolge sprehode in raziskovanje novega mesta ali narave Nikakor jih na dopustu ne obujte pr vič! Vaša stopala so pomembna, zato jim namenite veliko pozor nosti.

3 Torbica za hitro ukrepanje

Vedno imejte pri roki torbico s sladkimi pripomočki – pr va pomoč pred hipoglikemijami je posebno pomembna pri daljših aktivnih izletih in plavanju na morju V njej imejte sladek sok ali glukozne tablete, prostor za glukometer, diagnostične trakove in lancete, in če ga potrebujete, tudi inzulin in gluk agon Če greste na let alo, poskrbite, da imate vse potrebščine v ročni pr tljagi, in si priskrbite potrdilo, da se zdravite zaradi sladkor ne bolezni

4. Sončna krema in hidracija

Zaščita pred soncem je nujna za vsakogar, še posebej za tiste s sladkor no boleznijo. Hkrati pa ne pozabite na pitje zadostnih količin vode, da boste ohranili nivo sladkorja stabilen in telo hidrirano,

V prispevku na strani 15 magistra farmacije podrobno predstavlja korake, ki bodo osebam s sladkorno boleznijo v pomoč pri pripravah na potovanje ali počitnice doma ali v tujini Priprave na počitnice pa nadaljujemo s seznamom, ki sta ga pripravili diabetologinji iz ZD Koper Naj vam bo v pomoč pri pakiranju

še posebej v vročih poletnih dneh Senzorji in merilniki glukoze ne delujejo pravilno, če nismo dovolj hidrirani!

5. Kar tica v žepu Vedno je pametno imeti s seboj osebno izkaznico in kar tico, ki opozarja na vašo sladkorno bolezen. Tako bodo tudi dr ugi vedeli, kako vam pomagati, če je nujno Pametno je imeti tudi telefonsko številko kontaktne osebe

6. Načr tujmo kot pravi strateg

Načr tovanje nam bo pozneje olajšalo počitnice, zato le preverimo, kam gremo, k akšne so higienske omejitve (in po potrebi vzemimo razkužilne robčke), kakšna je dostopnost do trgovin in restavracij, da lahko načr tujemo zdrave obroke Preverite tudi, k akšna je zdravnišk a oskrba v kraju, k amor potujete

Za konec

Počitnice so čas za sprostitev, raziskovanje in uživanje v novih doživetjih. S pravilno pripravo boste lahko brez skrbi uživali v vsakem trenutk u in ustvarjali nepozabne spomine

Naj bo vaše naslednje potovanje polno smeha, avantur in sladkih trenutkov, ne glede na to, k am vas ponese pot!

® Jerca Rupnik

Uč enci slabo poznajo sladkor no bolez en

Sem učenka 9. razreda na OŠ V ič. Vsako leto se z veseljem udeležim tekmovanja v znanju o sladkor ni bolezni, a je udeležba na njem zelo slaba. Zanimalo me je, kako dobro učenci poznajo sladkor no bolezen, zato sem to raziskala v osmih in devetih razredih. Slednje sem izbrala, ker so najstarejši in sem od njih pričakovala največ znanja, osme razrede pa zato, ker so se v letošnjem letu pri biologiji učili o človeškem telesu.

Učiteljica biologije nam vsako leto že več kot dva m e s e c a p r e d te k m ovanjem nudi tedenske priprave, za katere sta osnova d ve g r a d i v i : A b e c e d a r ij sladkor ne bolezni avtorja Aleša Skvarče in Gradivo iz seminarja mentorjev za pripravo na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni več avtorjev. Oboje je izdala Zveza dr uštev diabetikov Slovenije

Anketo sem izvedla pri 120 učencih, z namenom, da bi dobila vsaj s to veljavnih anket Najprej sem preverila statistične podatke: razred, spol, vir znanja o sladkor ni bolezni in samoocenitev znanja. Večina učencev v 9 razredu je svoje znanje o tej bolezni ocenila kot srednje dobro, v 8 pa kot slabo do srednje dobro Največ učencev je znanje o sladkor ni bolezni pridobilo v šoli, nek aj jih ima v dr užini ali pri prijateljih osebo s sladkor no boleznijo in so znanje osvojili tam, le redki so za sladkor no bolezen izvedeli preko dr ugih medijev Učenci, ki imajo v dr užinskem krogu osebo s sladkor no boleznijo, so tudi v večini prepoznali pr ve z n a ke h i p o g l i ke m ij e i n z n a l i o b te m ustrezno ukrepati

uporabila kratico SB, ki sem jo prej sicer razložila, ampak sem dobila veliko odgovorov, ki so le razložili kratico. V 9. razredu je bolezen vsaj približno pravilno opisalo le 30 %, v 8 pa skoraj 50 % učencev.

Ves te, kaj je sladkor nica?

Sledilo je vprašanje o dr ugem poimenovanju sladkor ne bolezni; na voljo so imeli štiri odgovore. Deveti razredi so v večini poznali odgovor, v osmih pa je za poimenovanje diabetes vedelo 67 %, večina ostalih pa je izbrala besedo »sladkornica«, ki sem si jo za anketo izmislila.

Preverila sem tudi udeležbo na tekmovanju in pripravah. V 9. razredu se je tekmovanja udeležilo 15 % učencev, v 8 le 9 % Pričakovala sem namreč, da bodo rezult ati ankete pri tekmovalcih boljši, k ar se je potrdilo. Pri njih sem ugotavljala še, k ako uporabno se jim je osvojeno znanje zdelo za življenje; večinoma so potrdili, da je uporabno

V nadaljevanju sem začela preverjati splošno znanje učencev o sladkor ni bolezni Najprej me je zanimalo, ali učenci sploh vedo, k aj je ta bolezen Mogoče sem vprašanje postavila narobe, saj sem

Tretje vprašanje se je navezovalo na to, kdo lahko zboli za sladkor no boleznijo Učenci devetih razredov so v večini poznali pravi odgovor, v osmih pa jih je pravilno odgovorilo 65 %.

Naslednje vprašanje je bilo prostega tipa, k ar pomeni, da so na vprašanje, katere tipe sladkor ne bolezni poznamo, morali odgovoriti sami Za dva tipa jih je v devetih razredih vedelo 83 %, za tretji tip (nosečnostno sladkor no bolezen) pa le 4 % učencev V osmih razredih je dva tipa poznalo 33 %, nosečnostno sladkor no bolezen pa 14 %

V nadaljevanju sem spraševala, kdo lahko zboli za tipom 1 in kdo za tipom

2 Tip 1 so v 9 razredu prepoznali v 35 %, v 8 razredu v 67 % Za tip 2 pa je v obeh razredih pravilno odgovorilo približno 30 % učencev

Na vprašanje o dednosti so v 9. razredu dosegli 47 %, v 8 pa 28 %

P r ve z n a ke s l a d ko r n e bolezni so vsaj delno prep o z n a l i v ve č i n i , p r e c ej slabše so prepoznali vzroke za nastanek sladkor ne bolezni tipa 2 V 9 razredu je te poznalo 56 % učencev, v 8 pa le 38 %

Da je inzulin hor mon, jih je v 9 razredu vedela le polovica, v 8 v 90 %

Pri vprašanju o nast ank u inzulina so imeli štiri možne odgovore, od tega sta bila dva pravilna Kot pr vi pravilni odgovor so v večini izbrali trebušno slinavko; za Langerhansove otočke so vedeli le tisti, ki so se udeležili tekmovanja Skoraj polovica jih je kot dr ugi odgovor nepravilno izbrala, da nastaja v ledvicah. Pri vprašanju o dolgoročnih posledicah sladkor ne bolezni so bili prav tako na voljo štirje odgovori, od tega dva pravilna Za amputacijo noge se je v 9. razredu p rav i l n o o d l o č i l o 5 6 % , v 8 . p a 9 0 % učencev Za okvaro vida je v obeh razredih vedelo le približno 20 % učencev Več kot polovica jih je izbrala nepravilni odgovor – odpoved srca.

Ustrezno def inicijo hipoglikemije so v obeh razredih prepoznali le v približno 40 %. V 9. razredu je pr ve znake hipoglikemije poznalo 43 %, v 8 pa 62 % V obeh razredih bi pr vo pomoč, ob začetnih znakih hipoglikemije, znalo nuditi le okoli 40 % učencev, prav tako bi 40 % učencev bolnik a namestilo v bočni položaj za nezavestnega, namesto da bi mu ponudili sladko pijačo, bonbon ali ostanek svoje malice.

Kaj pove glikemični indeks, je v obeh razredih pravilno odgovorilo le okoli 25 % učencev. Malo več kot polovica je tudi prepoznala primer najbolj primer nega kosila za bolnika s sladkor no boleznijo Na vprašanje o priporočljivosti telesne aktivnosti za diabetike je v 9. razredu pravilno podalo svoj odgovor 87 % učencev, v 8 v 65 % Svoj odgovor je v obeh razredih znalo utemeljiti le okoli 18 % vprašanih.

Udeleženci tekmovanja so se bolje odrezali

Vse odgovore sem primerjala tudi glede na spol, ampak bistvenih razlik, z izjemo treh vprašanj, ni bilo Pri vprašanjih, kje v telesu nastaja inzulin, kako nuditi pr vo pomoč ob začetnih znakih hipoglikemije in izbiri najbolj zdravega kosila za diabetik a, je bilo veliko več pravilnih odgovorov dekliških Več znanja pri dekletih lahko povežemo z višjo udeležbo na tekmovanju o sladkor ni bolezni

Preglednica prikazuje uspešnost učencev pri anketi glede na razred.

Uspešnost

Število učencev Število učencev Število učencev (v %) v 9. razredu v 8. razredu v 8. in 9. razredu

Rezult ati ankete so me precej negativno presenetili, saj nisem pričakovala, da učenci tako slabo poznajo to pogosto bolezen, z izjemo tistih, ki so se udeležili priprav in tekmovanja o sladkor ni bolezni. So pa učenci sami dobro ocenili svoje znanje, t ako v 9 kot tudi 8 razredu

Znanje uporabno v vsakdanjem življenju

V primerjavi z ostalimi tekmovanji, ki se upoštevajo za Zoisovo štipendijo, je udeležba na tem tekmovanju zelo slaba, znanje, ki ga pridobiš, pa je zelo uporabno v vsakdanjem življenju Verjetno bi

se v primer u, da bi se pri pridobitvi Zoisove štipendije upoštevala tudi priznanja iz tega tekmovanja, tekmovanja udeležilo več učencev in bi se s tem zvišalo znanje o tej bolezni

Na koncu bi se rada zahvalila učiteljici biologije Barbari Jaklič za pomoč pri izvedbi ankete, mentorici Tereziji Cvetki Ilovar pa za priprave na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni ter za pomoč pri sestavi ankete in pri njeni izvedbi Prav tako bi se rada zahvalila tudi svoji mami, saj mi je bila ves čas v veliko pom o č , t a ko p r i s e s t av i a n ke te kot p r i njeni obdelavi ter pri pisanju in objavi člank a

ZA NAŠE ZDRAVJE Pomen merjenja glukoze v kr vi z merilnikom in ob uporabi senzorskih sis temov

Zakaj je pomembno ime ti merilnik

® Zaloker & Zaloker d o o

vedno pri roki

Merjenje ravni glukoze je ključnega pomena za dobro vodenje sladkor ne bolezni, saj omogoča uravnavanje njene ravni in preprečevanje zapletov.

V zadnjih letih so v vedno širši uporabi sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze, ki ne le zagotavljajo podrobnejši vpogled v gibanje ravni glukoze, ampak omogočajo tudi opozorila, kadar je raven glukoze visok a ali nizk a Kljub temu pa uporaba tradicionalnih merilnikov glukoze v kr vi ostaja nepogrešljiva. V tem članku bomo raziskali, zakaj je pomemb n o i m et i m e r i l n i k ve d n o p r i ro k i i n kako oba sistema učinkovito uporabljati sk upaj.

Merjenje glukoze v kr vi

Merjenje glukoze v kr vi je povezano z zbadanjem v prste in zato ni najprijetnejše Da so meritve tudi uporabne, pa jih moramo opraviti večkrat na dan (odvisno od vrste zdravljenja). Največ infor macij pridobimo z merjenjem n a te š č e , t i k p re d i n u ro i n p o l p o obrokih ter pred spanjem Raven glukoze je smiselno preveriti tudi ob slabem počutju in pred vožnjo z avtomobilom

Vrednosti, izmerjenje s k akovostnim merilnikom, so zelo točne, zato se nanje lahko zanesemo in na njihovi osnovi ustrezno ukrepamo

Merjenje glukoze v kr vi in senzorski sis tem

Senzorski sistemi merijo raven glukoze v medceličnini, ki k aže raven v kr vi z 10- do 15-minutnim zamikom, česar se mora uporabnik v vsakem trenutk u zavedati Pomembnejši kot trenutna izmerjena senzorska vrednost je trend, ki g a p r i k a z uj e g r a f – u p o r a b n i k to r ej spremlja raven glikemije in ali ta narašča ali pada

Osebe, ki imajo pravico do sistema za neprekinjeno spremljanje glukoze v breme ZZZS, ga lahko uporabljajo neprekinjeno Kdor pa te pravice nima, lahko sis tem uporablja občasno, da preveri vpliv vsakodnevnih dejavnikov na raven glikemije V obeh primerih je pomembno, da imajo pri roki tudi merilnik glu-

koze v kr vi, ki ga uporabijo v naslednjih primerih

Med ogrevanjem senzorja oziroma k adar senz or ne prik azuje vrednos ti. Senzorji potrebujejo nek aj časa, da se po namestitvi »ogrejejo« in začnejo prik azovati vrednosti. V tem času je merilnik glukoze v kr vi ključnega pomena za zagotavljanje točnih meritev

Ob hipoglikemiji: ob nizki vrednosti glukoze je merilnik glukoze v krvi najbolj zanesljiv način ugotovitve točne vrednosti glukoze in omogoča najbolj pravilno ukrepanje

Ob hitrem spreminjanju ravni glukoze: ko raven glukoze hitro narašča ali pada, senzorji ne morejo dovolj hitro slediti spremembam

Kadar simptomi niso skladni s senzorskimi vrednostmi.

Pred odločanjem o zdravljenju (apliciranju inzulina): Kljub zanesljivosti senzorskega sistema je pred aplik acijo i n z u l i n a p r i p o ro č lj i vo p reve r i t i rave n glukoze z merilnikom, da se izognete napak am pri odmerjanju

Hranjenje pripomočkov za sladkor no bolezen v poletni vročini

Poletje prinaša visoke temperature, k ar lahko vpliva na delovanje pripomočkov za merjenje glukoze Kako za-

ščitite svoje pripomočke pred vročino in s tem zagotovite njihovo pravilno delovanje?

Testni lističi in glukozni senzorji: shranjujte jih na hladnem in suhem mestu ter ne na neposredni sončni svetlobi. Pred uporabo preverite, ali so bili shranjeni v ustreznem temperatur nem razponu, kot je navedeno na embalaži Hladilne torbice so lahko v veliko pomoč, a pozor, lističi in senzorji ne smejo biti v stik u s hladilnim elementom

Potovanje s pripomočki: med potovanjem vzemite s seboj več rezer vnih pripomočkov, kot jih potrebujete, in jih hranite v ročni pr tljagi, da jih imate ves čas pod nadzorom. Ne puščajte jih v pr tljagi, ki je izpostavljena visokim ali nizkim temperaturam (npr v pr tljažnem prostor u na letalu).

Hidracija in zaščit a pred soncem: pijte dovolj nesladk ane tekočine, predvsem vode, da ostanete hidrirani. Izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam, ki lahko negativno vplivajo na raven kr vnega sladkorja Ne pozabite tudi na uporabo sončne kreme in zaščitnih oblačil, da preprečite sončne opekline

Načr tovanje obrokov : med počitnicami je pogosto težje slediti običajnemu prehranjevalnemu ur niku Poskusite org a n i z i r a t i č i m b o lj r e d n e o b r o ke i n spremljajte vnos ogljikovih hidratov. Pri sebi imejte zdrave prigrizke, kot so oreščki, sadje ali energijske ploščice

Zaključek

Uporaba merilnik a glukoze v kr vi in senzorskih sistemov se medsebojno dopolnjujeta in zagotavljata natančne infor macije o ravni glukoze Prav tako je pomembno, da v poletnih mesecih posebno skrb namenite shranjevanju pripomočkov za sladkor no bolezen, da zag otov i te nj i h ovo p r av i l n o d e l ova nj e Tako boste lahko poletje preživeli brezsk r b n o , h k r a t i p a p o sk r b e l i z a s voj e zdrav je

Sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze

IZBIRA JE VAŠA

14 dni

brez zbadanja in skeniranja

Manj nihanj ravni glikemije in opozorila ob visokih in nizkih vrednostih

14-dnevni senzor Alarm za visoko/ nizko glukozo

Lažje vodenje s ladkorne bolezni z izjemno toč nim merilnikom CONTOUR ® NE XT

Vodotesno (IPX8)

V lekarni ali specializirani trgovini

Brez zbadanja v prst

kacija CONTOUR®DIABETES Dnevnikom samokontrole:

Kako lahko vplivamo na svojo b

® prof dr Marija Petek Šter, dr med , Medicinska fakulteta Univer ze v Ljubljani

Nezdrave življenjske navade s kajenjem, neustrezno prehrano in pomanjkanjem gibanja, ki vodijo v razvoj debelosti, ter sladkor na bolezen ob ar terijski hiper tenziji in povišanih lipidih v kr vi so ključni dejavniki, ki prispevajo k razvoju kardiovaskular no-renalnega metaboličnega sindroma.

Gre za ter minološko nov izraz, čeprav že dolgo vemo, da prisotnost klasičnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja vodi v razvoj srčno-žilnih in ledvičnih zapletov, ki pomembno vplivajo na k akovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo

Pomen obvladovanja kardiorenalno-metabolnih dejavnikov tveganja

Starost je pomemben dejavnik tveganja za vse srčno-žilne zaplete. Starosti sicer ne moremo preprečiti, lahko pa z obv l a d ova nj e m d ej av n i kov t ve g a nj a z a srčno-žilne zaplete bistveno vplivamo na svojo biološko starost in s tem na k akovost življenja v zrelih letih

Pri oblikovanju življenjskih navad ima pomembno vlogo dr užina Ta lahko posameznika spodbuja k oblikovanju zdravih življenjskih navad; lahko pa z nezdravim življenjskim slogom sporoča, da je ta v dr užini sprejemljiv in s tem člani dr užine npr. pomanjkanje gibanja, nezdravo prehrano in posledično debe-

lost ali kajenje v dr užini privzamejo kot nor malno.

Preprečevanje razvoja metabolnih dejavnikov tveganja, predvsem debelosti, je pomembno že v otroštvu, z oblikovanjem zdravih življenjskih navad, ki prep re č uj ej o r a z voj d e b e l o s t i i n č l ove k a opolnomočijo za zdrav življenjski slog v odrasli dobi.

Debelost – predvsem abdominalna debelost, ki jo bolj kot z merjenjem indeksa telesne mase ocenjujejo z merjenjem obsega pasu – predst avlja pomemben dejavnik metabolnega vnetja, ki prispeva t ako k razvoju sladkor ne bolezni, kot tudi pospešuje napredovanje ateroskleroze, ki je prav tako vnetni proces.

Ko pa se sladkor na bolezen že razvije, k ar se danes žal dogaja pri čedalje mlajših posameznikih, so ukrepi za izboljšanje življenjskega sloga nujni začetni korak v zdravljenju Bolnik s sladkor no boleznijo ima običajno še spremljajoče dejavnike tveganja, ki pogosto zahtevajo tudi uvedbo zdravil, na primer tistih za zniževanje povišanega kr vnega tlak a, statinov kot osnovnih zdravil za zniževanje povišanih lipidov in ne nazadnje, č e kr vni sladkor ob nefar makoloških ukrepih ni zadovoljivo nadzorovan, tudi zdravil za ureditev glikemije

Tudi ob pojavu kronične bolezni, kot j e s l a d ko r n a b o l e z e n , j e i z j e m n o p omembna podpora okolja, v pr vi vr s ti dr užine Bolnik s sladkor no boleznijo l a h ko » p o m a g a « o s t a l i m , š e n a v i d e z zdravim dr užinskim članom pri izboljšanju življenjskega sloga in s tem preprečuje razvoj zapletov, ki jih povzročajo srčno-žilni in metabolni dejavniki tveganja.

Povečana vsebnos t visceralnega maščev ja se kaže v obsegu pasu

Večina zaužite maščobe se v telesu shranjuje v obliki podkožnega maščev ja ali kot visceralna maščoba Podkožno maščev je, ki je shranjeno pod kožo in

med skeletnimi mišicami, je metabolno neaktivno in posledično ne predstavlja dodatnega tveganja za razvoj sladkor ne bolezni in srčno-žilnih zapletov

Dr ugače pa je z visceralnim maščevjem Visceralna maščoba je odvečno kopičenje intraabdominalnega maščobnega tkiva; torej gre za kopičenje maščev ja med trebušnimi organi. Kaže se s povečanim obsegom pasu, izmerjenim v višini popk a Po priporočilih naj obseg pasu pri moških ne bi presegal 94 cm, pri žensk ah pa 80 cm; vsi obsegi pasu, ki so večji od priporočenih, govorijo o povečani vsebnosti visceralnega maščev ja

Delež visceralnega maščevja lahko izračunamo s spletnim kalkulatorjem na spletni strani: https://www lih lu/en/visceralfat-calculator/ Zahteva le podatke o spolu, starosti, višini in teži ter obsegu pasu in stegna

iološ ko s t aros t

Visceralno maščevje je metabolno aktivno maščev je; predstavlja mesto metabolnega vnetja in pomemben dejavnik tveganja za razvoj sladkor ne bolezni in posledičnih srčno-žilnih zapletov.

V isceralno maščev je vodi v razvoj zapletov sladkor ne bolezni

Adipociti (maščobne celice) so pri visc e ra l n i d e b e l o s t i ve l i k i i n m et a b o l n o zelo aktivni Sproščajo proste maščobne kisline in snovi, ki povzročajo odpornost proti inzulinu v mišicah in jetrih, k ar vodi v razvoj sladkor ne bolezni V njih pa je tudi povečana aktivnost encimov, ki pomagajo pri tvorbi aktivne oblike hor mona kor tizola Ta spodbuja nastajanje novih adipocitov in s tem še hitrejše kopičenje maščobe okrog trebušnih organov.

Visceralno maščev je, ki je vir metabolnega vnetja, vodi v razvoj zapletov s l a d ko r n e b o l e z n i , p r e d v s e m g r e z a srčno-žilne zaplete kot posledice pospešene ateroskleroze, ki se kažejo kot srčni infarkt, možganska kap ali napredovanje ledvične okvare Prisotnost metabolno aktivnega visceralnega maščev ja pa deluje tudi k ancerogeno za rak a jeter in prebavil.

Iz navedenega je jasno, da je treba v preprečevanju razvoja sladkorne bolezni in posledičnih srčno-žilnih zapletov obvladovati razvoj visceralne debelosti

Bolj zdrav življenjski slog izboljšuje kr vne maščobe

Večina bolnikov s sladkor no boleznijo ima tudi povišane maščobe v kr vi. Poleg povišanega holesterola (predvsem tistih oblik holesterola, ki vsebujejo maščobe n i z ke g o s tote , kot j e L D L h o l e s te ro l ) imajo tudi povišane vrednosti triglicer i d ov O s n ov n i p r i s to p v i z b o lj š a nj u kr vnih maščob je izboljšanje življenjskega sloga z izboljšanjem prehrane, predvsem z omejitvijo enostavnih ogljikovih hidratov in alkohola (k ar vpliva na znižanje vrednosti trigliceridov), ter povečanjem telesne aktivnosti, ki pomembno vpliva na dvig tako imenovanega »dobrega« HDL holesterola

Pri večini bolnikov s sladkor no boleznijo in povišanimi lipidi je treba poleg

nefar makoloških ukrepov poseči tudi po zdravilih, praviloma iz sk upine statinov, ki jih kombiniramo z zdravili iz dr ugih sk upin, kot so ezetemib ali f ibrati, če gre za še vedno povišane trigliceride.

Izkušnje v klinični praksi –pozitivna zgodba

Na preventivni pregled k referenčni sestri je bila povabljena 51-letna ekonomistk a Diplomirana medicinsk a sestra je ob pregledu ugotovila povečano telesno težo v območju debelosti z indeksom telesne mase nad 35 in močno povečanim obsegom trebuha Ob tem je izmerila povišan kr vni tlak v območju ar terijske hiper tenzije. V laboratoriju pa so i z s to p a l e p ov i š a n a v r e d n o s t k r v n e g a sladkorja v območju sladkor ne bolezni ter povišane vrednosti lipidov Gospa sicer ni nikoli kadila, a ob napor ni službi, kjer večino časa sedi, se je zelo malo gibala Delavnik, razporejen preko celega dne, je zanjo pomenil pr vi topel obrok šele zvečer, vmes pa je lakoto premagovala s prigrizki, ki so bili pretežno sladkarije V družini je oče utrpel možgansko k ap v starosti 53 let Medicinsk a sestra je ocenila, da gre z a g o sp o , p r i k a te r i j e o g rož e n o s t z a srčno-žilne zaplete povečana Svetovala

ji je spremembo življenjskega sloga in jo napotila k osebni zdravnici. Gospa se je že vrsto let zavedala potrebe po spremembi življenjskega sloga, vendar si do zdaj nikoli ni vzela časa oziroma se je navadila, da se kilogrami z leti nabirajo in so predstavljali izgovor, ko je bil govor o povečanju telesne aktivnosti

Zaradi ar terijske hiper tenzije smo ji svetovali omejitev soli v prehrani; uvedena je bila tudi antihiper tenzivna terapija Ob povišanih vrednosti sladkorja, ki je bolnico najbolj zaskrbel, in povišanih vrednosti lipidov sva se z gospo dogovorili, da se udeleži delavnic o sladkorni bolezni v Centru za krepitev zdravja. Poleg tega je bila gospa dogovorjena za kontrolo kr vnega tlaka in posvet glede izboljšanja življenjskega sloga pri diplomirani medicinski sestri

Že ob pr vi kontroli po enem mesecu je gospa poročala, da je korenito spremenila prehrano in da zdaj vsak dan hodi od pol do ene ure

Pol leta k asneje gospa ob kontrolnem pregledu pove, da je izgubila 13 k g, telesna teža pa še upada Obseg pasu se je zmanjšal za 10 cm, vsa oblačila so ji postala prevelika. Osvojila je spremembo življenjskega sloga, uredila je prehrano tako, da ima med delom zdrav obrok, in povsem opustila sladkarije Nadaljuje z redno telesno aktivnostjo. Kr vni sladkor se je normaliziral, prav tako so upadle vrednosti kr vnih lipidov Nadaljevala bo z zdravili za zniževanje kr vnega tlaka, odmerek zdravila bo mogoče glede na znižanje telesne teže znižati

Gospo smo pohvalili in jo spodbudili, da nadaljuje z zdravim življenjskim slogom. Na spremembo se je pozitivno odzvala tudi njena dr užina, ki ji je ves čas v oporo in jo spodbuja v zdravem življenjskem slogu

Slovarček:

ateroskleroza: bolezen, pri kateri se na stenah ar terij nalagajo holesterol in druge maščobne snovi, posledica pa je vidna v zožitvi teh žil; metabolno: presnovno; kancerogen: rakotvoren; trigliceridi: maščobe, ki se s kr vjo prenašajo po telesu kot maščobni delci

Priporočajo, naj obseg pasu pri moških ne presega 94 cm, pri ženskah pa 80 cm

Glivične okužbe

ko ž e in noht ov

Der matof itije so glivične okužbe, povzročene z der matof iti, ki najpogosteje prizadenejo kožo, lase in nohte T i mikroorganizmi, ki so najpogosteje iz rodu Trichophyton, včasih pa tudi iz rodu Microsporum in Epydermophyton, se razmnožujejo v keratiniziranem tkivu – keratinu, kjer povzročajo škodo Okužbo z der matof iti klinično imenujemo tinea, pri čemer ji dodamo še ime, praviloma glede na lokacijo (npr. tinea capitis). Za glivično okužbo nohtov pa se namesto tinea unguium pogosteje uporablja širši izraz onihomikoza.

Vzroki za glivične okužbe kože

Der matof itije predst avljajo najpogostejše glivične ok užbe, ki so razširjene po vsem svetu. Sk upna lastnost der matof itov je njihova sposobnost izločanja keratinaz, encimov; ti omogočajo njihovo prehranjevanje s keratinom, ki je osnovna ses t avina povrhnjice kož e, las in dlak Poleg razdelitve po rodovih poznamo tudi uporabno delitev po ekoloških nišah, torej glede na okolje, kjer jih najdemo. Der matof itije so na splošno najpogostejše v odrasli dobi, razen tinea capitis, ki se najpogosteje pojavlja pri o t r o c i h . Po s a m e z n i k i z o s l a b lj e n i m imunskim sistemom so bolj nagnjeni k razvoju der matof itij, pri bolnikih z vir u s o m H I V p a l a h ko te okužbe potekajo tudi huje kot pri tistih z nor malnim imunskim statusom

Potek glivične okužbe kože

Ok užba se začne z stikom in adherenco (prenosom) infekcijskih delcev glive na kožo Adherenca določene glive na gostiteljevo kožo je odvisna od mnogih mikrobiol o š k i h m e h a n i z m ov te r od imunskih in neimunskih faktorjev gostitelja

D e r m a to f i t ij e v d r ej o v zgor nji, neživi, keratinizirani sloj kože, imenovan st ra t u m c o r n e u m , k j e r sprožijo vnetno reakcijo, ki se k aže z rdečico, otek a nj e m , v r o č i n o m e s t a ok užbe in alopecijo (iz-

® Dominik Škrinjar, študent 6 letnika Splošne medicine na Medicinski fakulteti Univer ze v Mariboru Tinea microsporica

gubo las oz. dlak). Nato izločajo keratinaze, encime, ki jim omogočajo razgradnjo keratina, ki jim služi kot prehrana in jim omogoča preživetje v koži. Vnetje povzroči premik patogena od mesta infekcije k robovom, kar povzroči značilno okroglo obliko z rdečim robom in centralnim celjenjem.

Vrs te glivičnih okužb kože in njihovo obvladovanje

Tinea microsporica (mikrosporoza) se prenaša z mačk, psov in glodavcev na ljudi, predvsem preko M canis. Značilna so ostro omejena, okrogla, rožnata žarišča na neporasli koži vratu, udov in obraza. Diagnoza se postavi z mikolo-

škim pregledom žarišč, ki pod Woodovo svetilko pogosto f luorescirajo zeleno Za manjša žarišča zadošča lokalno zdravljenje z alilaminovimi in azolnimi kremami (npr ketokonazol), medtem ko se pri številnih žariščih in ok uženem poraščenem področju priporoča sistemsko zdravljenje v kombinaciji z lokalnim mazilom Tinea corporis je dermatof itna ok užba kože tr upa in udov in najpogosteje prizadene izpostavljene dele telesa Najpogostejši povzročitelj je T. rubrum. Ok užbo je treba zdraviti z lok alnim antimikotikom vsaj en mesec, pri kronični ali razširjeni obliki pa tudi s sistemskim antimikotikom, kot sta terbinafin ali itrakonazol

Tinea capitis je pogosta der matof itsk a ok užba las i š č a , n a j p o g o s tej š a p r i otrocih, pojavlja pa se tudi pri odraslih Povzročajo jo der matof iti iz rodu Trichophyton ali Microsporum. Ok užba se začne na roženi plasti kože in se po treh tednih razširi na lase Diagnoza vključuje mikološki pregled in pregled z Woodovo svetilko Pri globokih ok užbah se odvzame bris za ugot avljanje bakterij. Zdravljenje vključuje kombinacijo sistemskega (gris e o f u l v i n , te r b i n a f i n ) i n l o k a l n e g a a n t i m i ko

šampon) Pri bakterijski okužbi je potreben tudi sistemski antibiotik. Tinea barbae je ok užba poraščenih delov obraza in vra-

tu pri moških po puber teti, najpogosteje povzročena z zoofilnima dermatofitoma T. ver rucosum in T. mentagrophytes. Zaradi boljše higiene pri britju je bolezen danes redkejša Gre sicer za eno najtežjih glivičnih ok užb, z vnetnimi pustulami, eksudacijami, krastami in pogostim vnetjem lokalnih bezgavk (limfadenitisom). Dlake običajno izpadejo ali se zlahk a izpulijo Za diagnozo so potrebni mikološki pregled in bakterijski bris. Zdravljenje vključuje lok alne in sistemske antimikotike

Tinea faciei je okužba neporaslih delov obraza, najpogosteje povzročena z M canis, M. gypseum, T. mentagrophytes in T r ubr um. Na obrazu se pojavijo različno velik a eritemsk a žarišča, ki so lahko anular na ali cirk ular na, z morebitnim privzdignjenim robom. Klinična slika je raznolika, diagnozo otežujejo ko z m e t i č n i p r o d u k t i i n uporaba kor tikosteroidov. Manjša žarišča se zdravijo z lok alnimi antimikotiki, kronične ok užbe pa zahtevajo tudi sistemski antimikotik Tinea inguinalis (tinea cr uris) je der matof i t n a o k u ž b a i n g v i n a l n e regije, ki prizadene notranjo stran stegen (dimlje), ingvinalne brazde, spodnji del trebuha in zadnjico Pojavlja se po vsem svetu, pogosteje v tropskih krajih Širi se lahko iz ok užbe na nogah ali s souporabo brisač Pr vi znaki so eritemi in srbečica v dimljah, ki se širijo na stegna in skrotum. Žarišča postanejo poudarjena, luščeča se in z vezikulami Diagnoza temelji na klinični sliki in mikološkem pregledu Zdravljenje traja vsaj 4 tedne z lok alnimi antimikotiki, pri razširjenih ok užbah pa tudi s sistemskimi antimikotiki

pedis in se pogosto od tam tudi prenesejo Na začetku se okužba navadno pojavi enostransko in se nato razširi na obe strani. Pojavi se difuzno drobno luščenje brez eritema, med prsti pa se lahko pojavijo erozije Zdrav jenje, enako kot pri tinea pedis, potek a z lok alnimi antimikotiki.

Onihomikoza je širši pojem od izraza tinea unguium, saj poleg der matof itnih ok užb nohta v to sk upino spadajo tudi dr uge glive, kot so kvasovke in plesni. Pov z ro č i te lj i s o o b i č a j n o a n t ro p o f i l n i der matof iti, kot so T r ubr um, T mentagrophytes in E f loccosum Zdravljenje ok užbe je zaradi različnih dejavnikov, kot so dolga obdobja aplikacije zdravila, stranskih učinkov in pogostih ponovitev, p re c ej tež av n o V n e

Preprečevanje glivičnih okužb kože

Glivične okužbe so pogoste in se lahko prenašajo precej enostavno, celo preden se pojavijo pr vi simptomi Ozaveščanje in izobraževanje o glivičnih ok užbah kože s pomočjo strokovnih virov in posvet a z zdravnikom lahko predst avlja pr vi korak k boljšemu razumevanju in zgodnjemu prepoznavanju znakov okužbe. Deljenje znanja o prenosu ok užb je še posebej pomembno za ranljive sk upine, kot so otroci in ljudje z oslabljenim i m u n sk i m s i s te m o m te r t u d i o s e b e s sladkor no boleznijo.

Glivične ok užbe kože in nohtov so pogostejše pri sladkor nih bolnikih zaradi oslabljenega imunskega sistema, ki ok užbe težje preprečuje in se bori proti njim Poleg tega visoke ravni sladkorja v kr vi ustvarjajo ugodno okolje za rast glivic, saj te upor a b lj a j o s l a d ko r ko t v i r hrane Sladkor ni bolniki imajo tudi pogosto slabšo prekr vitev, k ar zmanjša dovajanje kisika in hranil tkivom, to pa prav t ako prispeva k večji dovzetnosti za ok užbe.

Tinea unguium (onihomikoza)

predstavlja onihomikoza zgolj kozmetični problem, pri nekaterih pa povzroča bolečine, še posebej pri osebah, ki obremenjujejo mesto s tekom ali dr ugimi aktivnostmi.

Tinea pedis, znana tudi kot atletsko stopalo, je najpogostejša der matof itna ok užba podplatov in medprstnih prostorov, pogostejša pri odraslih, zlasti tistih, ki pogosto obiskujejo kopališča, telovadnice in špor tne objekte Dejavnika tveganja st a nošenje zapr te obutve in čezmerno potenje (hiperhidroza) stopal Ok užba se lahko razširi tudi na nohte (onihomikoza) na nogi Tinea manuum označuje glivično ok užbo dlani in medprstnih prostorov Dermatofiti, ki okužijo to področje, se pojavljajo tudi pri tineae

Onihomikoza nog naj bi bila prisotna pri k ar 8 % populacije. Pogostejša je pri starejših, otroci je nimajo skoraj nikoli Bolezni ožilja, poškodbe nohtov, tesna obutev in sladkorna bolezen pospešujejo nastanek ok užbe Ok užbe nohtov nog z glivami so običajno der matof itne, pri nohtih rok pa so pogostejše ok užbe s kvasovkami. Večina onihomikoz se lahko pozdravi z sistemskimi antimikotiki Za odrasle je primeren terbinaf in, za nohte rok 6 tednov, za noge pa 3 mesece Za super f icialno belo onihomikozo zad o š č a o b i č a j n o l o k a l n i a n t i m i kot i k v obliki kreme V primer u distalno-lateralne onihomikoze, ki ne presega tretjino površine nohta, se uporabljajo antimikotični laki v kombinaciji s sistemskim zdravljenjem

V z d r ž e va nj e č i s te g a okolja in redno čiščenje skupnih prostorov, kot so šole, vr tci in telovadnice, ter ohranjanje čistoče doma lahko preprečijo širjenje ok užb in olajšajo obvladovanje morebitnih primerov novih o k u ž b . Re d n o u m i va nj e ro k j e n e dvomno ključno za preprečevanje prenosa mikroorganizmov Ta navada bi morala post ati r utina za vso dr užino, še posebej za tiste, ki se ukvarjajo s špor tom ali dr ugimi dejavnostmi, kjer je stik s površinami in dr ugimi ljudmi pogost.

Nošenje pretoplih oblačil v vlažnem vremenu je treba omejiti, saj lahko toplo in vlažno okolje spodbuja rast glivic na koži. Če se pri hišnem ljubljenčk u prepoznajo znaki ok užbe, kot so izpuščaji ali izguba dlake, je treba obisk ati veterinarja in s tem preprečiti prenos okužbe na ljudi. Prav tako se odsvetuje z ok uženimi posamezniki deljenje osebnih predmetov, kot so npr oblačila, brisače ali špor tna oprema

»Najbol j me mo tivira pogled

na nasmejane obraze«

® Sergeja Širca

Alojz Rudolf je življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo in prizadevanjem za njihovo boljše življenje. Zaradi njegovih številnih pomembnih dosežkov na tem področju in zaradi njegove dobrosrčne osebnosti ostaja za njim neprecenljiva dediščina, ki se kljub Rudolfovemu tragičnemu prezgodnjemu slovesu v letu 2021 danes še nadgrajuje. Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je namreč v njegov spomin ustanovila Sklad Alojza Rudolfa

Gospa Lasič, ste med pr vimi dobitniki naziva ambasador Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja – zakaj ste se odločili za sodelovanje v tem projektu?

Predvsem zato, ker že 24 let aktivno delujem v Dr uš tvu diabetikov Koper Najprej sem bila štiri leta predsednica, po tistem pa sem podpredsednica dr uštva.

Čutim, da je prav, da se nadaljuje delo Alojza Rudolfa v dobro oseb s sladkor no boleznijo Alojz je vse svoje znanje in ž i v lj e nj e p o s vet i l o z ave š č a nj u o s e b s sladkor no boleznijo ter isk anju in uresn i č e va nj u m ož n o s t i z a k a r n a j b o lj š e zdravljenje in vodenje sladkorne bolezni Neutr udno si je prizadeval tudi za uveljavljanje pravic oseb s sladkor no boleznijo.

Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?

Zagotovo bi poudaril pomen ambasadorstva, ki spodbuja k izvajanju aktivnosti za podporo kakovostnega življenja oseb s sladkor no boleznijo.

Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?

Njegova prizadevanja k ozaveščanju o sladkor ni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja bi moral biti naš vzor Že ob pregledu programov in aktivnosti Zveze dr uštev diabetikov Slovenije je jasno, da je njegov prispevek nenadomestljiv Naj jih nek aj naštejem: bil je promotor širjenja znanja o sladkor ni bolezni v javnosti, med dr ugim je tekmovanje na osnovnih in srednjih šolah v poznavanju sladkor ne bolezni iz Slovenije razširjal v evropski prostor; bil je med pobudniki kampanje #Dar ujemKilometre; s pomočjo podjetja Novo Nordisk je v Slovenijo pripeljal profesionalne kolesarje – ekipo Team Novo Nordisk,

ki jo sestavljajo izključno kolesarji s sladkor no boleznijo tipa 1 In še bi lahko naštevala Alojz Rudolf nam je bil s svojo zagnanostjo in srčnostjo vsem vzor in zgled

Zelo aktivni ste pri številnih projektih ZDDS, kjer ste tudi članica izvršilnega odbora. Kaj vas motivira za to delovanje, ko pa vemo, da je vse težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?

Za delovanje me najbolj motivira pogled na nasmejane obraze, polne sreče. Rada pomagam ljudem, in to brezpogojno. Po naravi sem tak a, da raje dajem, kot sprejemam

Mislim, da je najbolje delovati iz sebe in početi to, k ar znamo Sama se tega držim

Kako dolgo že imate sladkorno bolezen in kaj vam je bilo v povezavi s tem najtežje?

Sladkor no bolezen so mi odkrili na sistematskem pregledu leta 1992 Najtežje sem sprejela dejstvo, da bom morala s to boleznijo živeti do konca življenja.

Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?

Pri obvladovanju sladkor ne bolezni mi najbolj pomagata red in disciplina. Pomaga tudi to, da sem po naravi nasmejana in dobre volje. Pridno se držim terapije, ki mi jo zdravnica predpiše Vse to mi pomaga, da bolezen lažje prenašam in da živim z njo bolje

Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?

To so pohodi, kolesarjenje, plavanje, smučanje – skratk a: gibanje na svežem zrak u. Rada zahajam v gledališče in se pridno učim geograf ije Pravijo, da se pri meni vedno dobro je, res pa je, da z veseljem k uham

Za vas je značilna izredna srčnost v odnosu do ljudi, ki jih srečujete v življenju – od kod črpate energijo za graditev prisrčnih odnosov z ljudmi?

Res je, veliko ljudi mi pravi, da sem dobra in srčna. Mogoče zato, ker v vsakem človeku najprej prepoznam dobro in nikoli ne sodim ljudi Tr udim se pozitivno razmišljati in le redko razmišljam o slabem Pomagam ljudem v stiski in se z njimi pogovarjam Rada se dr užim, smejem in zabavam Dr uženje in dobra volja se mi namreč zdit a zelo pomembna

® Valentina Težak, dr dent med

Dandanes je med izbiranjem ustrezne ščetke za vzdr ževanje ustne higiene marsikdo zmeden, saj je na trgu nešteto različnih pripomočkov, ki so lahko namenjeni splošni populaciji ali pa le določenim uporabnikom. Če ste v dvomih glede izbire ustreznih pripomočkov, se lahko o uporabi zmeraj posvetujete s svojim zobozdravnikom ali ustnim higienikom V pomoč pa vam je lahko tudi ta članek, v katerem bomo podrobneje opisali ščetko z enim snopom ščetin, ki pri uporabnikih in strokovnjakih za ustno zdravje iz leta v leto postaja čedalje bolj priljubljena.

Kje tiči problem

Vzdrževanje ustrezne ustne higiene lahko mnogim predstavlja velik izziv, saj večinoma u ž i va m o i z r e d n o k a r i o g e n o prehrano, to je táko, ki vsebuje veliko sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov. Neustrezna higiena z ak umulacijo plak a ob robu zoba vodi v vnetje dlesni, to pa lahko preide v vnetje obzobnih tkiv oziroma v paro d o n t a l n o b o l e z e n , k a r s e p o k a ž e kot umikanje obzobnih tkiv in povečana majavost zob Omenjene posledice neustrezne higiene lahko preprečimo tudi z uporabo ščetke z enim snopom ščetin, ki se od navadne ščetke torej razlikuje po številu ščetin ter po obliki in načinu uporabe

Vses transka uporaba šč e tke z enim snopom šč e tin

En snop ščetin, š tevilni načini uporabe

Ščetk a z enim snopom ščetin ima zelo majhno glavo, kar ji omogoča doseganje najbolj oddaljenih ali najtežje dostopnih mest v naših ustih Aktivni del ščetke predstavlja majhen snop ščetin, ki so namenjene učinkovitemu ciljnemu čiščenju zobnih površin. Lahko jo uporabljamo za čiščenje vseh zob, vendar pa je uporabnikom najbolj sprejemljiva kot dodatna ščetk a, s k atero počistimo tista mesta, ki jih navadna zobna ščetka ne doseže, ali pa mesta, ki zahtevajo našo dodatno pozor nost, na primer v predelu or todontskih pripomočkov, zobnih vsadkov ali protetičnih izdelkov

Učinkovita na težje dosegljivih mes tih v us tni votlini

Tež ko d o s e g lj i va m e s t a s o n a p r i m e r ploskve na zadnjih zobeh, ki jih veliko ljudi ne doseže zaradi močnega žrelnega ref leksa ali pa zaradi lege modrostnih zob, ki pogosto izraščajo proti licu ali pa so d e l n o š e sk r i t i p o d d l e s n ij o i n j i h t a ko sploh ne vidimo, saj ležijo nižje od svojega soseda. Prav tako je ščetka z enim snopom š č e t i n n e p o g re š lj i va p r i z o b e h , k i n i s o ustrezno umeščeni v zobno vrsto in so tako zasuk ani ali stisnjeni med svoje sosede Takšno stanje pogosto vodi v or todontsko terapijo s f iksnim zobnim aparatom, okoli k aterega je ščetk a z enim snopom ščetin še posebej učinkovita, saj lahko z njo ciljno počistimo še posebej skrite kotičke v naših ustih

Z vr ta in iz gozda v kuhinjo

® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike

Polnjene paprike

z ajdovo kašo

Čas priprave: 120 minut

Število porcij: 6

Energijska vrednost obroka

(za 1 osebo): 483 kcal

Ogljikovi hidrati: 74 g

Beljakovine: 20 g

Maščobe: 11 g

Natrij: 1,1 g

Vlaknine: 13 g

Sestavine: 600 g ajdove k aše, 4 večje r umene paprike, 1 večja čebula, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 1 strok česna, manjši šopek peteršilja, poper, sol in eno jajce Sestavine za omako: 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, ena žlica polnozr nate moke, 6 žlic domače paradižnikove mezge, 3 lovorjevi listi, ena čajna žličk a sladke rdeče paprike, ena sveža r umena paprik a in voda po potrebi

Priprava: paprike očistimo, naredimo pri vrhu luknjo in jih izdolbemo Nadev: na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo čebulo, da postekleni Dodamo nasekljan česen in pražimo toliko, da zadiši Dodamo ajdovo kašo, sol, poper, nasekljan česen, premešamo in zalijemo z vodo Med samim kuhanjem dodajamo vodo po potrebi. Ko je ajdova k aša pripravljena, jo ohladimo, dodamo razžvrkljano jajce, nasekljan peteršilj, premešamo in maso nadevamo v izdolbene

Bučkin naras tek

Čas priprave in kuhanja: 110 minut

Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 282 kcal

Ogljikovi hidrati: 23 g

Beljakovine: 20 g

Maščobe: 12 g

Natrij: 1,2 g

Vlaknine: 4,4 g

Sestavine: 1400 g naribanih zelenih bučk, 100 g manj mastnega sira, 4 velik a jajca, pol čajne žličke česna v prahu, sol, poper, 1 čajna žličk a rdeče paprike v prahu in 8 žlic kr ušnih drobtin

Priprava: bučke naribamo, posolimo in pustimo stati vsaj 30 minut, da spustijo vodo. S pomočjo k uhinjske kr pe jih dobro ožmemo in stresemo v posodo Dodamo še preostale sestavine in dobro premešamo Maso razporedimo po namaščenem manjšem pek aču (lahko uporabimo tudi peki papir) in pečemo 60 minut na 160 stopinjah Celzija. Postrežemo lahko kot zelenjavno prilogo

paprike Paprike nato zložimo v večjo nižjo posodo Prilijemo toliko vode, da pokrijemo dno, in dušimo približno eno uro Med tem časom pripravimo omako Na olju na hitro prepražimo na kocke narezano svežo r umeno papriko, dodamo začimbe, paradižnikovo mezgo, eno žlico polnozr nate moke, premešamo in zalijemo z 1 litrom vode Ko vse sk upaj zavre, zmiksamo vsebino s paličnim mešalnikom, dodamo lovorjeve liste in omako vlijemo v posodo, kjer smo dušili polnjene paprike. Po potrebi dolijemo še malo vode, da so paprike lepo prekrite z omako. Kuhamo še 45 minut in postrežemo

Stročji f ižol v solati z mocarelo

Čas priprave in kuhanja: 60 minut Število porcij: 4

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 153 kcal

Ogljikovi hidrati: 8 g

Beljakovine: 11,5 g

Maščobe: 8 g

Natrij: 0,7 g

Vlaknine: 2,5 g

Sestavine: 400 g stročjega fižola, 1 večja čebula, 200 g mocarele, sol, poper in sok ene limone

Priprava: stročji f ižol natrebimo, operemo, sk uhamo v osoljeni vodi in ga ohladimo Nato mu dodamo razpolo-

vljene mocarele in vse sk upaj začinimo ter postrežemo Po želji lahko dodamo še narezano papriko, paradižnik ali sveže k umare

Kislo mleko z borovnicami in pirinimi kosmiči

Čas priprave in kuhanja: 15 minut Število porcij: 1

Energijska vrednost obroka (za 1 osebo) 373 kcal

Ogljikovi hidrati: 58 g

Beljakovine: 15,5 g

Maščobe: 8 g

Natrij: 0,07 g

Vlaknine: 10,5 g

Sestavine: 1 lonček posnetega kislega mlek a (180 g), 100 g svežih borovnic, 60 g pirinih kosmičev, cimet po ok usu in 1 čajna žličk a lanenih semen (lahko tudi zmletih)

Priprava: kislemu mlek u dodamo borovnice, kosmiče, cimet in lanena semena ter vse sk upaj čez noč pustimo v hladilniku Kislo mleko lahko pripravimo tudi sami doma. 2 dl svežega mlek a (po možnosti k upljenega pri kmetu ali na mlekomatu) nalijemo v majhne lončke, k aterim smo prej dodali 1 čajno žličko kislega mlek a. Dobro premešamo. Kozarčke položimo v predhodno ogreto pečico na 50 °C in jih tam pustimo stati čez noč oziroma vsaj 10 ur

Mleko in mlečne jedi

Mleko je bilo v vsej človeški zgodovini zelo cenjeno živilo.

Mleko in mlečni izdelki vsebujejo beljakovine z visoko biološko vrednostjo, nasičene maščobe, vitamine A, D, E, B2, B3 in minerale, kot so fosfor, kalij in kalcij Vsebujejo tudi mlečni sladkor laktozo, k ar pomeni, da lahko posledično vplivajo na dvig sladkorja v kr vi Laktoza je v mlek u in mlečnih izdelkih naravno prisotna in se je med predelavo ne dodaja.

Pozor pri dodanih sladkorjih!

Da se v mlek u uničijo škodljivi mikroorganizmi, pa se ga tudi toplotno obdela Pasterizacija pomeni toplotno obdelavo mlek a, pri k aterem ga za 15 sek und segrejemo na najmanj 72 °C Mleko se lahko obdela tudi z ultra visokim temperatur nim postopkom (UV T), ko mleko za nek aj sek und segrejemo na 135 °C Takšno mleko ima tudi daljši rok uporabe

Diabetes ne gre z vsemi mlečnimi jedmi

V Sloveniji tako navadni jogur ti nimajo dodanega sladkorja Če je sladkor dodan, mora biti to na označbi živila jasno navedeno Po navadi gre tu za sadne jogur te, sadne sk ute, čokoladno mleko in podobne izdelke. Ta živila pa lahko še bistveno bolj vplivajo na dvig kr vnega sladkorja

Mleko in mlečni izdelki vsebujejo tudi različne količine mlečne maščobe, ki pa na dvig kr vnega sladkorja nima bistvenega vpliva 3,5–4,0 % mlečne maščobe pomeni polnomastno mleko, 1,5 % delno posneto in 0,5 % posneto mleko

Pred polnjenjem se mleko lahko homogenizira. Gre za postopek, pri katerem se maščobne kroglice v mleku mehanično razbijejo To pomeni, da se na vrhu mlek a ne naredi plast smetane.

Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?

Mleko je živilo, ki spada med dostopnejšo hrano, zato so mlečne jedi zelo razširjene. Še vedno so priljubljene predvsem pri starejših generacijah, k ajti zrastli so ob mlek u, žgancih in kislem zelju

Poleg mlek a in žgancev so priljubljene tudi jedi, kot so mlečni riž , mlečni zdrob, prosena k aša, k uhana na mlek u, mleko in kr uh, bela k ava, mlečni močnik Gre za jedi, ki so sestavljene pretežno iz ogljikovih hidratov, k ar pomeni, da lahko hitro in visoko dvignejo raven kr vnega sladkorja in zato niso najbolj primer ne za vsakodnevno prehrano osebe s sladkor no boleznijo. Raje kot zgoraj omenjene jedi v svojo prehrano vključimo več mlečnih izdelkov, kot so navadni ali pravi grški jogur t, navadni kef ir, manj mastna skuta, mocarele in manj mastni siri Ti ne bodo tako hudo vplivali na porast kr vnega sladkorja, seveda če z njimi ne bomo pretiravali

Majhen, udoben in točen sistem za spremljanje glukoze. Enostavna in hitra namestitev senzorja, ki deluje do 14 dni Tanek in raven oddajnik za večkratno uporabo - ne potrebuje polnjenja.

Kranj (04/236

Medika Celje

VRTNO VESELJE

Ras tline, ki bodo poskr bele za nadležne žuželke

Mesojedke, na pomoč!

® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru

Mesojedke oziroma žužkojedke so skupina rastlin, ki so razvile sposobnost privabljanja, lovljenja in prebavljanja žuželk. Njihova skupna lastnost je, da so se prilagodile na življenje v tleh, revnih z minerali, zato se s prehranjevanjem žuželk pravzaprav hranijo oziroma gnojijo

V sk upine jih razvrščamo po obliki pasti, ki jih uporabljajo pri lovljenju in prebavljanju žuželk Vse mesojedke za lovljenje žuželk uporabljajo liste Posamezne vrste so jih na različne načine preoblikovale – najbolj preprosta metoda lovljenja žuželk so lepljivi listi. Pri mastnicah je lepljiva površina listov Pri rosik ah je najbolj zanimiv listni rob, ki spominja na k apljice rose Vrčnice so liste preobrazile v zanimive vrčke, ki žuželk am obljubljajo varen prist an in obilo vode Muholovke in mešinke pa svoj plen ujamejo v pravcate pasti, ki se z veliko hitrostjo zaprejo Kako to deluje, je še vedno zanimiva tema za znanstvenike, ki preučujejo f iziologijo rastlin

vrčnic privlačijo opraševalce, njihovi preobraženi listi pa v

Mas tnica (Pinguicula)

V Sloveniji v naravi uspevata dve vrsti mastnice Bolj pogosta je alpska mastnica (P. alpina), ki jo najdemo v alpskih dolinah, pa tudi čisto blizu Ljubljane, v Iškem vintgarju. V alpskih dolinah raste na vlažnih tleh, ki so bogata s humusom Zelo težko jih opazimo, saj so rastline nizke in rozet aste razrasti. Do izraza pridejo šele, ko zacvetijo Poleti se iz rozet dvignejo cvetna stebla, na k aterih zacvetijo beli cvetovi V vintgarju mastnice rastejo ver tikalno, v razpokah skalnih sten. Zadovoljne so z visoko zračno vlago, sončnim mestom in z mušicami, s k aterimi se prehranjujejo

Vrčnice imajo velike, dekorativne, preobražene liste, pozornost pa pritegnejo tudi njihovi cvetovi

Za gojenje na vr tu izberemo prostor zraven vira vode; ta mora biti z neprepustno folijo ločen od vr tnih tal Gojimo izključno v šotnem substratu, ki ne sme vsebovati dodanih gnojil za okrasne rastline

V vročih poletjih poskrbimo, da so vrčnice vedno na vlažnem.

Rosike so simpatične rozetaste trajnice, do izraza pridejo poleti, ko je največ žuželk, s katerimi se prehranjujejo

V prodiščih nek aterih rek pri nas najdemo navadno mastnico (P vulgaris) Ta je bolj redka in zacveti temno rozaste bar ve

V severni Evropi so liste mastnice uporabljali za sirjenje mlek a, saj vsebuje encime in kisline. Dodajali so jih tudi pri izdelavi masla, za lepo r umeno bar vo – po tem je rastlina dobila ime

Mastnice najdemo tudi dr ugod po svetu; v Mehiki rastejo sk upaj s k aktusi, medtem ko jih pri nas vedno najdemo na vlažnih rastiščih

Rosika (Drosera)

V Sloveniji so avtohtone tri vrste rosike in vse spadajo med ogrožene rastlinske

cvetovi

svoje pasti najpogosteje ujamejo ose, muhe in komarje

vrste Najdemo jih na mokrih rastiščih, tudi pod vodo, na Pohorju, Pokljuki Njihova najpogostejša hrana so dvokrilci, največkrat komarji.

Najbolj raznovrstne so rosike v Avstraliji, kjer je opisanih več kot 150 različnih vrst. Avstralsk a vrsta (D. bipinnata var. multif ida) je največja med rosik ami Na svoje vilasto oblikovane lepljive liste lahko ujame celo zajca

Rosike se razmnožujejo vegetativno, s koreninami in listi. Rastejo v rozetah in jeseni liste pospravijo Spomladi na novo odženejo iz korenin Večina vrst cveti belo, na izrazito dolgih cvetnih steblih Njihova zanimiva lastnost je, da list ovijejo okoli žuželke, ki se prilepi na lepljiv listni rob

Saracenija (Sarracenia)

Rastlina je dobila ime po francoskem zdravnik u Michelu Sar razinu Je talna vrčnica iz Sever ne Amerike in v njenih v rč k i h p o g o s to n a j d e m o o s e i n ve č j e dvokrilce Nek atere vrste saracenij se uporabljajo v cvetličarstvu, saj so njihovi veliki in dišeči cvetovi privlačni tudi za človeško oko Vrčki privlačijo žuželke z vonjem in bar vo Notranjost je spolzk a in na določenih mestih poraščena z dlačicami, ki so obr njene navzdol. To predstavlja precejšnjo oviro žuželk am, ki bi hotele po steni vrčk a plezati navzgor

Na dnu vrčk a je tekočina, v k atero se ob obisk u žuželke izločijo prebavni encimi in kisline Nekatere vrčnice nimajo prebavnih encimov in jim pri razgradnji ž u ž e l k p o m a g a j o b a k te r ij e V s i v rč k i imajo pokrovčke, ki preprečujejo vdor prevelikih količin vode v vrček

Vrste in sor te saracenij zrastejo precej visoko, zato so še posebej primer ne za zasaditve v vr tu. Vendar je zanje treba pripraviti ločeno vodotesno gredo, saj

so zaradi svoje skromnosti pravzaprav k ar zahtevne Rastejo izključno v šoti, ki se ne sme izsušiti. Občutljive so na k alcij, ki je v naši vodovodni vodi, zato jih zalivamo samo z deževnico Tako kot ostale mesojedke ne prenesejo nobenih gnojil, saj za to poskrbijo same –z lovljenjem žuželk.

Na sončnem rastišču so njihovi listi bolj intenzivno obar vani in vzorci na listih bolj izraziti.

Muholovka (Dionea)

Na j b o lj ra z i sk a n d e l m u h o l ov ke s o njene lovilne pasti. Razvijejo se na koncu list a, sest avljene iz dveh delov, ki st a polkrožne oblike Ko se past zapre, spominja na čeljusti živali.

Muholovk a se prehranjuje z žuželk ami, ki priletijo posedet na površino njene pasti Biti morajo zadosti velike, da premaknejo vsaj dve od treh čutilnih dlačic, s k aterimi rastlina zaznava velikost plena Ta rastlina ima privlačne bele cvetove

Ker pri nas ni prezimna, jo najlažje gojimo v posodi. Poskrbeti moramo, da zatesnimo odtok, saj tako kot dr uge mesojedke tudi muholovk a živi v mokri šoti

Prezimimo jo v temperiranem rastlinjak u in skrbimo, da se ne izsuši Mešinka (Utricularia)

Mešink a je vodna mesojeda rastlina, ki se prehranjuje z vodnim planktonom Njene aktivne pasti so mešički, ki se,

Vrčnice ali saracenije so privlačne tudi v času cvetenja Njihove cvetove uporabljamo za aranžiranje ali za rezano cvetje

k adar lovijo, zelo hitro odpirajo in zapirajo

V naravi jo opazimo v času cvetenja Njeni cvetovi se dvignejo nad vodno gladino; cveti r umeno ali belo. Mešinka bo z veseljem cvetela v naravnem ribnik u Če bi si jo želeli gojiti kot posodovko, ji moramo priskrbeti nek aj mulja, da se bo lahko preživljala. Posoda mora biti primer no velik a

Nasvet

Mesojedke vedno kupujte le pri gojiteljih, saj so sadike v vr tnih centrih pogos to slabo vzdr ževane in zalite z vodovodno vodo To je pogosto tudi razlog, da kmalu po nakupu propadejo.

Mastnice na svoje lepljive liste lovijo drobne žuželke

Mesojedke lahko gojimo v posodah. Te morajo imeti zatesnjeno dno, da odvečna voda ne odteka iz šotnega substrata Zalivamo samo z deževnico

n Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave

Vsak gib je boljši od nobenega

Ves čas svojega življenja se bolj ali manj trudimo, da ohranjamo svoje zdravje Ena od osnov dobrega počutja je zagotovo gibanje, ki ima t akojšnje in tudi dolgoročne učinke Redno razgibano telo in vsak gib v dnevu je naložba v naše zdravje in v nasmeh.

Naše Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave si je zadalo, da letos organizira skupinsko vadbo pod okriljem Centra za krepitev zdravja Ajdovščina V aprilu in maju smo vadbo za člane iz Vipave izvedli vsak torek med 8 in 9 uro, torej osemkrat, v prostorih Medgeneracijskega centra, ki so v lasti O b č i n e V i p ava Z a i z p e l j avo vadbe je bilo treba zagotoviti najmanj 8 udeležencev; prijavilo se nas je 9.

Diplomirana fizioterapevtka Eli in kineziolog Anžej iz Centra za krepitev zdravja sta nas s svojo energijo in načinom vadbe tako spodbudila, da smo iz sebe potegnili res največ, kar lahko Poudarila sta, da je izjemno pomembno, da vadimo redno, saj t a ko v z d r ž u j e m o i n k r e p i m o svoje moči, gibljivost in dobro p o č u t j e . Po z i t i v n e p o s l e d i c e redne vadbe so tudi praktične narave: ko povečamo našo gibljivost in se okrepimo, se lažje oblečemo, obujemo čevlje, lažje vstanemo, se usedemo, lažje ohranjamo ravnotežje in s tem zmanjšamo možnost padca In konec koncev

S te m ko n a r e d i m o n e k a j zase, ko se objamemo in ko imamo radi sebe, z večjo samozavestjo preživljamo dneve, kar pripelje do pogostejših n a s m e h ov N a s m e h p a j e ena od najboljših tablet

Prišli smo do ugotovitve, da je gibanje po svojih najboljših močeh vedno dobrodošlo, ne glede na to, v kakšnem zdravstvenem stanju smo in koliko zmoremo. Člani društva iz Ajdovščine, lepo vabljeni na jesensko skupinsko vadbo!

Naj nas bolezen ne prehiti

Naše društvo je letos že drugič organiziralo predavanje v Kampu Tura na Gradišču pri Vipavi, pri prijazni gostiteljici Bojani Curk

Izvedbo dogodka je 7. maja prevzel Center za krepitev zdravja Ajdovščina Predavanje je zajemalo tri sklope s tremi različnimi predavatelji

Prehranska podpora pri telesni aktivnosti. To temo je zelo bar vito predstavila Eva Kavka, mag inž živilstva, klinična dietetičarka, ki je poudarila raznoliko in uravnoteženo prehrano. Preobilje, ki ga imamo na razpolago v današnjem času, škoduje tako zdravim kot bolnim Omenila je tudi prehranska dopolnila: ali so res potrebna ali ne in ali so varna? Svetovala je, da se pogovorimo s svojim družinskim zdravnikom Na koncu je povabila slušatelje na individualno prehransko svetovanje, ki ga brezplačno izvajajo na Centru za krepitev zdravja v Ajdovščini

Telesna dejavnost za aktivno staranje. Eli Makorič, dipl fizioterapevtka, je v svojem prispevku zajela prikaz in izvedbo krajše vadbe ter kratek test telesne prip rav l j e n o st i P r i te m d o g o d ku s m o s o d e l ova l i v s i s l u š a te l j i S p o z n a

, d a j e te l e s n a aktivnost, ki naj bi jo izvajali vsaj šestkrat na teden, zelo pomembna pri ohranjanju zdravja, vitalnosti in dobrega počutja. Predavanju so sledila številna vprašanja, ki so bila pokazatelj, da je bilo predavanje zanimivo tako za naše člane kot za druge priotne

O h r a n j a n j e o d n o s ov z a č ustveno zdravje starejših. Aneja Kodrič, mag psihologije, nam je obširno razložila, kako zelo so čustveni in socialni odnosi pomembni za duševno zdravje Pomembno je, da se

Člani društva iz Ajdovščine, vabljeni na jesensko skupinsko vadbo!

naučimo poslušati, odpuščati, izražati čustva (jeza, veselje, žalost), kajti čustva skozi življenje nas usmerjajo Krepimo svojo socialno mrežo, kot so obiski, medsebojni klici in lastna aktivnost Kvalitetni odnosi dajo življenju smisel!

Vsem trem predavateljicam se v imenu Društva sladkornih

n Društvo diabetikov Škofja Loka

25 let brezplačnih merjenj

Z Društvom diabetikov Škofja Loka smo leta 1999 v program aktivnosti za diabetike in ostale prebivalce našega območja uvrstili tudi brezplačna merjenja pomembnih pokazateljev našega zdravja in počutja – kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka.

Pred tem so na slovensko tržišče že prihajali merilniki za samokontrolo, ki pa so bili cenovno težko dostopni; dobili so jih le diabetiki, ki so se zdravili z inzulinom Vsi ostali, ki so se zdravili s tabletami ali so bili le na dieti, so imeli zelo malo možnosti za samokontrolo in preverjanje gibanja sladkorja po zaužiti hrani Odzivi na táko preverjanje vrednosti kr vnega sladkorja so bili spr va skromni, ker pa smo sodelovali prostovoljci z dobrim znanjem in poznavanjem težav sladkornih bolnikov, smo s svetovanjem in razlago rezultatov merjenj pr ipomogli k večjemu odzivu Na meritve niso več prihajali le starejši in že odkriti sladkorni bolniki, temveč tudi mlajši, ki so imeli diabetika v družini, ki so živeli zdravo in aktivno, pa jih je zanimalo, kaj so prispevali k svojemu zdravju Sčasoma smo merjenju kr vnega tlaka in kr vnega sladkorja dodali tudi preverjanje vrednosti holesterola Merjenje obsega tudi izbiro okolja, prostora, obveščanje, za kar so nam ponudili pomoč v gasilskih društvih, ali posamezniki Merjenja so se izvajala v prijetnem okolju in so pomenila zanje tudi priložnost za druženje, kratek pogovor in srečanje. Pripomočke za merjenje so nam donirala podjetja, ki promovirajo tovrstne pripomočke, in Društvo diabetikov Škofja Loka

Na pr vih merjenjih smo odkrili kar nekaj novih oseb s sladkorno boleznijo in z zvišanimi vrednostmi pokazateljev zdravja.

Znali smo jim svetovati, kaj naj ukrenejo, da bo pozitivno za njihovo zdravje, največkrat pa so se obrnili na osebnega zdravnika za nadaljnjo obravnavo Veseli smo bili povratnih informacij o zadovoljstvu, da so bili na meritvah pravilno usmerjeni

Vsako leto smo opravili do 250 meritev, kar pomeni nad 6000 v 25 letih In če smo na vsaki odkrili novo osebo s sladkorno boleznijo, z zvišanim holesterolom ali s krvnim tlakom, smo prepričani, da je bilo opravljeno delo koristno.

bolnikov občin Ajdovščine in Vipave iz srca zahvaljujemo. Hvaležni smo Centru za krepitev zdravja Ajdovščina, da nam prisluhne pri naših pobudah, tako glede predavanj kot pri izvajanju skupinske vadbe

Tekst : Milena Ličen, foto: Stane Trebižan

Dostopnost do pripomočkov za samokontrolo je večja, vendar je vedno dobrodošlo še poučevanje o izvajanju merjenj, beleženje rezultatov in razlaga izmerjene vrednosti V vseh teh letih pristop do merjenj izboljšujemo in se prilagajamo željam v posameznih okoljih

Z merjenji pokazateljev zdravja se vključujemo tudi v skupine, ki veliko naredijo za dobro počutje – pohodniki, Šola zdravja, dogodki, kjer je poudarek na krepitvi zdravja. Odziv na dogodek je vedno pozitiven, kar je za izvajalce spodbuda za nadaljnje delo in zadovoljstvo, da smo z pr vimi meritvami pred 25 leti napravili pomemben korak kot prispevek k spodbujanju k skrbi za lastno zdravje, in da naj to ostane pozitivna praksa za v prihodnje Zahvaljujem se vsem prostovoljkam pri Društvu diabetikov Škofja loka, gasilskim društvom, ki nam brezplačno odstopajo prostore, in za vse donacije pripomočkov za meritve Tekst in foto: Bernarda Lukančič

S prvimi merjenji pred 25 leti smo napravili pomemben korak k spodbujanju k skrbi za lastno zdravje

n Društvo diabetikov Ljubljana

Zdravljenje v srcu narave

Društvo diabetikov Ljubljana je za drugo letošnje okrevanje (od 10 do 17 maja) izbralo Banjo Vrućico v Bosni in Hercegovini V 350 km oddaljeno zdravilišče nas je popeljala naša turistična vodička Nina Tenko. Zdravilne učinke izvirne vode na tem področju so poznali že Rimljani, zdravilišče pa ima danes štiri lepe hotele, ki vsi stojijo sredi velikega parka v termalnem kompleksu

Z a p r eve n t i v n o e d u k a t i v n o okrevanje in program društva je bila zadolžena vodja okrevanja Mojca Strnad-Ham ob sodelovanju Nike Hudoklin V veliko pomoč so nam bili Bojan Maričič, Marjeta Vidov in Metka Žitnik. Našo 43-člansko skupino so z dobrodošlico sprejeli v hotelu Kardial Po kosilu in namestitvi je sledil informativni sestanek, na katerem nas je vodstvo seznanilo s programom Spoznali smo hotelski objekt, ki nudi lep pogled na zunanje bazene, igrišča in obronke planine Borja, na nasprotnem griču pa stoji slikovita pravoslavna cerkvica Medicinski center je malo oddaljen, tako da smo že do njega vsak dan večkrat opravili krajši sprehod. Na voljo smo imeli tudi dvorano za dnevna srečevanja Naslednje jutro je sledil obisk pri zdravnikih v kar petih ordinacijah Glede na zdravstvene tegobe je vsak od nas dobil štiri terapije dnevno Termalna voda blagodejno vpliva na rehabilitacijo kardiovaskularnih bolnikov, pomaga pri fizičnih in revmatskih težavah, pri žilnih obolenjih, koristi pri diabetesu, osteoporozi Vsi smo prejeli bolniški list zdravnika in 7dnevni razpored terapij z določenimi termini, nato pa kar isti dan začeli z delom

Poleg zdravniškega programa je društvo kot običajno imelo svoj program, ki ga je vodstvo sproti usklajevalo Jutranje telovadbe pod vodstvom Slavke Jovan, ki se je začenjala ob 7 uri na ploščadi pred hotelom, smo se udeleževali vsi tisti, ki ob tem času še nismo imeli terapije

Poslušali smo tri strokovna predavanja. Na temo Srce in ožilje nam je predaval kardiolog internist dr Draženko Vuković, ki je opozoril, da spremembe na ožilju in previsok kr vni tlak povečujejo tveganje za možgansko kap in vplivajo na poslabšanje sladkorne bolezni Fizioterapevt Indra Ramić nam je predstavil tehniko pravilnega dihanja pri telesni vadbi, špor tni delavec Dragiša Kolega pa je predvajal video z naslovom Špor t in rekreacija, v katerem je prikazana primerjava telesne kondicije v štirih starostnih skupinah (od 50 do 93 let) Čeprav

se starosti ne da ustaviti, pa lahko z rednim gibanjem dosežemo boljšo kvaliteto življenja ter več radosti in vitalnosti

Prijazno vreme je prispevalo, da smo izkoristili več časa za sprehajanje po parkih, po bližnji ali daljši okolici, po gozdu in gričih Skupaj smo obiskali dva kilometra oddaljeni Teslić, peljali pa smo se tudi v 20 km oddaljeni etno turizem Usora, ki je v sklopu hotela in kjer smo imeli kosilo z domačo kulinariko Seveda ni šlo brez obveznega 9-točkovnega merjenja sladkorja, kar smo opravili hitro in zadovoljivo. Za zabavo in druženje smo že pr vi dan igrali tombolo, naslednji dan smo se preizkusili v kvizu znanja, v parku smo iskali skriti zaklad, smejali smo se ob pantomimi Zmagovalci so bili na koncu tudi nagrajeni Na zaključnem večeru nas je prišel pozdravit predstavnik hotela in nas povabil k ponovnemu obisku. Slovenci smo namreč tu stalni gostje, ena od agencij letno pripelje kar 55 avtobusov Mnogi se radi vračajo tudi zaradi dostopnih in kvalitetnih terapij in cenejših zdravstvenih storitev, ki so pri nas zaradi dolgih čakalnih dob žal vse težje dosegljive (in dražje) Ob povratku smo se ustavili še v Banjaluki, ki se razprostira na bregovih reke Vrbas in je

Skupinska fotografija pred začetkom pohoda

Društvo diabetikov Ljubljana je za drugo letošnje okrevanje izbralo Banjo Vrućico v Bosni in Hercegovini.

največje mesto Republike Srbske. Za prijetno in varno letovanje smo hvaležni vsem, ki so se za to potrudili z organizacijo, vodenjem in reševanjem manjših zdravstvenih problemov nekaterih članov Ker nam taka aktivna druženja vsestransko koristijo, se jih bomo tudi v prihodnje z veseljem udeleževali.

Tekst : Slavka Jovan, foto: Nina Tenko

Sodelovanje z Rdečim križem Slovenije

V četr tek, 9 maja 2024, smo se udeležili 17 pohoda humanosti Rdečega križa Slovenije – Območno združenje Ljubljana in

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Zbora se vsako leto udeleži več članov

Tudi leto 2023 smo uspešno končali, saj smo realizirali vse programe, ki smo si jih zadali. N a zboru članov, ki se ga vsako leto udeleži vedno več članov, smo poleg uradnega dela poslušali lepe pesmi ljudskih pevk Lastovk, zanimivo predavanje Urše Obretan o tem, kaj nam nudi patronažna služba, saj smo že v takih letih, da patronažno službo še kako potrebujemo Zbor smo končali s pogostitvijo in z živahno glasbo, ob kateri smo se z veseljem zavr teli

Okrevanje v Dobr ni Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo, smo okrevanje v Termah Dobrna doživljali pestro in lepo Sprehodov si nismo privoščili, je pa bilo veliko plavanja in med seboj smo se m e r i l i v ra z l i č n i h d r u ž a b n i h igrah Vsa predavanja so bila zanimiva in smo se jih vestno udeleževali

Zdravi z igrivimi nasmeški na licih smo se varno vrnili domov in že načrtovali, kako se bomo udeležili naslednjega okrevanja v Umagu

Delavnica priprave zdrave hrane

Ker je za osebe s sladkorno b o l e z n i j o z e l o p o m e m b n o tudi pravilno prehranjevanje, smo se udeležili predavanja o pravilni pripravi zdrave hrane Zelo zanimivo predavanje Bernarde Klančnik nas je navdušilo, da smo jo prosili š e z a d e l av n i c o o p r i p r av i

tako naredili pr vi korak za bodoče sodelovanje med našim društvom in Rdečim križem Pohod je potekal po Poti spominov in tovarištva do označenega rdečega javorja Rdečega križa, kjer smo udeležencem predstavili tudi akcijo Zveze društev d i a b et i kov S l ove n i j e # D a r u j e m K i l o m et re . U d e

b a j e b i l a pestra, mednarodna in medgeneracijska in druženje zelo prijetno, z njim pa smo opozorili na poslanstvo Rdečega križa –humanost in zdrav življenjski slog 53 udeleženk in udeležencev je skupaj prehodilo 228 km, ki smo jih darovali za akcijo #DarujemKilometre Tekst : Neli Marjeta Kapus, foto: Nika Hudoklin

hrane Njena spretna navodila in naše roke so nas vodili do uspešne priprave devetih obrokov, ki smo jih z veseljem pojedli in delavnico zapustili ponosni, da smo se spet naučili nekaj novega

Izlet na Svete Višarje Na deževen junijski torek smo se odpravili na izlet čez mejo na Svete Višarje Ko smo se p e l j a l i m i m o C e l ovc a , j e ž e posijalo sonce in obetal se je prekrasen dan.

Osrednjo točko predstavlja romarska cerkev Višarske Matere Božje Svete Višarje so 1766 metrov visoka gora v Julijskih Alpah in se nahajajo južno od vasi Žabnica v Kanalski dolini Do vrha smo se peljali z gondolo Na vrh pa vodi tudi kolesarska in romarska pot Na lastno željo smo se udeležili svete maše, ki je potekala v treh jezikih. To je kraj srečanja treh svetov: slovenskega, romanskega in germanskega – zibelka srečanj treh dežel

O b i s k S vet i h Vi š a r ij j e b i l re s l e p o d o ž i vet j e , s aj j e z v r h a prekrasen razgled na Julijske Alpe in na vse strani neba

Nazaj nas je pot vodila mimo Vrbe in Vrbskega jezera. Za kratek čas smo se še ustavili na otočku s cerkvicama Cerkvici dajeta polotoku Otok očarljiv značaj, saj sta sredi jezera, zato ju imenujejo tudi »srce Vrbskega jezera«

Tekst in foto: Fanika Slemnik

Pripravili smo devet zdravih obrokov, ki smo jih z veseljem pojedli.

Okrevanje v Dobrni je bilo pestro in lepo.

Obisk Svetih Višarij je bil res lepo doživetje.

n Društvo diabetikov Ptuj

Leto 202 4 je za nas zelo aktivno

Z rednimi mesečnimi pohodi smo člani društva začeli takoj po novem letu in s to aktivnostjo nadaljevali vsak mesec

Zberemo se pri trgovskem centru na Volkmerjevi cesti vsak pr vi četr tek v mesecu in naredimo 5 do 7 km dolg pohod po bližnji okolici Ptuja Med pohodom opazujemo in doživljamo lepote narave in njeno pomladno prebujanje Spomladi vse zeleni, cveti, diši in tako si s sproščenim gibanjem in pogovorom med pohodniki napolnimo naše baterije za naprej.

Na ko n c u p o h o d a n e gre b re z ro j st n o d n ev n e kav i c e k i j o spijemo na račun obhajanca v prijetnem gostišču, kjer potekajo pogovori in načr ti za naslednje druženje

Občni zbor s predavanjem

Tudi na pregled dela v preteklem letu nismo pozabili Občni zbor je potekal v soboto, 16. marca, v restavraciji Gastro Ptuj. Bil je 50 po vrsti, saj v jesenskem času Društvo diabetikov Ptuj praznuje 50 let delovanja

Zbralo se nas je lepo število članov S povabljenimi gosti nimamo sreče, s svojo prisotnostjo bi nam polepšali dan Se nam pa vedno pridružita dr Tončka Trop in medicinska sestra iz specialistične ambulante za sladkorne bolnike SB Ptuj in predsednica DD

Lenart z možem Po kulturnem programu, ki so nam ga pripravile pevke iz pevske skupine Stezice, smo poslušali zdravstveno predavanje dr Tončke Trop Ledvična okvara in sladkorna bolezen Za vse udeležence je bilo predavanje zelo poučno in zanimivo Občni zbor smo nadaljevali po ustaljenem vrstnem redu: branje poročil, razprave po poročilih, potrditev zaključnega računa za leto 2023, sprejem finančnega načr ta za leto 2024 in potrditev programa dela za leto 2024 Po koncu uradnega dela je sledil še veseli del z malico in druženjem Dr uženje s člani DD Lenar t V začetku meseca aprila smo se veselili srečanja s člani DD Lenar t Že kar nekaj let se srečujemo na skupnih pohodih, druženjih in na edukacijskem programu Tokrat smo bili gostitelji Ptujčani.

jedrom Ptuja Pogled z gradu nam nudi razgled na Ptuj z okolico in Ptujsko jezero Nadaljujemo do dominikanskega samostana, ki ga obdaja Sončni park V dominikancu se danes odvijajo razne prireditve. Pot nadaljujemo po ulicah starega mestnega jedra do ptujske mestne hiše Na Mestnem trgu stoji kip sv Florijana Ogled Ptuja končamo na Minoritskem trgu, kjer stoji obnovljena cerkev, pri samostanu sv Petra in Pavla Tukaj se poslovimo od vodnice, mi pa zadovoljni odidemo po mostu za pešce do turističnega prstana, se za spomin slikamo in odhitimo na malico in prijetno druženje v bližnje gostišče Bilo je lepo in nepozabno.

Z vlakom v Velenje

Izlet z vlakom v Velenje smo izvedli sredi aprila Vreme ni bilo nič kaj ugodno, tudi deževalo je Kljub temu smo dobro razpoloženi člani na železniški postaji Ptuj pričakali prevozno sredstvo. Skoraj prehitro smo prispeli v Celje, kjer je bil kratek postanek in čas za krajši sprehod Pot smo z vlakom nadaljevali v mesto Velenje Prav prijetna je bila vožnja po slikoviti naravi Po prihodu v Velenje smo se povzpeli na Velenjski grad Na sam vrh je bilo kar nekaj stopnic, na naši levi strani pa čudovit pogled na smučarske skakalnice. Grad je eden od bolje ohranjenih gradov v Sloveniji Nekoč je imel čudovit vr t; danes je na tej lokaciji prenovljen grajski park V gradu se nahajajo stalne zbirke Muzeja Velenje Zanimiva je zbirka Afrika, v njej pa so posebej dragocene afriške maske in lutke. Najbolj sta nas navdušili rekonstrukciji trgovine in gostilne iz tridesetih let

Srečanje smo pričeli s skupno jutranjo kavico, kjer se nam je pridružila turistična vodnica, da nas popelje na vodeni ogled mesta Najprej smo si ogledali mestno tržnico, ki danes slabo služi svojemu namenu. Po ogledu gremo do cerkve sv. Jurija. Pogled nam uide na Mestni stolp, ki ga obnavljajo za prihodnje turistične namene Na Slovenskem trgu stoji Or fejev spomenik, ki so ga v srednjem veku uporabljali kot sramotilni kamen Pot smo nadaljevali na Ptujski grad, ki stoji na griču nad mestnim

20 stoletja V prostorih nekdanje konjušnice hranijo ostanke mastodonta, najdene v bližini Velenja S pogledom iz gradu se nam je odprla panorama Velenja Po sestopu smo pot nadaljevali čez Titov trg in občudovali Titov kip v nadnaravni velikosti: to je tudi največji Titov spomenik na svetu. Mesto Velenje se je do leta 1990 imenovalo Titovo Velenje Sprehodili smo se ob dolinskem delu reke Pake, ogledali smo si del mesta s stanovanjskim delom, si v bližnjem trgovskem centru privoščili malico in se počasi napotili na železniško postajo na vlak. Polni lepih spominov in doživetja smo v večernih urah prispeli na Ptuj z željo po ponovnem snidenju Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric

Druženje s člani DD Lenar t na Ptuju

n Društvo diabetikov Velenje

Okrevanje v Str unjanu

Člani Društva diabetikov Velenje smo že redni obiskovalci Strunjana, zadnja leta v hotelu Salinera Vedno smo lepo sprejeti, ostalo pa v veliki večini naredimo sami

Vodstvo z Romano Praprotnik na čelu pripravi odlična, plodna predavanja na temo, ki pripomore k boljši kvaliteti življenja ne samo diabetikov, temveč tudi ostalih Letos, v aprilu, je bilo vreme čudovito, nadpovprečno toplo, kot nalašč za krajše in daljše sprehode, ki so vedno lepo obiskani Vsi okoliški kraji in točke so pravzaprav že naši Tudi s plavanjem v morju smo že praktično »na ti« Lepo urejene sobe z balkoni pa nudijo še posebna doživetja; od nepozabnih pogledov do nastavljanja telesc soncu Edina šibka stran je kulinarika Ne hotela, ampak naša; skoraj ni osebe, ki ne bi s sabo odnesla kar nekaj kilogramov A kaj, ko jemo tudi z očmi Pika na i so bila predavanja. Predavanja so bila presežki z občutkom, da je predavateljem mar za soljudi, za nas Eno od predavanj je pripravila Darja Lovšin o prehrani in zdravem načinu življenja O tem je napisala zelo uporabno knjigo, ki jo je bilo mogoče tudi dobiti Dr ugo predavanje je bilo pravi balzam za ušesa in dušo Dr Ajda Urbas in dr Jana Komelj sta nas popeljali na zanimivo potovanje razmišljanja, sodelovanja in strokovnosti, ko čas hitro mine, ob tem pa se je možno tudi zabavati in vključevati v zanimiva vprašanja Eno od boljših predajanj znanj in izkušenj Tretje predavanje je govorilo o ustni higieni pri sladkorni bolezni. Predavateljica, medicinska sestra Mateja Ramšak iz Maribora, je na tako posebno prisrčen in sprejemljiv način povedala praktično vse Nazorni prikazi, nasveti in smernice so nas več kot navdušili Na koncu smo dobili še uporabna darila.

Seveda se je dogajalo še marsikaj Praznovanja rojstnih dni ob zvokih harmonike, petju, kozarčku Tudi kakšno novo poznanstvo, seveda pa tudi vsakodnevna merjenja v dvorani Benedikt Koliko smeha, navodil, usmeritev, dobre volje že na začetku dneva!

Seveda ni vse samoumevno: velik poklon izvršnemu odboru, ki je skrbel za vso logistiko, še posebno pa predsednici Romani, da je uredila tako čudovito in cenovno ugodno okrevanje Morda se niti ne zavedamo, da je potrebno ogromno truda,

mogoče Za to vsekakor poklon

Aktivno sodelovati v našem društvu je užitek ob zavedanju, da je prav zaradi entuziazma posameznikov življenje lepše, bolj popolno in z zdravstvenega vidika pravilnejše Verjamem, da bo tako še v prihodnje

Konec maja smo spoznali Lendavo

Lendava je drugo največje mesto v Prekmurju Leži ob reki Ledavi in Kobiljskem potoku in ima 3000 prebivalcev Konec maja smo imeli čast spoznati ta prekrasni kraj bujne vegetacije; lipova drevesa v polnem cvetenju, bogato obložena drevesa češenj, ki so nam jih domačini nesebično ponujali Vegetacija tu vsekakor močno prehiteva

V Termal Resor tu Lendava so nam pripravili odličen program zbiseri Prekmurja s podeželsko čokoladnico, Passero in hišo gi-

banice, pa Bukovniško jezero, razgledni stolp Vinarium, pohod po pozitivnih energijah, baročni Varaždin, pohod po lendavskih goricah, nakupovalni izlet v Lenti, izlet v Dobrovnik, orhideje Seveda še vodna gimnastika, živa glasba, nočno kopanje. Rdeča nit okrevanja pa so vsekakor bila tri čudovita predavanja Novosti na področju merjenja kr vnega sladkorja je pohvalno, z vsemi potrebnimi podatki predstavila Silvija Poredoš Drugo predavanje je bilo o telesni aktivnosti pri kroničnih bolnikih. Ogromno uporabnih podatkov, smernic, predlogov, navodil , na konci še prijetne vaje za razgibavanje Tretje predavanje sestre Angele Ambrožič pa v superlativih Ko nimaš samo občutka, da je nekomu mar zate, ko to pravzaprav doživiš, je življenje vsekakor lepše Tako vnetega predajanja znanja, izkušenj se pač ni dalo strniti v dve uri; nismo se želeli posloviti Tudi sodelovanje na tem predavanju je bilo vzorno Niso manjkali niti družabni dogodki ob druženju; podelitev nagrad za najbolj »vzdržnega diabetika« Pri hrani seveda, a letos so si prav vsi zaslužili pohvalo Tudi praznovanje osemdesete obletnice našega člana, harm o n i ka p re d s e d n i c e Ro m a n e , d r u ž a b n e igre, prepevanje, obujanje spominov Pohvala za udeležbo pri jutranjih merjenjih tako članom kot tudi odboru, ki je vsako jutro poskrbel tudi za to Brez entuziazma vodstva, odbora in članov takšno okrevanje ne bi bilo izpeljano, zato iskrena hvala za možnost, da smo lahko še enkrat letovali Verjamem pa, da tudi ne zadnjič Tekst in foto: Stojan Knez

Sladkorna bolezen 37 JULIJ 2024

Rdeča nit okrevanja so bila tri čudovita predavanja.

V Strunjanu je bilo vreme čudovito, kot nalašč za sprehode, ki so vedno lepo obiskani

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Edukativno okrevanje v Str unjanu

Letos smo se podali v Strunjan malo pozneje kot prejšnja leta Pričakovali smo, da bo obnova hotela ob našem prihodu že končana. Pa ni bila. Kljub temu smo preživeli tam sedem sproščenih, zdravih in poučnih dni.

Vsak nov dan smo pričeli z meritvami vrednosti sladkorja, kr vnega tlaka, kisika v kr vi in enkrat vrednosti holesterola. Hvala za sodelovanje medicinski sestri Alenki Celestina Predihali smo se na plaži Nordijska hoja je stalnica naših okrevanj Organizirali smo nakupovalni izlet v Milje in obisk Tar tinijevega muzeja v Piranu.

V ponedeljek zvečer smo prisluhnili Emiliji Pavlič, ki je polna nasvetov, kako zdravo vr teti kuhalnico Torkovo predavanje pa je bilo na temo srčno-žilnih bolezni Dr Jakob Boh je kar precej časa odgovarjal na naša vprašanja Kako ohraniti zdravo hrbtenico, nam je v sredo povedala Ivana Savić Na četr tem predavanju nas je Mojca Kregar iz Tosame poučila, kako zdraviti rane z medicinskim medom Vivamel Vsem predavateljem smo hvaležni za vse, kar smo izvedeli novega.

Letos smo doživeli zvočno kopel s tibetanskimi posodami in gongom Udeležba je bila za prijavljene člane brezplačna Posebno presenečenje pa je bila Penina par ty na bazenu

n Društvo diabetikov Domžale

Na okrevanju v Izoli

že vrsto let

V hotel Delfin se člani našega društva vračamo že vrsto let. Osvojil nas je s svojo gostoljubnostjo, urejenostjo, dobro hrano in z vsem, kar ponuja. Seveda ne smemo pozabiti bližine urejene obale in sprehajalnih poti ob morju. Središče Izole je blizu tudi za tiste, ki se težje gibajo.

Letos smo bili tam v maju Za vso organizacijo sta poskrbela naša zaslužna člana, predsednik Brane Peterka in tajnica Mojca Grčar Vsak dan smo bili seznanjeni s programom za naprej Vse je bilo zapisano na našem panoju Nepogrešljiva je bila tudi medicinska sestra Vida Čeh, ki je izvajala merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka Deležni smo bili še meritve občutljivosti nog z diabetoskokom Pripravila nam je dve predavanji na temo obvladovanja sladkorne bolezni S svojim hudomušnim načinom podajanja je pritegnila našo pozornost Veliko povedanega smo že slišali, vendar pozabili,

Ob tem pestrem programu je teden bliskovito minil Hvala skupini za prijetno vzdušje in osebju Talas Strunjan za prijazno bivanje Na svidenje prihodnje leto Špor tno rekreativno srečanje v Kopr u V soboto, 18 maja, smo krenili iz Črne na Koroškem proti Kopru, da bi sodelovali na špor tnih igrah diabetikov Slovenije. Z nami so potovali tudi člani Društva diabetikov Slovenj Gradec Tako smo zapolnili avtobus in zmanjšali stroške obeh društev Prijavili smo dve ekipi v pikadu Pr va, v sestavi Joži Petrovič, Joži Potočnik in Vinko Krmek, je osvojila odlično tretje mesto Druga ekipa, ki so jo sestavljali Mira Vaser fal, Lucija Tander in Miloš Tander, je tokrat žal ostala brez odličja, vendar gredo vsem naše čestitke

Ostali smo odšli ali na krajši pohod Parenzana ali daljši ogled mesta Koper Po kosilu in razglasitvi rezultatov smo se polni vtisov vrnili domov, na Koroško. Tekst in foto: Branko Lepičnik

zato je bilo zelo dobrodošlo, da smo ponovili in podkrepili z osebnimi izkušnjami Dopoldneve smo izkoristili za sprehode Bili smo kot ena velika družina. Zadnje predavanje je pripravila gospa Mojca na temo medsebojne pomoči Pohvalila nas je, ker smo skrbeli in gledali drug na drugega. Bilo nam je mar za člane naše skupine in tudi za ostale goste Širili smo dobro energijo Ravno zato smo delovali kot velika družina

Naužili smo se morske klime, s plavanjem in masažami okrepili mišice in telo. Dva večera smo preživeli ob živi glasbi in plesu, zadnjega pa z igranjem tombole Naši dami sta imeli srečo in dobili nagrado Bilo je enkratno okrevanje in naslednje leto spet pridemo, saj že imamo rezer viran termin

Tekst : Janja Verbančič, foto: arhiv dr uštva

V Strunjanu smo preživeli sedem sproščenih, zdravih in poučnih dni.

Bilo je enkratno okrevanje in naslednje leto spet pridemo

n Društvo diabetikov Piran

Izlet na Goriško

V jutranjih urah smo se v sredo, 22. maja, kar številni odpeljali na izlet na Goriško. Vreme nam ni bilo naklonjeno, mi pa se nismo pustili motiti in smo se kljub vsemu imeli odlično

Najprej smo si ogledali največji kamniti most na svetu, ki stoji v Solkanu Ta most oziroma viadukt je železniški ločni most čez našo najlepšo reko Sočo Dolg je 219,70 m in ima najdaljši razpon loka kar 85 m Veličasten je, pravi gradbeni čudež!

Pot nas je nato peljala na grad Kromberk, kjer sta nas kustosa goriških muzejev popeljala na strokovno odlično voden ogled stalne razstave slikarskih in kiparskih srednjeveških del ter modernih slik in kipov Zelo zanimiva je bila razstava fotografij nastanka in razvoja mladega mesta Nova Gorica Prav zares prava paša za oči! Po kosilu v gostilni Pri hrastu v Kromberku smo se odpravili do frančiškanskega samostana na Kostanjevici Zelo prijetna in duhovita vodička nam je odlično predstavila zgodovino samostana, knjižnice in grobnice Burbonov ter nas popeljala na ogled vseh teh čudovitih znamenitosti Na koncu smo se sprehodili po vr tu vr tnic burbonk (imajo jih nad 70 vrst), ki pa so žal že odcvetele

Na koncu utrujeni, a polni prijetnih vtisov in z veliko novega znanja, smo se, takrat že v soncu, odpeljali proti domu

Piknik na Fijerogi

Krasen poznopomladni dan se je naredil na soboto, 15 junija Ravno prav topel in sončen za piknik v čudoviti naravi vasice Fijeroga v zaledju Slovenske Istre

Kar 33 se nas je zbralo Ravno na ta dan se praznuje Vidov dan (prav gotovo poznate rek: Sveti Vid – češenj sit) Naša članica Marinka nam je v tem duhu prinesla polno košaro češenj, ki smo jih s slastjo zobali

Naše društvo že nekaj let zapored prireja piknike v čarobnem ambientu istrske hiše Sklada Silva na Fijerogi Za gostoljubje se jim iz srca zahvaljujemo!

No, seveda hrane z žara ni smelo manjkati, saj smo vendar imeli piknik! Naš predsednik je pravi mojster žara Na vsakem pikniku nam peče meso in zelenjavo. Vedno je vse slastno in vsega takoj zmanjka Pridne članice so spekle pecivo, tako da tudi sladice ob kavici ni manjkalo

Po kosilu smo se v kar velikem številu odpravili na sprehod do vasice Dilici v bližini (saj veste: zdrav duh v zdravem telesu), pa še kalorije smo pokurili.

Proti koncu smo imeli še izobraževanje. Izpeljali smo delavnico

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

22. maja se je naše društvo pridružilo številnim udeležencem Parade učenja, ki jo je v okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2024 v Sevnici organizirala tamkajšnja Univerza za tretje življenjsko obdobje.

Članice društva Mira Mihev, Branka Bogovič in Terezija Jazbec so več kot tri ure promovirale društvo, seznanjale obiskovalce stojnice o sladkorni bolezni ter o težavah in posledicah, ki jih ta bolezen prinaša Predstavljale so jim tudi delovanje društva, delile promocijsko gradivo in revijo Sladkorna bolezen Vsem

SCENAR terapije – to je terapija s frekvencami –, ki je imela pri udeležencih zelo pozitiven odziv Velika zahvala gre našim prizadevnim članicam Mariji, Yani, Bredi, Sonji in Mariji K za pripravo hrane in pospravljanje po zaključku p i k n i k a H va l a t u d i K l av d i j u i n Franku za postavitev žara, miz in klopi

Miren kraj in prelepa narava v tem okolju vedno znova pozitivno vplivajo na naše počutje Imeli smo se zelo lepo in sproščeno smo uživali v dobri družbi Jeseni se spet vidimo!

Tekst in foto: Tinka Jamnik

Članice so predstavljale delovanje društva in vabile k vključitvi.

zainteresiranim so izročale vpisne liste za vključitev v društvo Veseli bi bili, če bi se nam pridružili in postali aktivni člani Tekst : Darja Mandžuka, foto: arhiv dr uštva

Sladkorna bolezen

n

Društvo diabetikov Trbovlje

Pomladno prebujenje

Tako kot pomlad prebudi naravo, je naredila preobrat tudi v društvu. Oživeli so naši pohodi, kopanje, izleti, druženja, predavanja in pr vo okrevanje v tem letu Za vsa področja našega delovanja smo našli stik s Centrom za krepitev zdravja Trbovlje Vključili smo se v delavnico Živeti s sladkorno boleznijo, opravili bomo test telesnih sposobnosti s hojo in merjenji in se pridružili drugim dejavnostim

Maja smo bili na petdnevnem okrevanju v Termah Zreče, kamor se radi vračamo Kar 44 članov se nas je vključilo v program in zdrav način življenja v čudovitem okolju, bazenih, hotelski ponudbi in prijetni družbi.

Novo doživetje je bila vožnja po Ljubljanici, kamor nas je povabila članica Darinka Alauf S turistično ladjico smo pluli po umirjeni reki od starega dela Ljubljane do Barja in nazaj do Plečnikovih vodnih zapornic, mimo zelenega brega z mogočnimi drevesi, kamnitih mostov, ki ima vsak svoje ime in zgodbo; pogled je vabil k znamenitostim Ljubljane Ljubljanico, mogočno reko, in Ljubljano ob njej smo doživeli drugače, še bolj mogočno. Naš špor t?

Redno hodimo po naši okolici in odkrivamo nove poti Tako nas je Mar tin Hanžič navdušil za pot od Laškega v Rimske Toplice, ki smo jo zaključili z malico v Aqua Romi

Na Pleskem smo pohod iz Trbovelj popestrili z malico in glasbo mladih muzikantov Krištofa in Andraža, ki 2sta nas spodbudila k plesu in petju ter pregnala misli na bližajočo nevihto

Tudi balinamo in kegljamo in se družimo s člani iz Zagorja ob Savi Tekmujemo, a vedno znova opažamo, kako se znamo povezati in potruditi za skupno dobro Po tekmi nas je z odličnim golažem nasitil naš Joško Čečelič, članice pa s pecivom

Polni smo idej in načr tov Čakajo nas še nove dejavnosti z različnimi vsebinami in predvsem druženjem.

Tekst : Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva

Češnje po briških vaseh

Prijatelji so me spraševali, kam gremo na izlet v nedeljo, 9 junija »Ne vem, v neznano,« sem odgovarjala Niti ostali, ki so se odločili za izlet, odgovora niso vedeli Pa naj bo presenečenje, sem si rekla

Vozil nas je šofer Rudi, prijazen možak Vodnica Cvetka Lipič nas je na simpatičen način z različnimi vprašanji usmerjala proti cilju, iz Trbovelj do Ljubljane in naprej po čudoviti Vipavski dolini. Dih jemajoča pokrajina, zasajena z vinsko tr to, ki druga ob drugi ustvarjajo prostrane vinograde Kar težko je opisati to lepoto naše Slovenije Želim si, da bi jo začutili vsi, jo cenili in imeli radi Morda bi to vplivalo tudi na naše medsebojne odnose?

Mesto Vipava, reka Vipava s svojimi mostovi, kar petindvajset jih je, med katerimi zavzema posebno mesto kamniti solkanski most Pa Soča, prekrasna hči planin, in še in še

Prispeli smo v Goriška Brda, deželo opojnih trenutkov, kot jim tudi pravijo. Za Goriška Brda je leta 1961 kipar, slikar in grafik Janez Boljka oblikoval dvostranski spomenik narodnoosvobodilnemu boju Stoji pred razglednim stolpom v Gonjačah Stolp je visok 23 metrov, ima 144 stopnic in ponuja z vrha prekrasen razgled. Načrte za postavitev je pripravil arhitekt Marko Šlajmer, verze, vtisnjene na bronasto ploščo, pa je zapisal pisatelj France

Bevk Veliko članov se je povzpelo na vrh stolpa, nekateri pa smo ga občudovali od spodaj Še skupna fotografija Na njej bomo najlepši, saj se nam je na obrazih odražalo zadovoljstvo. Pred nami je bil še Festival briške češnje v Dobrovi Povzpeli smo se do gradu Dobrova Ob vznožju so nas navdušile stojnice s češnjami, pecivom Društva briških žena in deklet ter tržnica lokalnih produktov Vsako leto sem si želela doživeti briške češnje in tokrat mi je uspelo Ob pogledu nanje se je v meni utrnil spomin na igrico, ki smo jo igrali z otroki v osnovni šoli: »Rdeče češnje rada jem, / črne pa še rajši « Gotovo jo še znajo dedki in babice in pojejo njihovi vnuki

V avli gradu smo si ogledali še razstavo češenj in prisostvovali pripravi češnjevega sorbeta.

V občini Miren je naselje Lipa Tam smo pri Lebanovih, ki kulinarično dediščino ohranjajo iz generacije v generacijo, jedli odlično joto s klobaso in orehove štruklje Tudi vino je bilo kva-

Po vožnji z ladjico med znamenitimi stavbami stare Ljubljane

Pri stolpu Gonjače je bil pr vi postanek v Goriških Brdih

litetno. Mari Skerbinek, članica, ki z dobro voljo in smehom vedno odlično vpliva na razpoloženje, je praznovala rojstni dan Voščili smo ji s pesmijo »Hvala, rada vas imam,« se je zahvalila Mi pa se zahvaljujemo Jošku Čečeliču za odlično izbiro krajev,

n Društvo diabetikov Postojna

Potepanja po Istri

V zadnjem času smo se člani društva dvakrat odpravili iz Postojne na izlet v Istro.

Pozimi je bil naš pr vi cilj ogled akvarija v Pulju, ki je največji na Hr vaškem. Pot nas je vodila do Verudele, predela Pulja, kjer je zelo zanimiv in impozanten kompleks starih vojaških utrdb še iz časov Avtro-Ogrske Kompleks zajema utrdbo Verudela, ki je bila zgrajena leta 1886, in baterijo San Giovanni V obeh zgradbah je nameščen akvarij z neštetimi znanimi in še več nam neznanimi primerki rib in drugih morskih živali V manjšem delu akvarija so predstavljene tudi sladkovodne ribe Spet v drugem delu imajo center za rehabilitacijo želv, ki jih po okrevanju vrnejo v morje, in šotor z metulji, ki pa zaradi zimskega časa ni bil aktiven

Med sprehajanjem po utrjenih hodnikih in prostorih smo si spotoma ogledali še več kot 300 maket vojaških ladij z opisi njihove uporabe in usod. Poleg ladij imajo tudi veliko zbirko redkih predmetov in posterjev ter dokumentov, ki se nanašajo na avstro-ogrsko vojaško mornarico, saj je bilo v Pulju glavno in največje pristanišče cesarsko-kraljeve monarhije vse do njenega razpada. Ogled živali in ostalih eksponatov nas je navdušil!

Po Pulju še Labin, Opatija in Ilirska Bistrica Polni lepih vtisov smo nadaljevali pot proti Labinu. Staro mesto na hribu je bilo naslednja zanimiva točka našega popotovanja po Istri Zanimivo je, da v Labinu živi veliko avtohtonih Slovencev Jagoda na tor ti naših ogledov pa je bil sprehod po adventno osvetljeni Opatiji, ki je kar žarela od neštetih lučk in lampijonov

Naslednji postanek na poti je bil v Ilirski Bistrici z dobro večerjo in z neštetimi pogovori o doživljajih dneva Zadovoljstva nismo skrivali in sklep o ponovitvi podobnih doživetij v naslednjem letu je bil logična posledica

Na koncu, po zaključku poti smo se zahvalili še našima voz-

ki smo jih spoznali, in za vsa spoznanja, ki so nas obogatila. Izleti so vedno zanimivi, če znamo poslušati in slišati ter gledati in videti Samo štiri besede, ki pa imajo močno sporočilno vrednost! Tekst : Kristina Hribar, foto: arhiv dr uštva

nikoma Ladu in Simonu, ki sta nas varno in srečno pripeljala nazaj v Postojno

Spomladi smo obiskali Kvar nerski zaliv 11. maja smo obiskali Kvarnerski zaliv. Tokrat sta nas vozila Simon in Dušan Ja, zahodna obala Kvarnerja je strma in hribovita Nad turističnimi mesti Opatijo, Ičići, Iko, Lovranom, Medvejo in Moščeniško Drago kraljuje mogočna Učka, skozi katero je tunel s cesta, ki povezuje Reko in Pulo Mi smo se odločili za pohod tik ob morski obali od Opatije do Lovrana V Opatijo smo prispeli malo pred 9 uro dopoldne in po parkiranju kombijev v garažni hiši krenili z naše izhodiščne točke kopališča Slatina v ne prehudem tempu proti Lovranu Pot je ravninska, ni prenaporna, primerna tudi za starejše pohodnike. V prelepem s soncem obsijanem okolju smo uresničevali naš namen: storimo kar največ za svoje zdravje in se ob tem imejmo čim lepše

Nam podobnih skupin to soboto nismo srečavali, posamezne pohodnike že, a ni bilo pretirane gneče Poznalo se je, da turistična sezona še ni zaživela v popolnem vr vežu Zalivčki so se vrstili drug za drugim in se izmenjevali z naravnimi pomoli V Ičićih smo lahko občudovali številne barke in jahte v tamkajšnji marini, mimo katere je speljana pot V Iki nas je pozdravila jata galebov, ki so plavali in se sončili na kopališki plaži Svojevrstna zanimivost poti so številni podvodni izviri sladke vode in potoki, ki pritekajo s pobočja in notranjosti Učke v morje.

Med številnimi postanki na s soncem obsijani potki, me fotografiranjem in ob prijetnih pogovorih med hojo smo prispeli do Lovrana. Bilo je okoli poldneva. Pravi čas za sendviče iz naših obveznih popotnih zalog in za kapučino v zanimivem baru Tango Po počitku smo se odpravili nazaj proti Opatiji, kamor smo prispeli okoli treh popoldne Prijetno utrujeni smo ugotavljali, da smo prehodili skoraj 12 kilometrov. Junakinja poti je bila naša neumorna in neustrašna 85-letna Milka Kovač Zaključek dneva je sledil pozno popoldne v gostilni Stari Tišler v Zagorju pri Pivki in tudi tokrat smo sklenili čim prej ponoviti to prelepo majsko izkušnjo Tekst : Simon Kaluža, foto: arhiv dr uštva

V Pulju smo si ogledali akvarij, ki nas je navdušil.

Storimo kar največ za svoje zdravje in se ob tem imejmo čim lepše.

n Združenje diabetikov celjske regije

Strokovna ekskurzija v Metliko

Da se na dan izleta izpolnijo tri bistvene stvari, je mnogo več, kot smo si udeleženci tistega majskega dne lahko želeli in pričakovali. Lepo sončno vreme, dobra družba in zanimiva destinacija, vse to je botrovalo prijetnemu razpoloženju, ko smo se ob uri, določeni za odhod, posedli na sedeže udobnega avtobusa in se napotili v osrčje Bele krajine in v mesto Metlika

Združenju diabetikov celjske regije, ki je pod vodstvom predsednika Franca Turnška organiziralo to strokovno ekskurzijo, se nas je pridružilo tudi nekaj članov Koronarnega kluba Celje in še kdo, ki tisti dan ni želel ostati doma. Zakaj bi!? Doma se vsi poznamo, na izletu pa je vedno priložnost za nova srečanja, za izmenjavo mnenj in vtisov ter za obujanje spominov Za doživetje

Brez jutranje kavice seveda ne gre V Jugorju, v gostilni Badovinac ob glavni cesti, smo si privoščili kratek postanek, nato pa pot nadaljevali po panoramski vožnji proti Metliki Tam nas je na dogovorjenem mestu s prijazno dobrodošlico pričakal Miran Križan, predsednik Diabetičnega kluba Metlika Po kratkem opisu tega lepega srednjeveškega mesta s pestro zgodovino, smo se skozi mestno jedro napotili do etno muzeja , ki ima svoje prostore v Metliškem gradu Tu nas je kustos s svojim znanjem in pripravljenostjo popeljal skozi sobane in povedal veliko zanimivega o razvoju človeka in njegovi poti skozi tisočletja našega obstoja, vse od prazgodovine do druge svetovne vojne, ki je na teh tleh pustila še poseben pečat V neposredni bližini se nahaja še Gasilski muzej, ki hrani bogato in zanimivo zbirko gasilskih vozil in opreme Tudi tukaj nas je njihova predstavnica s svojim znanjem in pripovedjo popeljala v čas, ko je gašenje požarov potekalo predvsem ročno in na način, ki je danes, ko je tehnologija s svojimi dosežki preplavila svet, za mnoge nepredstavljiv V gostilni Budački nas je prijazno osebje postreglo z obilnim kosilom in pijačo dobrodošlice, s katero smo nazdravili skupnemu druženju in dnevu, ki je obetal še veliko lepega. In res. Da je Bela krajina ne le zelena destinacija, bogata z naravnimi da-

n Društvo diabetikov Kranj

Tradicionalno

letno srečanje

Izbrana lokacija, dobra volja, program in veliko možnosti za sprostitev in druženje so zaznamovali tudi letošnje jun ij s ko s r e č a n j e k r a n j s k i h d i a b et i kov Kot je že tradicija, je prva sobota v juniju rezer virana za srečanje članov našega društva.

nostmi, temveč tudi dežela srčnih ljudi, ki znajo gojiti in prikazati mnogo starih običajev, smo spoznali v njihovi Osnovni šoli

Brihtna glava – »šola kot nekoč«. V učilnici, opremljeni več kot sedemdeset let nazaj, smo tako na zabaven način podoživeli učno uro iz leta 1960 Tovarišica učiteljica, oblečena po takratni modi in z leseno palico v rokah, je iz nas, »učencev«, izvabljala salve smeha ob spominih na čase, ko smo sedeli v šolskih klopeh in na tisoč in en način»reševali svet«: z učenjem in igro ter s tkanjem nevidnih niti tovarištva, ki ostane za vse čase Saj kadar srečaš sošolca, postaneš nehote znova otrok

In ker smo upokojenci z leti postali malo počasnejši, kot smo bili »njega dni«, smo si pri premikih iz kraja v kraj hočeš nočeš pridelali malo »pozitivne zamude«. A nič ne de, vse počaka. V belokranjski vinogradniški vasi, imenovani Drašiči, 6 km iz Metlike, nas je v sosedski zidanici, stari 250 let, spet prijazno pričakal g Križan v družbi predstavnika imenovane zidanice Ta nam je že pred vstopom vanjo postregel z imenitno belokranjsko pogačo, da smo nato lažje »prestali« ogled filma o znamenitostih tega kraja in običajev ter nato še vodeno degustacijo njihovih avtohtonih vin Vzdušje in razpoloženje je bilo izvrstno, pokušina različnih sor t vina je dodala svoje in naš voznik Marko Zalokar nas je moral k odhodu že skoraj priganjati Naš čas, namenjen tej prelepi pokrajini med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo, je za tisti dan oddelal svoje

Vožnja in vrnitev domov je bilo tisto, kar je potrdilo našo skupno ugotovitev Da je lepo iti, če se imaš kam vrniti Utrujenih nog, a zadovoljnih, nasmejanih obrazov smo zapuščali sedeže v avtobusu, si voščili »na svidenje« in si zaželeli, da kmalu odidemo na kakšen izlet Skupaj in spet!

Tekst : Marija Deželak , foto: Zora Zupanc

Lahko se pohvalimo, da je dogodek, ki si je v več kot dvajsetih letih pridobil veljavo in odmevnost Namen srečanja je predvsem druženje, izmenjava izkušenj in doživetij med udeleženci.

Vzdušje je nekoliko pokvarilo hladno vreme Sicer pa smo napovedovali, da bo srečanje potekalo ob vsakem vremenu Ne glede na slabe obete vremenoslovcev se nismo dali, saj se zaradi nekaj kapljic dežja nismo odrekli tradiciji

Vzdušje na izletu v Metliko je bilo izvrstno.

Utrinek z delavnice Sonje Mušič. Najlepša hvala obema predavateljicama!

n Društvo diabetikov Maribor

Aprila okrevanje v Moravcih in Radencih

Društvo je organiziralo dve skupini, ki sta se odpravili na edukativno okrevanje v zdravilišče Pr va skupina je bivala v hotelu Radin v Zdravilišču Radenci, druga pa v hotelu Termal v Moravcih. Ob prihodu v zdravilišči so nam zaželeli prijetno bivanje, po večerji pa smo se še pogovorili o aktivnostih in programu, ki je potekal v času našega okrevanja

Imeli smo organizirana predavanja, ki nam jih je pripravilo zdravilišče V bazenu je bila vsak dan organizirana vadba; lepa jutra smo izkoristili za sprehode in večere za prijetna druženja

Špor tne igre invalidov

Špor tne igre invalidov Maribora 2024, že 15 po vrsti, so potekale na prizoriščih Špor tnega par ka Tabor Maribor 16 maja Letos se je špor tnih iger udeležilo 296 tekmovalcev iz 18 invalidskih in humanitarnih organizacij s sedežem v Mariboru in prijavljenih je bilo tudi 200 navijačev

so podelili medalje, najboljše ekipe so prejele pokale, člani ekip pa tudi medalje Naši tekmovalci so dosegli takle uspeh: stezno kegljanje – moški: 2 mesto Anastazij Muzlovič; vr tno kegljanje – moški: 2. mesto Jozo Karapetrič, 3. mesto Milan Gabor; vr tno kegljanje – moški ekipno: 2 mesto Društvo diabetikov Maribo Čestitamo!

Prav tako smo se udeležili Špor tnega srečanja diabetikov v Kopru, kjer smo osvojili pokal v pikadu.

Pr vomajske počitnice na Krku

Aktivno edukativno okrevanje ob koncu aprila smo organizirali na otoku Krku v kraju Njivice Nastanjeni smo bili v hotelu Beli Kamik, ki je obkrožen z bujnim zelenjem Urejena okolica je

Tekmovalci so se pomerili v sedmih disciplinah; pikadu, šahu, namiznem tenisu, steznem kegljanju, ruskem kegljanju, metu na koš in košarki na vozičkih Najuspešnejšim posameznikom

Naše srečanje se je začelo s pozdravnim nagovorom predsednice društva Jolande Polanec ter nadaljevalo s krajšim pohodom v okolico Luž, ki pa je kljub temu ponujal priložnost za lažjo telesno aktivnost v naravi.

Ker pa si društvo v zadnjih letih močno prizadeva in tudi uresničuje izobraževanje svojih članov, smo tudi letos v svoje vrste povabili gospe Danico Ostanek in Sonjo Mušič, ki sta imeli zanimivi temi Tako je Danica Ostanek imela predavanje z naslovom »Kr vni sladkor, debelost in povišan kr vni tlak« s poudarkom na povišani telesni teži in na nezdravi prehrani, kar oboje vodi v visok kr vni tlak Sonja Mušič pa je z delavnico predstavila nova prehranska priporočila s pomočjo didaktičnih p r i p o m o č kov z i n ova t i v n i m i m eto d a m i , k a ko s vetova n j e o ustrezni prehrani približati ljudem s sladkorno boleznijo. Glavna lika nacionalnih priporočil Zofi & Florjan (Zofkina košara in

prava oaza, ki nam je ponujala čudovite sprehajalne poti v popolnem skladu z naravo Ustaljeni obvezni program v času okrevanja smo še popestrili s panoramsko vožnjo z ladjo iz Punata do otoka Košljun, kjer smo si ogledali znani frančiškanski samostan

Učne delavnice

Maja smo prisluhnili predavanju z naslovom Zakaj so sladkorni bolniki tako dovzetni za pnevmokokno okužbo in jih je dobro zaščititi Za predavanje je poskrbela Ilonka Osrajnik, dr med , spec interne medicine in pnevmologije na UKC Maribor

Prav tako smo junija meseca izvedli predavanje na temo »Zofkina košara: merjenje telesne sestave. Za čudovit prikaz zdrave prehrane in priprave obrokov je poskrbela Tina Drakšič, dipl m s , ob koncu pa so nam izmerili našo telesno maso

Tekst : Lidija Salamon, foto arhiv dr uštva

Florjanov krožnik) sta pripomogla k dinamičnosti delavnice Pred predavanjem in po njem so bila na voljo brezplačna preventivna merjenja kr vnega sladkorja in HbA1c, ki jih je s potrpežljivostjo in dobro voljo opravila »naša« Danica Ostanek. Čeprav nam vreme tisti dan ni bilo naklonjeno, saj so na koncu odpadle vsakoletne družabne igre, pa smo bili z udeležbo zadovoljni: dogodek je uspešno potekal v zadovoljstvo vseh obiskovalcev, ki so bili nad idejo in izvedbo navdušeni Ta dan je bila dobra priložnost za druženje in spoznavanje Želeli pa smo tudi širiti znanje in védenje o sladkorni bolezni, kar nam je ponovno uspelo Ob koncu smo strnili prijetne vtise žal se nekateri člani zaradi zdravstvenih težav druženja niso mogli udeležiti Pogrešali smo jih

Prav vsi pa smo domov odšli zadovoljni in dobro razpoloženi In to šteje največ! Tekst in foto: Jolanda Polanec

n Društvo diabetikov Jesenice

Kaj počnemo v našem dr uštvu?

Predvsem smo zelo aktivni Vsa predavanja, delavnice in pohodi so izredno dobro obiskani Marca je bila udeležba na občnem zboru tolikšna, da je dvorana pokala po šivih.

Z velikim zanimanjem smo spremljali predavanje Rober ta Sekardija, kako nam narava lahko pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni, prav tako tudi februarsko predavanje dr. Mojce

Ahačič Ankerst o debelosti kot dejavniku tveganja za nastanek sladkorne bolezni in o novih zdravilih za zdravljenje Februarja je potekala edukativna delavnica Jasne Harej, dipl fizioterapevtke, o zdravi drži.

Na rednih sestankih članov izvršnega in nadzornega odbora konstruktivno usklajujemo naša mnenja

Poleg merjenja kr vnega sladkorja in holesterola, ki ju izvajamo vs a ko s re d o v p i s a r n i d r u š t va n a J e s e n i c a h , s m o i z ve d l i merjenje v Društvu upokojencev Jesenice in na Paradi učenja na Jesenicah

Aktivno smo sodelovali na skupščini Zveze društev diabetikov Slovenije Na strokovnem posvetu predsednikov diabetičnih društev v Rogaški Slatini smo kot društvo prejeli zahvalo za delo na področju ambasadorstva projekta #DarujemKilometre v letu 2023 Prejela sta ga tudi Sonja Ravnik in Bojan Kos

Udeležili smo se občnih zborov društev diabetikov v Domžalah, Kamniku, Kranju, Škofji Loki in Tržiču, prav tako smo se udeležili njihovih res skrbno pripravljenih meddr uštvenih p o h o d ov z b o ga to vs e b i n o Sodelovali smo tudi na športnih igrah v Kopru, kjer smo preživeli čudovit dan

Dvakrat na teden omogočamo te l ova d b o v p r o s t o r i h T V D Par tizan na Jesenicah in balinanje v Bazi – Log Ivana Krivca na Jesenicah

Začetek junija je potekalo zelo razgibano edukativno okrevanje v Strunjanu

V letošnjem letu smo organizirali pet zanimivih društvenih pohodov in enega meddruštvenega, ki so bili vsi odlično obiskani Da boste videli, kako lepo se imamo na pohodih, naj opišem naš majski meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba

61 pohodnikov diabetičnih društev Kamnik, Kranj, Domžale, Tržič in Jesenice nas je deževen dan z dobro voljo in sončnimi nasmehi spremenilo v lepo doživetje.

Po jutranjem okrepčilu smo krenili preko polj mimo vaške lipe do Prešernove hiše v Vrbi Uživali smo ob pogledih na Stol, Triglav, Jelovico, Blejski grad, skratka, »na okolšno to, podobo raja« V Vrbi nas je pričakala grofica Irena, ki nam je s svojo energičnostjo pričarala nekdanje življenje na vasi in doživeto deklamirala Prešernovo pesem Od železne ceste, kar je med nami vzbudilo občudovanje slovenske literarne dediščine Kustos Janez Dolžan nam je povedal marsikaj zanimivega o življenju Franceta Prešerna Ali ste vedeli, da pridevnik prešeren izhaja iz pesnikovega priimka? Bližnjo cerkev svetega Marka, staro preko 600 let, nam je razkazal župnik Gašper Mauko in podal zanimivo razlago o cerkvi in doprsnem kipu nadškofa Antona Vovka, ki se je rodil v isti hiši kot France Prešeren Okrepčali smo se z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile pridne roke naših članic, se po stari navadi zbrali ob vaški lipi in se napotili po cesarski cesti do gostilne Osvald, kjer so nam postregli okusno kosilo.

Dan se je zaključil z mavrico, ki je simbolično zaznamovala našo prehojeno pot in trud, ki ga vlagamo v ohranjanje zdravja in medsebojne povezanosti, kar vse je za osebe s sladkorno boleznijo zelo pomembno Ta pohod je bil več kot le telesna aktivnost; bil je priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in predvsem za ustvarjanje nepozabnih spominov Hvaležni smo vsem organizatorjem in udeležencem, ki so pripomogli k temu, da je pohod uspel. Upamo, da bomo še večkrat imeli priložnost za podobna druženja, kjer bomo lahko uživali v naravi, kulturni dediščini in predvsem v prijetni družbi

Va b i m o va s , d a o b i š č e te t u d i n a š o n ovo s p l e t n o s t r a n https://www.diabetikijesenice.si/

Tekst : mag Vesna Jere, foto: Vida Markovc, Mojca Konobelj

Sladkorna bolezen

Pod vaško lipo v Vrbi

Udeležba na občnem zboru je bila tolikšna, da je dvorana pokala po šivih.

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Pohod na Vrhe

Sobotno jutro, dobra vremenska napoved V Društvu diabetikov Zagorje ob Savi smo se odločili, da se dobimo na Vrheh nad Trbovljami – 813 metrov nadmorske višine. Dan je bil malo vetroven, vendar nas to ni preveč motilo Vsi člani, 34 nas je bilo, smo pričeli s telovadbo, vodila nas je Metka Košir, nato pa smo vzeli pot pod noge in krenili proti Zajčevi koči in Kr vavici.

Sonce, mir, petje ptic Srečali smo tudi večjo skupino pohodnikov iz okolice Ljubljane Nato smo izmerili kr vni tlak in sladkor v krvi. Raziskali smo okolico koče, kjer stoji tudi cerkvica sv Lenar ta Po topli malici in kavici pa smo zapustili Vrhe, prijazne oskrbnike koče in se vrnili v Zagorje Bilo je prijetno, naužili smo se svežega zraka in izmenjali novice Tekst : Marija Grošelj, foto: Hinko Palčič

Predavanje o boleznih vida

Društvo diabetikov Zagorje je v skladu z letnim programom aktivnosti organiziralo predavanje v prostorih Društva upoko-

n Društvo

diabetikov

tipa 1 Slovenije

Po reki Kolpi

Reka Kolpa teče na skrajnem jugovzhodu Slovenije in predstavlja naravno mejo z Hr vaško Znana je kot najtoplejša in najčistejša slovenska reka s številnimi živalskimi vrstami. Njena okolica nudi ogromno možnosti za špor tne aktivnosti, na vodi ali ob njej Z Društvom diabetikov tipa 1 Slovenije smo se 25 maja odpravili na adrenalinsko pustolovščino z raf ti po reki Kolpi, ki nam je pričarala pravo doživetje. Ob dopoldanskem prihodu nas je na lokaciji zbora s prijetnimi zvoki glasno pozdravila bistra Kolpa Po jutranji kavici in sproščenem pogovoru smo nemudoma skočili v opremo, si nadeli čelade in odhiteli na mesto, kjer so nas že čakali raf ti Razdelili smo se v skupine, se podali na raf te, poprijeli za vesla in začeli adrenalinsko pustolovščino po reki Kolpi Spremljali so nas čudoviti zvoki narave, vse od

jencev Zagorje ob Savi na temo Nastanek in bolezni vida pri sladkornih bolnikih

Predavala je dr Mojca Urbančič iz družbe Zaloker & Zaloker V eni uri predavanja nam je prikazala bolezni in težave, ki so značilne za bolnike s sladkorno boleznijo Med predavanjem je bilo kar nekaj vprašanj prisotnih članov, ki so jih zanimale težave z vidom Na vsa vprašanja je odgovorila na preprost in nam razumljiv način. S predavanjem smo bili zelo zadovoljni, ker o lastni bolezni nikoli ne veš preveč

Meddr uštveno tekmovanje v kegljanju

V soboto, 20 aprila, smo se po predhodnem dogovoru srečali na kegljišču v Zagorju člani DD Zagorje in člani DD Trbovlje

Vsako društvo je sestavilo po dve mešani ekipi

Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in v špor tnem navijanju vsakega za svojo ekipo Rezultati niso bili pomembni, ker smo tekmovali po načelu »važno je sodelovati«

Po tekmovanju pa smo se okrepčali v bližnjem gostišču Padlo

je tudi nekaj krepkih in pikrih komentarjev na račun rezultatov

Razšli smo se v duhu dobrih prijateljev z obljubo, da se ponovno srečamo na tekmovanju v balinanju na balinišču v Trbovljah. Tekst in foto 31: Hinko Palčič

Poslovili smo se Karol Breznik

V Društvu diabetikov Zagorje ob Savi smo se aprila nepričakovano poslovili od našega člana, dolgoletnega podpredsednika in enega od ustanovnih članov društva Karla Breznika Karli je bil alfa in omega društva, vsestranski član, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč, oče dveh sinov in ljubeč mož Karli, pogrešali te bomo. Naj bodo zvezdice tvoj dom (1963–2024)

ptičjega petja do zvoka brzic, in prizori naravnih lepot Vsaka brzica je predstavljala pravi izziv in nepozabno adrenalinsko doživetje Pustolovščino smo si popestrili, tako da smo si nagajali in se škropili z vodo ter veselo peli Najbolj pogumni so skočili v vodo in preizkusili temperature reke Kolpe

V daljavi smo zagledali kamnito plažo, pri kateri smo naredili krajši postanek za sončenje, prav tako pa oskrbeli vse hipoglikemije in hiperglikemije, ki so nastale med potjo Z nadaljevanjem poti smo srečali živali, vse od rib, kačjih pastirjev do račk, ki so skupaj z nami uživale na vodi.

Zaključek naše adrenalinske vožnje po reki smo skoraj spregledali, saj je bil v bližini naslednje brzice

Ob povratku na začetno lokacijo nas je pričakal čudovit ambient z ležalniki in mizami ter osvežilno pijačo in zdravim kosilom, pri katerem so imeli udeleženci na voljo pestro izbiro jedi z žara in zelenjave Uspešen športni dan smo zaključili s pogovorom o novostih na področju sladkorne bolezni in izmenjavo izkušenj med seboj Tekst : Teja Hor vat, foto: arhiv dr uštva

Adrenalinska pustolovščina z raf ti po reki Kolpi

Pohod smo začeli s telovadbo

Za potrditev dogodkov in točnih ter minov od julija do oktobra pokličite na svoje dr uš tvo.

Dat um V sebina Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vodeno telovadba v bazenu ob 18 00, na Policah v Ajdovščini

Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124

september meddruštveno srečanje z diabetiki iz Tolmina in Nove Gorice datum bo sporočen naknadno

Milena Ličen, 041 712 850 september pohod datum bo sporočen naknadno Marija Rebek, 041 425 886 september predavanje na temo o težavah s sladkorno boleznijo in novosti datum bo sporočen naknadno, Ljudska univer za Ajdovščina St anislav Trebižan, 041 766 952 od 29 septembra do 6 oktobra edukativno okrevanje v Rogaški prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu St anislav Trebižan, 041 766 952 nedelja, 13 oktober gledališka predst ava

torek, 15 oktober kopanje v bazenih Bernardin Por torož

oktober pohod

Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice

sobot a, 7 september Sklad Alojza Rudolfa organizira spominski pohod

Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod

ob sredah uradne ure

sreda, 4 september meritve kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, pisarna društva Vida Čeh, 031 401 317

sobot a, 14 september meddruštveni pohod Lahovče (Društvo diabetikov Kranj) naknadno

Brane Peterka, 041 746 734 sreda, 2 oktober meritve kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, pisarna društva Vida Čeh, 031 401 317

sobot a, 12 oktober izlet naknadno

Brane Peterka, 041 746 734 sobot a, 19 oktober pohod ob dnevu hoje in bele palice zbiramo prijave

Brane Peterka, 041 746 734 Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih #DarujemKilometre – rekreativni pohod v okolici Dravograda ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd

Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisari društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 17 00, Kulturni dom Slovenj Gradec Metoda Herman, 040 852 704 sobot a, 14 avgust Pavličev memorial, obisk groba Ivana Pavliča, špor tno srečanje, piknik prostor ob Dravi Er vin Kodrun, 040 562 472 vabljeni predst avniki iz občine, KSW, TD DU, DI, DGN Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

od 10 00 do 12 00, v pisarni

Golinar, 070 771 701 vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 17 00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551 v začetku julija srečanje pomur skih diabetikov organizator Društvo diabetikov Lendava

Franc Golinar, 070 771 701 Društvo diabetikov Hrastnik

ob ponedeljkih uradne ure od 9 00 do 11 00, v prostorih društva

ob ponedeljkih informacije po telefonu

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828

od 9 00 do 11 00 društven telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek laični svetovalec

od 9 00 do 11 00

Leopold Majes, 041 317 545 v mesecu

vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in pritiska od 8 00 do 10 00, v prostorih društva

Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žiber t, 031 346 224 pišete nam lahko na e-naslov d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net Društvo diabetikov Idrija ob ponedeljkih telovadba

ob 19 00 Modra dvorana

Barbara Mrljak 070 865 140 od septembra naprej od ponedeljka do petka šola zdravja, telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem

Vlast a Primožič, 040 621 865 vsak četr tek od septembra naprej ples line dance

ob 9 00, Dvorana Plesnega kluba Idrija

Renat a Dolenc, 070 161 784 sobot a 7 september spominski pohod Sklada Alojza Rudolfa v Rakovem Škocjanu zbirajo prijave

Zdenka Bogat aj 031 307 089 september pohod datum bo znan naknadno

Vlast a Primožič, 040 621 865 sobot a, 7 september spominski pohod na Slivnico

prijave se zbirajo

Vlast a Primožič, 040 621 865 sreda, 11 september mini počitnice Makar ska zapolnjena so vsa mest a

Zdenka Bogat aj, 031 307 089 oktobra predavanje na temo sladkorne bolezni datum bo znan naknadno Vlast a Primožič, 040 621 865 oktobra pohod datum bo znan naknadno

ob sobot ah vodena telovadba v bazenu ob 10 00, bazen Hotela Cerkno

Zoran More, 041 415 001

Vlast a Primožič, 040 621 865 Društvo diabetikov Ilirska Bistrica

ob ponedeljkih telovadba od 19 00 do 20

Venčka Bergoč 031 475 404 ob sredah (v juliju in avgustu ne) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 11 00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, prostori

Andreja Muha, 040 660 076 ob sredah vaje za sprostitev od 19 00 do 20 30, prostori

ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinišče Koseze

Jasna Cimperman, 041 683 391

Jože Kalčič, Silva Čot ar

ob petkih delavnica ročnih del od 18 00 do 20 00, prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543

Društvo diabetikov Jesenice

ob sredah uradne ure od 17 00 do 18 30, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939

ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00 pisarna društva t ajništvo 040 480 939 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, 9 00 do 11 00 in popoldan: 16 00 do 18 00; Dora Trampuž, 040 748 441 petek, 16 00 do 18 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«)

ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan

Ivica Režek, 051 630 498 sobot a, 14 september meddruštveni pohod Lahovče (Društvo diabetikov Kranj) ob 9 00, gasilski dom

Bojana Skumavc, 041 362 246 četr tek, 19 september pohod Žirovnica-Završnica sporočimo naknadno

Bojana Skumavc, 041 362 246 od 23 do 30 septembra edukativno okrevanje Banja Vručica sporočimo naknadno

Bojan Kos, 040 518 305 sobot a, 19 oktober pohod v okolici Bohinja z vlakom, sporočimo naknadno

Bojana Skumavc, 041 362 246 oktober zdravstveno predavanje sporočimo naknadno

Darja Kosančič, 031 754 907 Društvo diabetikov Kamnik

sobot a, 31 avgust meddruštveni pohod na Lipovec (Društva diabetikov Domžale) ob 8 00 uri, zbor Trojane

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 10 september učna delavnica in druženje ob 10 00, prostori društva

Savica Juntez, 041 285 341 sobot a, 14 september meddruštveni pohod: Lahovče (Društvo diabetikov Kranj) obvestijo

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 17 september merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, prostori društva

Vesna Vidmar, CKZ

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . torek 17 september delavnica tehnike sproščanja – CKZ

ob 10 00 prostori društva

Vesna Vidmar CKZ sobot a, 21 september izlet obvestijo

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 15 oktober delavnica zdrava prehrana – CKZ

ob 10 00, prostori društva

Vesna Vidmar, CKZ od 6 do 13 oktobra edukativno zdraviliško okrevanje v Šmarjeških Toplicah obvestijo

Savica Juntez, 041 285 341 torek, 15 oktober merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, prostori društva Vesna Vidmar, CKZ torek, 22 oktober predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih ob 16 00, Zdravstveni dom Kamnik

Kati Časar, dipl med sestra Društvo diabetikov Koper vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure

17 00 do 18

AMTK Koper, Prešernov trg 4 Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje od 18 00 do 19 00 dvorana Bonif ika Koper

Andrijana Lasič 041 321 529 vsak dan plavanje čez

Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod

Andrijana Lasič, 041 321 529 sobot a, 7 september piknik ob10 00, Lovska koča Rižana Marija Podvršič, 031 708 132 od 8 do 15 septembra edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice

Petrol Barje

od ponedeljka, 16 , edukativno zdravljenje na Korčuli ob 3 00, AP Lucija; ob 3 15, AP Izola; ob 3 30, AP Koper Marija Podvršič, 031 708 132 do ponedeljka, 23 septembra (Soča); ob 4 00, AP Kozina oktober šola kuhanja obvestimo kasneje

Andrijana Lasič, 041 321 529 od petka, 11 , edukativno zdravljenje v Termah Banja Kulaši

ob 5 00, AP Lucija; ob 5 15, AP Lucija; ob 5 30, AP bivša Marija Podvršič, 031 708 132 do petka, 18 oktobra Soča Koper ; ob 6 30, Ljubljana, počivališče Petrol Barje september pohod Koper zdravo mesto obvestimo kasneje

Društvo diabetikov Kranj

ob sredah uradne ure

Andrijana Lasič, 041 321 529

od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470 Kranj, I nadstropje, soba št 6 za vse navedene aktivnosti je obvezna predhodna prijava za pohode

Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051 338 504 za vse navedene aktivnosti je obvezna predhodna prijava za srečanja, delavnice, predavanja društvena pisarna, 031 485 470 julij–avgust julija in avgust a bo društvena pisarna zapr t a!

društvena pisarna, 031 485 470; (v tem času smo dosegljivi na društveni telefon) Jolanda, 031 202 660 od 26 do 30 avgust a 5-dnevni program zdravstvene vzgoje za osebe s sladkorno ob 8 30, AP Kranj, post ajališče št 1

društvena pisarna, 031 485 470; boleznijo: Moravske Toplice – Hotel Termal Jolanda, 031 202 660 sobot a, 31 avgust meddruštveni pohod na Lipovec (Društva diabetikov Domžale) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 14 september meddruštveni pohod: Lahovče ob 9 00, Gasilski dom Lahovče društvena pisarna, 031 485 470; Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 torek, 17 september predavanje: Diabetično stopalo (Špela Sajovic, dipl m s ) ob 16 00, pisarna društva, Strit arjeva 8, Kranj, društvena pisarna, 031 485 470 I nadstropje, soba št 6 sobot a, 5 oktober izlet v neznano ob 7 00, AP Kranj, post ajališče št 1 društvena pisarna, 031 485 470 sobot a, 12 oktober pohod: Jezer sko

ob 8 30, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sreda, 16 oktober delavnica Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED ob 16 00, Zdravstveni dom Kranj – društvena pisarna, 031 485 470 (mag Erika Povšnar) CKZ Center za krepitev zdravja

Društvo diabetikov Lenar t vsako sredo uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva

Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 1 julij pohod in piknik sv Ana

Boris Krček, 040 204 953 ponedeljek, 5 avgust pohod 9 00, Špor tno-rekreacijski center Polena

sobot a, 7 september izlet v Velenje ob 7 00, avtobusna post aja

Belšak, 051

976 ponedeljek, 7 oktober pohod v sosednjo občino ob 9 00, ŠC Polena

Društvo diabetikov Litija in Šmar tno ob ponedeljkih in sredah uradne ure

od 8 00 do 11 00, društvena pisarna

ob sredah telovadba od 18 30 do 19 30, Špor tna dvorana Litija

ob sredah plavanje

od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji

pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov od 8 00 do 10 00, v društveni pisarni

in holesterola ob četr tkih Organizirajo pohode v bližnji in daljni okolici Prilagajali jih bomo glede na vreme in vas obveščali v internih obvestilih 01 89 81 584 in 031

153 Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najkasneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode pa se je treba prijaviti en teden pred odhodom Zbor pred društveno pisarno od 7 00 ali 8 00 (odvisno od posameznega pohoda) 1-krat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

seznanimo v internih obvestilih, na FB, na spletni strani)

Društvo diabetikov Ljubljane ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 14 00 do 17 00, društvena

in kisika v kr vi ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka in od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Nika Hudoklin, 01 28 22 133 telesne teže podhod Bežigrajska vrat a ob torkih vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 magisterija kineziologinje pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu ter od 14 00 do 16 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 merjenje HbA1c in holesterola (predhodno naročiti) ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394

ob četr tkih vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 magisterija kineziologinje

ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, Igor Kolar, 01 28 22 133 podhod Bežigrajska vrat a

Lahko na dopust vzamete poleg počitniških pripomočkov tudi nek aj številk revije Sladkor na bolezen ter obnovite znanje in védenje o obvladovanju sladkor ne bolezni? V uredništvu revije Sladkor na bolezen vam želimo prijetne počitnice.

Dat um V sebina

Čas in z birno m est o

Kontak tna o seba + tel. št . ob ponedeljkih in sredah vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija od 19 00 do 20 00, doma preko zooma, Karmen Maričič, 041 708 500 kineziologinje s fakultete za špor t za povezavo pokličite vsak drugi petek v mesecu od plavanje v bazenu od 19 00 do 20 00, Neli Kapus, 041 601 421 oktobra naprej (13 september, Univer zitetni rehabilit acijski inštitut Soča 11 oktober, 8 november)

četr tek, 12 september volilni zbor članov

obvestilo dobite po pošti

Karmen Maričič, 041 708 500 od 15 do 22 septembra preventivno edukativno okrevanje v Umagu, z 9-točkovnim prijave v ponedeljek, 17 junija, v društvu, akont acija ob Karmen Maričič, 041 708 500 merjenjem sladkorja in predavanji prijavi 50 eur, ob 10 00 zbor na parkirišču Dolgi most sreda, 25 september predavanje, tema bo znana naknadno ob 16 30, ZDL Center na Metelkovi

Neli Kapus, 041 601 421 od 29 septembra do 6 oktobra preventivno edukativno okrevanje v Izoli, z 9-točkovnim prijave v ponedeljek, 17 junija,

Karmen Maričič, 041 708 500 merjenjem sladkorja in predavanji v društvu, akont acija ob prijavi 50 eur sreda, 23 oktober predavanje, tema bo znana naknadno

ob 16 30, ZDL Center na Metelkovi

Neli Kapus, 041 601 421 sobot a, 19 oktober enodnevni izlet z vlakom v Celje prijave do 10 oktobra, ob prijavi prejmete podrobnosti, Neli Kapus, 041 601 421 zbor na železniški post aji Društvo diabetikov Maribor

ob ponedeljkih brezplačno merjenje sladkorja v kr vi od 9 00 do 12 00, trgovina Medika (novi Mercator)

ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje

Lidija Salamon, 02 228 23 10

od 10 00 do 11 00, Dvorana Tabor

Lidija Salamon, 064 225 331 ob ponedeljkih in sredah namizni tenis od 11 00 do 12 00, Dvorana Tabor

Lidija Salamon, 064 225 331 pr vi in zadnji ponedeljek v mesecu brezplačno merjenje sladkorja v kr vi ob 9 00, trgovina Diaf it pri UKC Maribor

Lidija Salamon, 064 225 331 ob ponedeljkih, torkih in sredo uradne ure od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15

Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 ob sredah odpr t telefon, pomoč v stiskah in težavah, laično svetovanje od 9 00 do 11 00, Trubarjeva 15 Mirko Topolovec, in Lidija Salamon, 064 169 520 ob petkih pikado, namizni tenis, rusko kegljanje 15 00 do 18 00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 064 225 331 vsak dan plavanje kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 vsak dan plavanje Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje

Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 sobot a, 31 avgust špor tno rekreativno srečanje invalidov, ŠC Font ana obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 od 5 do 12 septembra edukativno okrevanje v Poreču obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 6 september kolesarjenje obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 sreda, 18 september dan mobilnosti – brezplačno merjenje kr vnega sladkorja in tlaka od 9 00 do 14 00, center mest a

Lidija Salamon, 064 225 331 sobot a 28 september lažji pohod in druženje Vodole

obvezna prijava

Lidija Salamon 064 225 331 torek, 1 oktober učna delavnica in laično svetovanje od 10 00 do 12 00

Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 11 oktober kolesarjenje

obvezna prijava

Lidija Salamon, 064 225 331 sobot a, 19 oktober izlet

Društvo diabetikov Mežiške doline

ob ponedeljkih pohod v okolici Leš, Prevalj

obvezna prijava

ob 14 00, pri Lukanu

Lidija Salamon, 064 225 331

Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven

ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice

ob 16 00, avtobusna post aja Mežica Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne

ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota

ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem

od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11 00 do 12 30 društveni prostori Tomšičeva 15 Helena Copot 041 343 630 Mur ska Sobot a (dijaški dom) ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger

od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica

ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ul 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 pri obvladovanju sladkorne bolezni vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/ Medobčinsko društvo diabetikov Goriške ob torkih uradne ure

od 16 00 do 18 00, prostori društva

Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih meritve od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka na sedežu društva so na voljo celodnevne kar te za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četr tka skozi celo leto t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 do 15 decembra 2024 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna

ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva Društvo diabetikov Ptuj

ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave ob 9 00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 sobot a, 6 julij pohod po Gorenjski odhod avtobusa izpred železniške post aje na Ptuju Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

četr tek, 1 avgust ni pohoda zaradi dopust a Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 od 1 do 27 avgust a pisarna zapr t a zaradi dopust a

Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510

četr tek 5 september izlet v Varaždin z avtobusom odhod avtobusa izpred železniške post aje na Ptuju Sonja Korošak 041 528 615; informacije dobite ob prijavi Ida Fric, 041 469 510

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih kegljanje

ob sredah pohodi

ob 11 00, kegljišče Tuš

St ane Oblak, 040 603 853

ob 15 30, Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664

ob sredah in četr tkih uradne ure od 9 00 do 11 00, društvena pisarna

pisarna, 02 884 10 64 ob petkih kegljanje ob 19 00, kegljišče Tuš St ane Oblak, 040 603 853

od 9 do 16 septembra edukativno okrevanje v Umagu obvezna prijava

Društvo diabetikov Škofja Loka

pisarna, 02 884 10 64

pr vi in tretji ponedeljek uradne ure od 16 00 do 18 00, v pisarni društva Tanja Oblak, 031 675 494 ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka pisarna društva, 051 486 462

Dat um V sebina

in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .

ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10

Društvo diabetikov Tolmin

ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT 2 od 16

s klicem na »odpr ti telefon«

Društvo diabetikov Trbovlje

ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

051 335 614

vsak drugi četr tek pohodi v bližnjo okolico po dogovoru zbirajo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji po SMS-ju društvo, 051 335 614

četr tek, 11 julij ekskur zija s kopanjem v Šmarjeških Toplicah zbiramo prijave

četr tek, 18 julij kopanje v Termah Paradiso

četr tek, 1 avgust kopanje v Termah Paradiso

društvo, 051 335 614

prijave društvo, 051 335 614

prijave društvo, 051 335 614

četr tek, 22 avgust ekskur zija Rogla, Pot med krošnjami zbiramo prijave

četr tek, 5 september pohod (s prevozom) Kum

051 335 614

društvo, 051 335 614

četr tek, 10 oktober pohod in druženje na Podmeji zbiramo prijave društvo, 051 335 614

Društvo diabetikov Tržič

pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan

julija in avgust a zapr to zaradi dopust a

21 september izlet v neznano

Romana Praprotnik, 070 825 353 08 oktober pohod po obronkih Velenja

Društvo diabetikov Zagorje

vsak drugi ponedeljek kegljanje v bowling centru

v septembru in oktobru vsak četr tek septembru in oktobru balinanje v Praprečah

Stojan Knez, 068 609 460

Zagorje Metka Košir, 069 635

17 00, Prapreče

Metka Košir, 069 635 299 julij počitnice pisarna zapr t a zaradi dopust a

Metka Košir 069 635 299 avgust počitnice pisarna zapr t a zaradi dopust a

Anica Kranjc, 040 431 220 četr tek, 12 september pohod po Radečah

ob 8 00, vlak Zagorje

Marija Grošelj, 041 842 948 oktober izvedba presejalnega test a v Intercallu Zagorje obvestilo o datumu sledi

Anica Kranjc, 040 431 220 oktober delavnica zdrave prehrane

obvestilo sledi

Marija Grošelj, 041 842 948 sobot a, 5 oktober rekreativni pohod na Klančiše

Zveza društev diabetikov Slovenije

ob 10 00, na Klančišah

sobot a, 7 september Sklad Alojza Rudolfa organizira spominski pohod ob 9 00, obvestimo prijavljene

Metka Košir, 069 635 299

Špelca Rudolf, 01 430 54 44

K D O R B E R E r e v i j o S l a d k o r n a b o l e z e n ,

V E I N Z N A !

Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net

N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)

Ime in priimek:

Naslov : Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]

6/$'.251$ %2/(=(1 &9(7$ý, 32'2%1$ 5$67/,1$

67$9(.9 */$6%, .,6( 321$9/-$ /(729,âý( 9%2., .27256., ä83$1ý,ý 2721

1(=1$1, /(7(ý, 35('0(7 $=,-6., 32/26(/ 6,1.2 6,1ý(. .5$-1$ 3$â0$18

5$=./$'$ 1-(=/$'-( 

%5(=5(3$ '92ä,9.$ =,'(. =,'(& *20,/$=$ 05/,ý$

6.5%1267 35,=$ '(91267

5,*2/1, 3/8*

129,1$5.$ 52ââ,5&$ 3/2âý$=$ 3/$.$7( 1$'2 0(67,/2

126'('1 /$671267, 0(6729 *9$7(0$/,

*(25*(

=$35(.$ ,=%5,6,= (9,'(1&( 

0$1(.(1 .2%,/,&$ ,7,*5$/(& %(1$66, 1(0â., .(0,. 5,&+$5' =$ý,0%12 6(0( ý(%32' ä8ä(/.$ -8ä12$0 .8.$9,&$ 1$â$6758 3(1$.$ý$

6/$'.251$ %2/(=(1 632â72 9$1-( 5(â3(.7 6./$'$7 3$+25 /(7$/(& 3,/27

,7$/,-$1 6.$579 /-8'6792 1$.$9.$=8 32*$1 9(/,.$1

(/9,5$ 9$729(&  $17,ý12 5$ý81$/2 -(=(52 0$/$9, 

0(6729 '$/0$&,-,

/23296., .203$ 1-21

*5â.$ ý5.$  7,1(25(/ 0$5.2 /(721-$ 862'$ 35,086/, 0$1,+

,='(/29$/ .$7.$1,1

35(*5, =29$1-( 7,1( 851$87

$0(5,â.$ =9(=1$ '5ä$9$ 

.8329$1-( 1$.83

Kupon za nagradno križanko št. 154 (julij 2024)

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo

Kraj in poštna številka: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze )

Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 154 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 2. septembra na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 154«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: hoja krepi telo Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

bolezen

N a j v a m

s l a d k o r n a b o l e z e n

n e z l o m i s r c a .

Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1

Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?

Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.

pri sladkorni bolzni