Glasilo Zveze dr uštev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n
512.888
Številka 152 • Marec 2024
C e n a 1 , 6 0 € w w w. d i a b e te s - z v e z a . s i
V sodelovanju z različnimi deležniki, organizaci jami bolnikov, zdravstvenimi delavci, odgovornimi organi in vlado sooblikujemo zdravstveni sistem.
Prizadevamo si za opolnomočenje bolnikov in zadovol jevanje njihovih potreb ter jim s skupnimi močmi pomagamo neobremenjeno ustvarjati, živeti in uživati svoje živl jenje
Revijo izdaja od aprila 1985
Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si
Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član)
Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Janja Strašek, dipl ing živil teh , Sara Štern
Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana Natisnjenih 14 000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95
Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.
Programe in delovanje sofinancira FIHO
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO
Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor
Zveze društev diabetikov Slovenije
Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo
Nepodpisani prispevki so plačani oglasi
Izid naslednje številke je predviden v maju 2024
Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net
® Sergeja Širca, urednica
Upanje namesto obupa, učenje namesto strahu
Sladkor na bolezen je človekova spremljevalk a že več kot 3500 let, o čemer pričajo zapisi iz Starega Egipta in antične Grčije Kljub temu je danes še vedno izziv – izziv za posameznik a, ki se spopada z njo; izziv za strokovnjake, ki iščejo rešitve za boljše obvladovanje te bolezni; izziv za vsako sodobno dr užbo, ki se zaveda pomena dobre skrbi za osebe s sladkor no boleznijo
A v letu 2024, dobro stoletje po odkritju inzulina, o tej bolezni razmišljamo zelo dr ugače kot v preteklih stoletjih Po zaslugi nenehnega razvoja znanosti in izpopolnjevanja medicinske tehnologije odnosa do sladkorne bolezni ne zaznamuje več obup, ampak upanje Občutek strahu pred prihodnostjo je zamenjala zavest, da lahko s sladkor no boleznijo živimo zdravo, izpopolnjujoče in radostno
Strokovnjaki poudarjajo, da so za uspešno obvladovanje sladkor ne bolezni pomembni štirje stebri.
Pr vo in najpomembnejše je spoznanje, da obvladovanje sladkor ne bolezni ni le breme posameznik a, temveč tudi dr užbeni izziv Spreminjajoči se življenjski slogi, povečana telesna neaktivnost in nezdrave prehranjevalne navade spodbujajo rast števila primerov sladkor ne bolezni. Zato je ključno, da se posamezniki, zdravstveni delavci, politični odločevalci in dr užba kot celota zdr užijo v prizadevanjih za obvladovanje te bolezni
Dr ugi steber je izobraževanje Znanje o prehrani, telesni aktivnosti, zdravilih in ravnanju v kriznih situacijah je ključno za posameznike, ki živijo s sladkor no boleznijo Z vse boljšo ozaveščenostjo tudi pri nas spreminjamo vedenjske vzorce in spodbujamo preventivo, ki je vedno boljša od k urative Na tem področju Zveza dr uštev diabetikov Slovenije igra ključno vlogo, predvsem z organizacijo tekmovanja v znanju o sladkor ni bolezni v slovenskih šolah.
Tretjič, pri obvladovanju sladkorne bolezni igra neprecenljivo vlogo tehnologija Pametne naprave za sledenje ravni sladkorja v kr vi, aplik acije za spremljanje prehrane in telesne aktivnosti ter napredne terapije za sladkor no bolezen omogočajo bolnikom večjo samostojnost in nadzor nad lastnim zdrav jem. Po zaslugi solidar nega f inanciranja zdravstvenega sistema je kakovostna zdravstvena oskrba dostopna vsem osebam s sladkor no boleznijo v Sloveniji V vsesplošnem kritiziranju slovenskega zdravstva to pogosto pozabimo poudariti.
In ne nazadnje, ključnega pomena je dr užbena podpora. Osebe s sladkor no boleznijo ne potrebujejo le zdravstvene oskrbe, ampak tudi razumevanje, sočutje in praktično pomoč svojih dr užin, prijateljev in sk upnosti Dr užba kot celota mora izk azati solidar nost in ustvariti okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog. Ponosni smo, da lahko poročamo, da se je Slovenija pri tem zelo dobro izkazala. Akcija Zveze dr uštev diabetikov Slovenije #Dar ujemKilometre je namreč vse bolj poznana Za boljše obvladovanje sladkor ne bolezni dar ujejo kilometre otroci v vrtcih in šolah, zaposleni v številnih podjetjih, športniki in naključni posamezniki ter seveda predvsem dr uštva diabetikov iz vse Slovenije.
Prav dr uštva in ljudje, ki jih vodijo, so dejansko ključni nosilci spremembe v razmišljanju o pomenu gibanja za zdravo življenje – za vse, ne le za osebe s sladkor no boleznijo.
OSREDNJA TEMA
5 Slovenci za ozaveščanje o sladkor ni bolezni zbrali že 512.888 kilometrov
6 Zberimo skupaj milijon kilometrov!
8 Krononutricija – kaj je to?
AK TUALNO
13 Poskr bimo, da bomo dobro spali
14 Srčno popuščanje –težava vsake desete s tarejše osebe
SLADKO NA KRATKO
16 O hipoglikemiji
LIONS MENI
16 Vnaprej pripravljene zdrave malice
ZA NAŠE ZDRAVJE
18 Obvladovanje luskavice pri bolnikih s sladkor no boleznijo
22 Sladkor na bolezen je tudi žilna bolezen
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
26 V pričakovanju pomladi
27 Branje deklaracij na živilih
VRTNO VESELJE
28 Naravne ograje in opore za ras tline
Za ozaveščanje o sladkorni bolezni in pomenu gibanja za zdravo življenje je Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS) že peto leto zapored organizirala kampanjo #DarujemKilometre. Letos so ambiciozen cilj kampanje – zbrati toliko kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune – presegli. Z zbranimi kilometri so namreč v petih letih prišli na Luno in so skoraj že na pol poti nazaj na Zemljo.
Kaj so podporniki kampanje počeli v 2023?
Kilometre so aktivno zbirali med 2. majem in 14. novembrom.
Nabiramo pa jih sicer vse leto, saj je pomembno, da se gibamo ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času. Sledimo sloganu:
»Gibaj se veliko in opazil boš razliko.«
Posebni dosežki
• Matej Mohorič je kampanji daroval skoraj 1 000 prevoženih kilometrov z dirke po Hrvaški.
Kilometre posamezniki lahko darujejo prek družbenih omrežij s ključnikom #DarujemKilometre, prek spletne strani www diabetes-zveza si ali e-naslova zdds@siol net
• V ZDDS so se pridružili akciji Dobrodelno okoli Slovenije, v sklopu katere je 26 kolesarskih navdušencev v začetku maja v petih dneh skupaj zbralo 31 850 km
• Urban Kravos in Aljaž Bratkovič, ambasadorja kampanje #DarujemKilometre, ki živita s sladkorno boleznijo, sta vsak darovala 1.225 kilometrov v sklopu akcije Dobrodelno okrog Slovenije
• Patrik Peroša, podpredsednik Športne unije Slovenije, je daroval svoje prekolesarjene kilometre
• Vida Tomše iz Brežic je darovala kilometre tudi s poti Camino – od Porta do Santiaga de Compostela
Zahvala za pomemben prispevek k darovanju kilometrov v 2023:
• Društvo upokojencev Jesenice
• Planinsko društvo Brežice
• Šola zdravja Brežice
• Društvo paraplegikov Koroška
• Društvo osteoporoze Hrastnik
• Planinsko društvo Vransko
• Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
• OŠ Brežice
• OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu
• OŠ Miklavž pri Ormožu
• Vrtec Jarše iz Ljubljane
• Sladkorčki
Naredite nekaj dobrega zase in za ozaveščanje o sladkorni bolezni. Kako? Tako, da darujete kilometre. V sodelovanju z 16 lokalnimi društvi diabetikov smo izbrali 18 poti, ki so primerne za vsakogar: od starejših do družin z majhnimi otroki.
Lani smo naš cilj, zbrati dovolj kilometrov do Lune, presegli. S 512.888 kilometri smo skoraj že na pol poti nazaj na Zemljo. Naš naslednji cilj: zbrati milijon kilometrov.
Lambergova pot 7 km / 2 uri / 118 m*
Krožna pot Podljubelj 5,6 km / 1 ura 30 min / 0 m* Trim steza sv. Ot nad Šempetrom pri Gorici 3,9 km / 1 ura 30 min / 0 m*
Dravograd – Grajska bajta 9,8 km / 2 uri 30 min / 140 m*
Pri vagončku
Mestni gozd Kozlov rob (učna gozdna pot do tolminskega gradu) 1,9 km / 30–45 min / 211 m*
Pot na Rožnik 1,5 km / 45 min / 61 m *
Pot na Cerje po Miren Krasu 2,7 km / 1 ura / 142 m*
Kokoška 3,5 km / 1 ura 30 min / 240 m *
*višinski metri
Krožna učna pot po naravnem rezervatu Škocjanski zatok 2,2 km / 45 min / 0 m *
Pohodna pot Slivnica 7,9 km / 2 uri 10 min / 137 m *
Pot na Krim iz Rakitne 6 km / 2 uri 30 min / 281 m*
3,4 ali 4,5 km / 34 min ali 1 ura / 0 m*Krožna pot okoli Velenjskega jezera 2 ali 3 km / 30 ali 45 min / 12 m*
Razgledni stolp Vinarium Lendava 4,8 km / 1 ura 20 min / 309 m*
•
•
Fotografirajte se na cilju pohodne poti ali ob plakatu z znakom #DarujemKilometre.
Fotografijo objavite na Facebooku ali Instagramu in:
• objavo označite s svojo lokacijo,
• pripišite število opravljenih kilometrov in
• dodajte ključnik #DarujemKilometre
• V objavi na Facebooku označite stran @Zveza društev diabetikov Slovenije.
Svoje kilometre nato vpišite še v obrazec (dostop na spodnji QR kodi) in priložite fotografijo.
Pot na Mestni vrh 7,9 km / 2 uri 10 min / 137 m*
Motorček-Farbanca 2,5 ali 2 km / 60 ali 50 min / 332 m*
Kum 4 ali 5 km / 1 ura 30 min / 523 m *
• •
Fotografirajte se na cilju pohodne poti ali ob plakatu z znakom #DarujemKilometre
Svoje kilometre vpišite v obrazec (dostopen na spodnji QR kodi in na spletu
www.diabetes-zveza.si/porocanje-o-darovanih-km/) ter priložite svojo fotografijo
Preverite, na katerih 18 pohodnih točkah zbiramo kilometre.
Na Facebooku ali Instagramu lahko objavite tudi fotografije svojih ostalih aktivnosti (kolesarjenje, tek, hoja). Nato zbrane kilometre še vpišite v obrazec in priložite fotografijo.
Vsi kilometri bodo šteli, da dosežemo naš skupni cilj
Pohod na letališče Prilozje 13 km / 2 uri 42 min / -17 m *
ZA NAŠE ZDRAVJE: Vpliv ritma prehranjevanja in kombiniranja vrs te hranil na glikemijo
Sladkor na bolezen ostaja vodilna kronična bolezen na svetu, saj se je število oseb z njo v zadnjih treh desetletjih povečalo za štirikrat. Mednarodna zveza za diabetes ocenjuje, da bo do leta 2030 imelo sladkor no bolezen 643 milijonov ljudi. Ob usklajenih far makoloških posegih ostajajo prehranski posegi temelj preprečevanja in obvladovanja sladkor ne bolezni. Ključni terapevtski pristop za zmanjšanje pojavnosti in resnosti sladkor ne bolezni tipa 2 se osredotoča na naravo in kakovost zaužitih hranil.
Za uspešno obvladovanje sladkor ne bolezni ne obstaja »zdrava dieta«, obstaja pa zdrav življenjski slog, v k aterem ima ključno vlogo prehranjevanje. Načeloma pod tem izrazom razumemo mediteranski način prehranjevanja, sk upaj s primerno količino dnevnega gibanja Togih pravil pri načr tovanju obrokov oseb s sladkor no boleznijo ni več Že nek aj let načr tovanje prehrane temelji na oblikovanju osebnega prehranjevalnega sloga posameznik a.
Cirk adiani ritmi so 24-ur ni cikli, ki so del telesne notranje ure in delujejo v ozadju ter opravljajo v našem telesu pomembne funkcije in procese Eden najpomembnejših in najbolj znanih cirk adianih ritmov je cikel spanja in budnosti. Cirk adiani ritmi vplivajo tudi na dr uge funkcije v našem telesu, kot so sprošča-
nje hor monov, prehranjevalne navade in prebava ter telesna temperatura Če nismo usklajeni s svojo telesno uro, lahko sčasoma povečujemo tveganje za debelost, bolezni srca in ožilja, sladkor no bolezen, težave s prebavili
V p l i v p re h r a n e n a c i rk a d i a n i r i te m vključuje razmerje med dejavniki, kot so čas obrokov in hranilne snovi, k ar je znano kot »krononutricija« Na krononutricijo vpliva posameznikov »kronotip«, pri čemer so »večer ni kronotipi« biološko spodbujeni k uživanju hrane pozneje v dnevu Razisk ave na tem področju so pok azale, da čas dneva vpliva n a p o s t p r a n d i a l n i o d z i v g l u ko z e n a obrok, k ar ima velik vpliv na sladkor no bolezen tipa 2
S k ro n o b i o l o ške g a v i d i k a p re s n ova glukoze pri ljudeh sledi cirk adianemu ritmu z dnevnim nihanjem tolerance za glukozo, ki običajno doseže vrh v dnev-
Korenčkov namaz s kozjim sirom
nem času, ko običajno uživamo hrano, in se zmanjša, ko nastopi nočni čas, ko se običajno postimo
Študije so pok azale, da je uživanje obrokov v zgodnjih urah dneva za postprandialno glikemijo koristnejše od uživanja obrokov zvečer Spreminjanje sestave makrohranil v večernih obrokih s povečanjem vsebnosti beljakovin in maščob se je izkazalo za preprosto strategijo za izboljšanje postprandialne glikemije. Živila z nizkim glikemičnim indeksom (GI), zaužit a zjutraj, v večji m e r i i z b o lj š a j o g l i ke m i č n i o d z i v kot enak a živila, zaužita zvečer. Časovno usklajevanje maščob in beljakovin, zaužitih sk upaj z ogljikohidratnimi živili, kot sta kr uh in riž , lahko zmanjša glikemični odziv. Tudi vrstni red uživanja hrane ima velik potencial za zmanjšanje postprandialne glukoze v kr vi (najprej zaužijemo zelenjavo, nato meso in na-
Sestavine:
100 g korenja
50 g svežega kozjega sira
5 ml oljčnega olja drobnjak, poper
Sveže korenje drobno naribamo in ga ohladimo Kozji sir razdrobimo Vse sestavine sk upaj zmiksamo s paličnim mešalnikom in ohladimo v hladilnik u. Namaza ni treba dodatno soliti, saj je običajno dovolj slan že kozji sir Če kozjega sira ne marate, ga lahko zamenjate za posneto sk uto ali sir s plemenito plesnijo (npr camember t), lahko pa sir zamenjate za trdo k uhano jajce; v tem primer u boste za namaz potrebovali malo več olja
Na 100 g korenčkovega namaza: energija: 133 kcal ( 558 kJ) beljakovine: 6 g
® Andreja Širca Čampa, univ dipl inž živ tehnologije, višja predavateljica, UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano B e l j a k o v i n s k i z a j t r k i
ogljikovi hidrati: 4 g
maščoba: 10 g
zadnje riž). Ta praktična priporočila bi lahko obravnavali kot strategije za izboljšanje glikemičnega nadzora, namesto da se osredotočamo samo na hranilno vrednost obroka, da bi optimizirali prehranjevalne vzorce sladkor nih bolnikov
V prispevk u bomo razjasnili pomen in vpliv beljakovinskih živil na postprandialni glukozni odziv (na glikemijo)
Funkcija beljakovin v telesu
Prehranske beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in dr ugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin
Beljakovine so gradbeni del večine telesnih str uktur (koža, mišice, membrane, organi, kosti )
Ne k a te re b e lj a kov i n e d e l uj ej o kot encimi. So sest avni del hor monov, ki jih izločajo žleze z notranjim izloča-
njem, in regulirajo različne procese v človekovem organizmu: inzulin, rastni hor mon, tiroksin, antidiuretični hormon itd V obdobju pomanjk anja glukoze v telesu z razgradnjo aminokislin z glukoneogenezo nastaja v jetrih glukoza
Čeprav so se prehransk a priporočila za obvladovanje sladkorne bolezni skozi stoletja močno spremenila, je priporočeni vnos beljakovin ostal razmeroma stalen Trenutno priporočila za vnos beljakovin temeljijo na individualni oceni in upoštevanju drugih zdravstvenih težav in posledic, kot so obseg nadzora glikemije, prisotnost bolezni ledvic, čezmerna telesna teža in debelost ter starost bolnik a
Za mnoge ljudi s sladkor no boleznijo je cilj 20–30 % celotnega vnosa energije pokriti z beljakovinami. Vnos beljakovin v takšni količini je lahko koristen za iz-
boljšanje nadzora glikemije, pomaga pri sitosti in ohranjanju puste telesne mase med hujšanjem pri bolnikih s sladkor no boleznijo in prediabetesom ter zagotavljanja potrebe po beljakovinah pri starejših odraslih
Funkcija maščob v telesu
85 % vseh energijskih zalog telesa je shranjeno v maščobnem tkivu Maščoba predstavlja idealno celično gorivo, saj vsaka molekula vsebuje veliko energije, se enost avno prenaša in skladišči te r p re d s t av lj a h i t ro r a z p o l ož lj i v v i r energije
Povprečno 15–20 % telesne mase odraslega moškega predstavlja maščoba; pri ž e n sk a h j e d e l e ž n e ko l i ko v i š j i i n s e giblje povprečno med 20 in 28 % Približno 4 % telesne maščobe zadostuje za minimalno zaščito za notranje organe – srce, jetra, ledvice, možgane, vranico,
Sestavine:
200 g pečenega očiščenega lososa (ali skuše, postr vi)
50 g pasirane albuminske skute
25 ml kisle smetane limonin sok, koper, sol, poper
S paličnim mešalnikom zmešamo koščke lososa, kislo smetano, sk uto in začimbe. Namaz pustimo še nek aj časa na hladnem. Namaza ni treba dodatno soliti, saj je običajno dovolj slan že losos
Na 100 g lososovega namaza:
energija: 186 kcal (781 kJ)
beljakovine: 16 g
ogljikovi hidrati: 3 g
maščoba: 12 g
hrbtenjačo Maščoba, shranjena neposredno pod kožo, zagotavlja izolacijo in zmožnost prenašanja nizkih temperatur.
Z maščobami organizmu zagotovimo nujno potrebne esencialne maščobne kisline (linolna, linolensk a kislina …), ki so gradniki celičnih sten in tvorci žolčnih soli Zaužitje 20 g maščob dnevno zagot avlja zadosten vir transpor tnega medija za v maščobi topne vitamine A, D, E in K. Znatno zmanjšanje maščob v prehrani zmanjša tudi raven teh vitaminov v telesu, k ar lahko vodi v njihovo p o m a nj k a nj e i n p o s l e d i č n o z a r a d i zmanjšanja absor pcije k alcija v osteoporozo
Vrs te prehranskih maščob
Glede na njihovo str ukturo jih delimo na nasičene in nenasičene (enkrat nenasičene, večkrat nenasičene in transmaščobne kisline).
Nasičene maščobne kisline (maščobe pretežno živalskega izvora) so zdravju škodljive, zato naj se njihov delež giblje med 7 do največ 10 % dnevne prehranske energije. S čezmer nim uživanjem živil živalskega izvora pride namreč do prevelikega vnosa nasičenih maščob, holesterola in purinov Glavni viri nasičenih maščob so svinjsk a mast in goveji loj, maslo ter kokosova in palmina maščoba
Med nenasičene maščobne kisline uvrščamo enkrat nenasičene in večkrat nenasičene maščobne kisline. Če uži-
vamo optimalno količino nenasičenih maščobnih kislin, to zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zato naj bi predstavljale več kot dve tretjini vseh zaužitih maščob oziroma več kot 20 % dnevne prehranske energije
Esencialne maščobne kisline omega6 i n o m e g a - 3 s o ve č k r a t n e n a s i č e n e maščobne kisline, ki jih organizem sam ne more sintetizirati, zato jih moramo v primer nem razmerju vnašati v telo s hrano. Za zdrav je človeka je pomembno pravilno razmerje med omega-6 (linolna kislina) in omega-3 (a-linolensk a kislina): glede na priporočila naj ne bi pre-
seglo razmerja 5 : 1 v korist omega-6 Ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 ustvarimo, če v prehrano dvakrat tedensko vključujemo mastne morske ribe: lososa, sk ušo, sardele in/ali sladkovodno postr v V vsakodnevni prehrani p a u p o r a b lj a m o k va l i te t n a r a s t l i n sk a olja, ki jih med seboj kombiniramo (oljčno, repično, laneno, kor uzno, sojino olje)
Vpliv beljakovin in maščob na glukozni odziv
Optimalni nadzor glukoze v kr vi je izziv pri osebah s sladkor no boleznijo,
Sestavine za eno osebo:
40 g čebule
20 g puste šunke
80 g kuhanega krompirja
130 g paradižnika
20 g graha
20 g svinjske klobase, brez glutena jajce, sol, poper, česen, mleta paprika, oljčno olje
Na vročem olju prepražimo nasekljano čebulo, česen, da se čebula zmehča. Dodamo krompir, šunko, potresemo z zmleto papriko in dušimo še 1 minuto. Dodamo na koščke narezan paradižnik, zvišamo temperaturo in dušimo 10 minut, dokler se paradižnik ne zgosti v omako Vmešamo še grah in narezano klobaso. Mešanico preložimo v ognjevar no posodico, v sredino previdno ubijemo jajce in popopramo Pečemo v pečici 8–10 minut na 170 stopinjah Celzija
zlasti v obdobju po obrok u Ogljikovi hidrati (OH) so glavni dejavniki postprandialnega odziva glukoze. Vendar pa je na voljo vedno več dokazov o ugodnih učinkih tudi dr ugih dveh makrohranil – beljakovin in maščob
V i s o k v n o s p re h r a n sk i h b e lj a kov i n lahko poveča postprandialni odziv glukoze – ta je odvisen od količine beljakovin, verjetno zaradi pretvorbe aminokislin v glukozo. Poleg tega lahko količina in k akovost maščob v obrokih ob vsebnosti enake količine OH vplivat a na obliko in obseg postprandialnega odziva glukoze, morda zaradi zamude pri praznjenju želodca in zmanjšanja občutljivosti na inzulin
Dok azano je, da imajo poleg zdravih prehranjevalnih navad pomembne pozitivne učinke na obvladovanje glikemije oseb s sladkor no boleznijo tudi pogostn o s t u ž i va nj a o b ro kov, v r s t a z a j t rk a , dnevna porazdelitev OH in vrstni red uživanja hrane med obrokom Redno uživanje zajtrka, uživanje večine OH pri kosilu, izogibanje velikim večerjam in o b ro ko m v p o z n i h ve č e r n i h u r a h te r zmanjšanje količine OH v zadnjem obrok u so učinkovite prakse za boljše prehransko obvladovanje sladkor ne bolezni
Učenje o vplivu beljakovin in maščobe na postprandialno glikemijo v zadnjih letih postaja vse bolj nujno, delno zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad posameznikov, delno zaradi novih védenj o vplivu omenjenih hranil na pres-
Kremna
sir na omleta
novno urejenost oseb s sladkor no boleznijo
Nižja vsebnos t ogljikovih hidratov ob obroku
Po i d e a l n o s e s t av lj e n e m m e š a n e m obrok u, v k aterem so poleg manjše količine OH prisotne tudi beljakovine in maščoba, se želodec prazni približno 3 ure in pol Potreba po inzulinu je ob tako sestavljenem obroku v skladu s količino zaužitih OH
Strokovnjaki v preglednem člank u o primerjavi učinkovitosti in var nosti diet z nizko vsebnostjo OH in diet z nizko vsebnostjo maščob za osebe s sladkor no boleznijo tipa 2 ugot avljajo, da lahko spreminjanje količin makrohranil izboljša urejenost glikemije, ugodno vpliva na posameznikovo težo in njegov lipidogram (preisk ava, ki pok aže, koliko maščob in holesterola imamo v kr vi). Na izboljšanje glukozne urejenosti (HbA1c) in zmanjšanje k ardiovask ular nih dejavnikov tveganja bolj vpliva prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov kot prehrana z nizko vsebnostjo maščob Beljakovinsko in/ali maščobno bogat obrok z nižjo vsebnostjo OH upočasni presnovno pot tako, da se ta podaljša na 5–6 ur po obrok u; za toliko časa se zmanjša tudi potreba po inzulinu
Časovno zaporedje uživanja hranil
Čeprav je načrtovanje prehrane z nižjo v s e b n o s t j o O H u č i n kov i to o ro dj e z a
Sestavine za 1 osebo:
4 stepena jajca
60 ml lahkega rastlinskega ali česnovega zeliščnega
sirnega namaza zdrobljen poper
nadzor nad glikemijo, je lahko spoštovanje teh ukrepov pri določenih posameznikih s sladkor no boleznijo velik izziv Pri tem si lahko pomagamo s spremembo časa zaužitja posameznih hranil ob obrok u
Časovno zaporedje zaužitja hranil ob o b r o k u i m a p o m e m b e n v p l i v n a p ostprandialno regulacijo glukoze Najprej zaužijemo beljakovine in zelenjavo, sledi 10-minutni počitek, nato pa zaužitje OH zmanjša tako glukozni odziv po obroku kot potrebo po inzulinu Takšno prehranjevanje zahteva manj inzulina na količino zaužitih OH. Čeprav uživanje belj a kov i n p ove č a p ot re b o p o i n z u l i n u , kombinacija zelenjave kot prehranske vlaknine to potrebo – kot kaže raziskava o tako sestavljenem obrok u – izniči Po ugotovitvah te razisk ave ima takšen časovni razpored vnosa hranil enak učinek kot hipoglikemična zdravila.
Enak učinek so dok azale tudi dr uge podobne študije, pri k aterih so preiskovanci s sladkorno boleznijo najprej zaužili zelenjavo (solato z klasičnim prelivom), po 10 minutah pa še beljakovine in OH skupaj Potrebe po inzulinu so bile glede na količino zaužitih OH manjše.
Opisani način prehranjevanja je idealen in zlahka izvedljiv tudi pri prehranjevanju zunaj doma, v restavracijah, hotelih, v obratih dr užbene prehrane in ob praznovanjih Medtem ko čakamo na glavno jed, pojemo večjo porcijo solate Uživanje beljakovin in/ali nenasičenih maščob pred OH spodbuja izločanje glu-
Ponev namažemo s sprejem za k uhanje in jo segrejemo na srednji temperaturi. Dodamo stepena jajca in zmanjšamo temperaturo na minimum Kuhamo brez mešanja nekaj minut oz dokler se omleta na robovih ne strdi Uporabimo lopatico za dvig roba omlete in dovolimo, da še ne sk uhano jajce steče pod sk uhani del. Kuhamo še minuto ali dve. Ko se na zgor nji plasti omlete naredi skorijca, dodamo sir ni namaz Sirni namaz namažemo čez polovico omlete Drugo polovico prepognemo čez namazani del in pečemo na šibkem ognju, dokler se sir ne stopi.
Za spremembo lahko namesto namaza uporabimo mehko dušeno zelenjavo, na primer špinačo, cvetačo ali brokoli s sir nim namazom, ali pa sir nemu namazu dodamo drobno sesekljano ali f ino mleto šunko ali ribo.
Na 100 g omlete: energija: 173 kcal (726 kJ)
beljakovine: 12 g
ogljikovi hidrati: 2 g
maščoba: 13 g
k agonu podobnega peptida-1 (GLP-1) iz črevesja in izboljša izločanje inzulina in gluk agona ter upočasni praznjenje želodca, s čimer se izboljša postprandialna regulacija glukoze pri osebah s sladkor no boleznijo tipa 2 Znano je, da GLP-1 zavira apetit z delovanjem na hipotalamus. Povečano izločanje GLP-1 z zgoraj opisanim zaporedjem hranil lahko posledično vpliva tudi na zmanjšanje telesne teže.
Ve n d a r ve lj a o p o z o r i t i , d a u ž i va nj e hrane, bogate z nasičenimi maščobnimi kislinami (na primer mesne jedi pred OH), poveča izločanje ne le GLP-1, temveč tudi od glukoze odvisnega inzulinotropnega polipeptida (GIP), ki spodbuja shranjevanje energije v maščobnem tkivu in lahko vpliva na postopno povečanje telesne mase
Beljakovinski zajtr k
Klinične študije k ažejo, da pri posameznikih s sladkorno boleznijo uživanje zajtrk a z visoko vsebnostjo beljakovin v primerjavi z zajtrkom z visoko vsebnostjo OH oslabi postprandialni odziv glukoze Zajtrk z visoko vsebnostjo beljakovin ima v primerjavi z zajtrkom z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov cel dan ugodnejši vpliv na presnovno urejenost
Zajtrk z visoko vsebnostjo beljakovin znižuje koncentracijo glukoze po obroku in ne poveča odziva glukoze pri naslednjem obrok u (npr kosilu) Pr vi obrok se zdi ključen pri ohranjanju nadzora glikemije pri naslednjem obrok u Eden od možnih mehanizmov je, da zajtrk deluje kot začetni zagon za tkiva, občutljiva na inzulin (celice spodbudi k
povečanju koncentracije inzulina, črevesje pa k sproščanju inzulinotropnega polipeptida (GLP-1)). Tako je lahko zajtrk, bogat z beljakovinami, terapevtsk a možnost za zmanjšanje posledic hiperglikemije.
Za zaključek ključna sporočila
• Za uspešno obvladovanje sladkor ne bolezni ne obstaja »zdrava dieta«.
• Optimalni nadzor glukoze v kr vi je izziv pri osebah s sladkor no boleznijo zlasti v obdobju po obrok u
• Pozitivni učinek na obvladovanje glikemije ima kombinacija živil v obrok u
• Beljakovinsko in/ali maščobno bogat obrok z nižjo vsebnostjo OH upočasni presnovno pot
Skušin namaz s kor uzo in peteršiljem
• Pr vi dnevni obrok (zajtrk) je ključen pri ohranjanju nadzora glikemije v nadaljevanju dneva.
• Zajtrk z visoko vsebnostjo beljakovin ima ugodnejši vpliv na presnovno urejenost skozi cel dan v primerjavi z zajtrkom z visoko vsebnostjo OH.
• Spreminjanje količin makrohranil v obrokih izboljša urejenost glikemije in ugodno vpliva na telesno maso in lipidogram.
• Časovno zaporedje zaužitja hranil ob o b r o k u i m a p o m e m b e n v p l i v n a postprandialno regulacijo glukoze.
Individualno izobraževanje o prehrani s poudarkom na pomenu beljakovin in nenasičenih maščob je ključni dejavnik za optimizacijo nadzora glukoze v kr vi
Sestavine:
200 g konzer virane skuše
50 g kuhane koruze v zrnju
50 ml kisle smetane peteršilj po želji poper, sol
Iz pločevinke odlijemo olje in sk ušo pretlačimo z vilicami Stresemo jo v posodo in dodamo kislo smetano, začimbe in kor uzo. Vse sk upaj dobro premešamo.
Na 100 g skušinega namaza: energija: 206 kcal (865 kJ) beljakovine: 26 g ogljikovi hidrati: 4 g
maščoba: 15 g
Vse več raziskav potrjuje pomembno vlogo spanja pri obvladovanju sladkor ne bolezni. Za osebe s sladkor no boleznijo je kakovost spanja ključna. Če ne spimo dovolj ali spimo slabo, to namreč vpliva na raven glukoze v kr vi, odpor nost na inzulin in povečuje tveganje za razvoj zapletov sladkor ne bolezni
Nedavne študije k ažejo, da lahko nepravilno spanje povzroči številne težave pri nadzor u sladkorne bolezni Čeprav so to odkritje dolgo povez ova l i l e s s p l o š n i m zdrav jem, so nedavne razisk ave pok azale, da je t a povezava še posebej p o m e m b n a z a lj u d i s sladkor no boleznijo
Slab spanec viša raven glukoze v kr vi …
Uravnotežen in zadosten spanec je ključnega pomena za stabilizacijo ravni glukoze v kr vi, k ar o m o g o č a o bv l a d ova nj e s l a d ko r n e b o l e z n i Pomanjkanje spanja pa lahko povzroči povečanje stresnega hor mona kor tizol, kar zviša raven glukoze v kr vi V razisk avi o povezavi med slabim spanjem in glukozno intoleranco pri prediabetesu iz leta 2019 so ugotovili povezavo med slabim spanjem in višjo ravnjo sladkorja v kr vi ljudi s sladkor no boleznijo in prediabetesom.
večuje tveganje za prekomer no težo, ki je dejavnik tveganja za sladkor no bolezen
Ena od glavnih težav je povečana odpornost na inzulin Med spanjem namreč telo obnavlja inzulinske receptorje, k ar celicam omogoča učinkovitejšo uporabo glukoze. Pri nezadostnem spanju je ta proces lahko moten, k ar povzroči zvišanje ravni sladkorja v kr vi
… in raven hor mona lakote
Poleg tega nezadostno spanje vpliva tudi na hor mone, ki uravnavajo apetit Pomanjkanje spanja dviguje raven grelina, ki ga imenujemo tudi hor mon lakote, in znižuje raven leptina, ki povzroča občutek sitosti Ljudje, ki imajo zaradi slabega spanja manj energije, pogosto iščejo olajšanje v hrani, ki dviguje raven kr vnega sladkorja To pa po-
Dr uga razisk ava iz leta 2014 je pok azala, da imajo ljudje, ki hodijo spat pozno ali nimajo urejenega ur nik a spanja, pogosto višjo raven sladkorja v kr vi – tudi tisti, ki nimajo sladkorne bolezni Seveda to povezavo lahko razložimo tudi z domnevo, da imajo ljudje z neurejenim urnikom spanja pogosto neurejeno tudi prehrano
Dodatni izzivi slabega spanca
Osebe s sladkor no boleznijo, ki slabo spijo, se pogosto srečujejo še z dodatnimi izzivi pri obvladovanju sladkor ne bolezni, saj nimajo dovolj energije za telesno vadbo ali redne meritve kr vnega sladkorja Hkrati jih bolj ogrožajo čustvene težave, ki jih zaznamujejo simptomi depresije ali anksioznosti. V razisk avi o povezavi med motnjami spanja in sladkor no boleznijo so se pojavili celo dokazi, da so osebe s sladkor no boleznijo, ki ne spijo dovolj, v starosti bolj ogrožene za kognitivni upad
Poleg količine spanja ima tudi kakovost spanja pomemben vpliv na nadzor nad sladkorno boleznijo Motnje spanja, kot s o n e s p e č n o s t , a p n ej a med spanjem in sindrom nemirnih nog, so pri osebah s sladkor no boleznijo pogoste. Te motnje ne l e p o s l a b š a j o k a kovo s t spanja, temveč lahko tudi neposredno vplivajo na r ave n g l u ko z e v k r v i . Zato je smiselno poiskati z d r av n i š ko p o m o č z a m o re b i t n e m ot nj e s p anja.
Poskr bimo, da bomo dobro spali
Ljudje s sladkor no boleznijo bi morali torej nameniti posebno pozor nost k akovosti in trajanju svojega spanca, saj lahko le tako optimalno obvladujejo svojo bolezen Kako lahko poskrbimo za dobro spanje?
• Pred spanjem ne jemo preveč obilnih obrokov, zvečer se odpovejmo alkoholu in kofeinu.
• Redna vadba lahko izboljša k akovost spanja, vendar se pred spanjem umirimo. Z vso telesno aktivnostjo (tudi z gospodinjskimi opravili) zaključimo vsaj eno uro, preden se odpravimo spat.
• Da ponoči ne bomo odhajali na stranišče, omejimo uživanje tekočin vsaj uro pred spanjem.
• V posteljo se odpravimo vsak dan ob isti uri.
• Pred spanjem se posk usimo sprostiti z meditacijo, jogo, branjem, poslušanjem glasbe …
• Spalnica naj bo udoben, tih in temen pros tor, namenjen le počitk u Pred spanjem odložimo elektronske naprave, še posebno pametni telefon
® Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Na okrogli mizi Dr uštva za zdravje srca in ožilja Slovenije so zdravniki in specialisti, ki se srečujejo z bolniki in svojci bolnikov s srčnim popuščanjem, predstavili vidike te bolezni in pomen celovite obravnave.
Strinjali so se, da je pomembno pravočasno odkrivanje, hitro diagnosticiranje in redno spremljanje oblik zdravljenja. Poudarili so tudi pomen celostne obravnave različnih vidikov bolnikovega ž i v lj e nj a , o d b l a ž e nj a s i mpto m ov, d o podpore pri soočanju z boleznijo, krepitve povezovanja in izmenjave informacij, k ako z boleznijo k akovostno živeti
Kaj je srčno popuščanje?
Srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri k aterem okvarjeno srce ne zmore čr pati dovolj kr vi, da bi zadostilo potrebam ostalih organov in tkiv. Gre za klinični sindrom, ki je lahko posledica različnih bolezni, kot sta npr sladkor na bolezen in kronična ledvična bolezen Srčno popuščanje postaja vse večji problem, zaradi katerega so potrebni pogosti sprejemi v bolnišnico Spremljata ga visok a umrljivost in veliki stroški zdravljenja.
Prim Matija Cevc, dr med , s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Dr uštva za zdrav je srca in ožilja Slovenije je izpostavil, da je zdravljenje srčnega popuščanja zapleteno in časovno zahtevno »Pri obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem je treba imeti veliko empatije, potr pljenja in angažiranja, zlasti pri spremljanju in vodenju bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem « Povez ovanje bolnikov in svojcev s strokovnjaki različnih profilov je pri dolgoročnem kontinuiranem, nadzorovanem, str ukturiranem, celovitem, multidisciplinarnem obvladovanju, spremljanju in vodenju obravnave bolezni srčnega popuščanja in oblikovanju preventivnih programov po njegovem mnenju ključno
Pomembno vlogo vidi v organizacijah bolnikov, ki lahko zagotavljajo izmenjavo infor macij, organizirajo izobraževalne in družabne dogodke, srečanja in spletne sk upnosti. V njih se člani povezujejo, izobražujejo, delijo svoje skrbi, izkušnje,
strategije zdravljenja in nasvete. »Povezanost ter občutek tovarištva in nor malnosti presega izzive obvladovanja srčnega popuščanja in je eden od načinov, ki izboljša socialno povezanost in vpliva na k akovost življenja bolnikov « Organizacije bolnikov imajo po njegovem mnenju še eno pomembno vlogo, to je zagovor ništvo: »Zlasti organizacije z večjim številom članov lahko aktivno in učinkovito delujejo v smer zagovarjanja boljših politik in zagotavljanja sredstev in uvajanja najnovejših oblik zdravljenja « Neposredno sodelovanje bolnikov, združenih v organizacijo bolnikov z zdravstvenimi delavci, vladnimi agencijami in dr ugimi ustreznimi deležniki, po njegovem mnenju vodi v izboljšanje dostopa do kakovostne in var ne oskrbe, boljši dostop do zdravil in zdravstveno n e g ova l n i h p r i p o m o č kov, i z b o lj š a n o zdravstveno infrastr ukturo in večjo ozaveščenost o bolezni
Prim. Cevc je zaključil, da organizacija bolnikov s srčnim popuščanjem z osredotočanjem na pomembne vidike, kot so usklajevanje z izvajalci zdravstvenih storitev, nemoten pretok infor macij, infor miranje, povezovanje, čustvena podpora bolnikom, ozaveščanje širše sk upnosti, raziskovalno sodelovanje in s f in a n č n o p o d p o r o p r o g r a m o m , l a h ko ustvari podpor no in infor mirano sk upnost, aktivno prispeva k izboljšanju oskrbe bolnikov s srčnim popuščanjem in svojcem olajša delo pri oskrbi in spremljanju bolnikov
Dejavniki tveganja za srčno popuščanje
Specialistka dr užinske medicine prof dr Marija Petek Šter, dr med , je predstavila dejavnike tveganja, ki privedejo do srčnega popuščanja. Med njimi so najpomembnejši ar terijska hiper tenzija, sladkor na bolezen, ishemična bolezen srca, debelost in bolezni srčnih zaklopk Pogostnost srčnega popuščanja s starostjo narašča in ga ima vsak deseti sta-
rejši prebivalec. Glede na pogostnost in obseg tega problema predvsem v starejši populaciji, njegovega vpliva na upad kakovosti življenja in povečanje zdravstvenih izdatkov predstavlja javnozdravstveni problem »Naloga zdravnika družinske medicine je pomembna, še preden se razvije srčno popuščanje. Z obvladovanjem dejavnikov tveganja je mogoče bolezen preprečiti oz njen pojav premakniti v čim kasnejše življenjsko obdobje,« sporoča dr. Petek Šter in poudarja: »Pomembna je zgodnja prepoznava bolnikov, pri katerih je srčno popuščanje verj e t n o « O p i s uj e , d a i m a j o d r u ž i n sk i zdravniki poleg anamneze, kliničnega pregleda in EKG-ja zdaj v večini ambulant na voljo tudi možnos t določanja o z n a č eva l c a s rč n e g a p o p u š č a nj a N Tpro-BNP. S pomočjo teh preisk av in tes tov j e d i a g n o z a s rč n e g a p o p u š č a nj a olajšana Za dodatno potrditev diagnoze lahko opravijo še ultrazvok srca, s k aterim ocenijo funkcijo srca.
Pomen hitrega ukrepanja in celos tne obravnave
Dr. Petek Šter je poudarila, da je ob sumu na srčno popuščanje potrebno hitro ukrepanje in diagnosticiranje ter celostna obravnava bolnik a Ta vključuje umiritev simptomov, k ar običajno dosež ejo z omejitvijo soli v prehrani in uvedbo diuretika, ureditvijo kr vnega tlak a in kr vnega sladkorja (pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo tudi vrednost lipidov v kr vi) ter uvedbo zdravil, ki izboljšajo kakovost življenja in dolgoročno zmanjšajo število hospitalizacij, izboljšajo ledvično delovanje in tudi preživetje.
Specialist k ardiologije in vask ular ne medicine prof dr Bor ut Jug, dr med , s Kliničnega oddelk a za žilne bolezni UKC Ljubljana je pojasnil, da je srčno popuščanje sindrom, do k aterega lahko privede katera koli srčno-žilna bolezen, potek bolezni pa je lahko neugoden in raznolik – od hudega bremena simptomov do pogostih hospitalnih obravnav
»Oskrba srčnega popuščanja obsega potrditev diagnoze, obvladovanje ali odstranjevanje vzrokov, uvedbo zdravil, lajšanje simptomov, prepoznavanje bolnikov, pri k aterih se izvedejo specif ični posegi in dolgotrajno spremljanje bolnikov.«
Predstavil je vlogo specialista k ardiologa ob sumu na srčno popuščanje: »Kardiolog opravi preisk ave srca – najpogosteje ehok ardiogram (EKG), ki potrdi diagnozo in pogosto prikaže vzrok srčnega popuščanja Naredi celovito oceno posameznikove ogroženosti, presodi, ali so potrebne dodatne preisk ave in predlaga načine zdravljenja z zdravili.«
Zdravljenje srčnega popuščanja je kompleksno
Z d r av lj e nj e s r č n e g a p o p u š č a nj a j e kompleksno – zahteva več zdravil, ki lahko povzročajo neželene učinke (pretiran upad kr vnega tlak a, poslabšanje ledvičnega delovanja) in se lahko prepletajo z dr ugimi boleznimi ali zdravili, ki jih bolnik že prejema »Vse to zahteva pogoste kontrole, spremljanje stanja in ustrezen odziv v primer u hudega poslabšanja Zato je tudi pot bolnik a med različnimi zdravstvenimi oskrbami (dr užinsk a medicina, ambulantna k ardiologija, bolnišnično zdravljenje) včasih zahtevna,« je poudaril prof dr Jug
V zaključk u je povzel, da je opolnomočenje bolnika za obvladovanje simptomov, upočasnitev napredovanja bolezni, ustrezno prepoznavanje poslabšanja in hiter odziv nanj ključno Pomembno vlogo pri tem imajo poleg dr užinskih zdravnikov tudi k ardiologi.
Spremljanje bolnikov
s pomočjo telemedicine
tekočina v pljučih napihnjen trebuh
Prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med , specialistk a k ardiologije, vask ularne in interne medicine, je predstavila izk ušnje, ki jih imajo v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu: »Po odpustu bolnik a s srčnim popuščanjem iz bolnišn i c e j e z e l o p o m e m b n o s p re m lj a nj e njegovih vit alnih parametrov, ki smo jih beležili med hospitalizacijo. To so kr vni tlak, srčna frekvenca, saturacija kisik a v kr vi, telesna teža in telesna aktivnost Prav to nam omogoča telemedicinska storitev (TM), ki jo izvajamo osem let « V njej je sodelovalo že več kot 200 bolnikov, ki so posredovali okoli 300 000 meritev
Telemedicinsk a storitev je orodje, ki zdravstvenemu osebju olajša spremljanje bolnik a in bolnik u predst avlja pomoč pri samooskrbi na domu Vanjo so vključeni bolniki z na novo odkrito boleznijo s hudim srčnim popuščanjem, predvsem mlajši bolniki in bolniki povratniki, ki potrebujejo pogoste hospitalizacije Bolniki meritve vitalnih parametrov opravljajo enkrat ali večkrat na dan, podatki pa se samodejno prenesejo v telemedicinski center v bolnišnici, kjer jih sprejemajo 24 ur na dan.
Prim Slemenik Pušnik je povedala: »V nasprotju s pričakovanji nepoznavalcev telemedicinske storitve, ki menijo, da tehnika odtujuje bolnika in zdravnika, moram poudariti, da nas telemedicina povezuje, saj so naši stiki ob takšni obliki podpore pogostejši.« Zato tudi predlaga, da bi bile telemedicinske storitve čim prej in v čim večjem obsegu uvedene v naš zdravstveni sistem in dostopne bolnikom, ki jih potrebujejo. To bo zahtevalo ustrezno prilagoditev sistema dela pri izvajalcih telemedicinskih storitev, uvedbo sistema izobraževanja in usposabljanja izvajalcev ter f inančno ovrednotenje v sistemu ZZZS.
Hipoglikemija je stanje znižane koncentracije glukoze v kr vi. Pogostejša je pri osebah, ki se zdravijo zaradi sladkor ne bolezni, in je navadno zaplet zdravljenja z inzulinom ali nek aterimi dr ugimi zdravili. Včasih se pojavi tudi pri ljudeh brez sladkor ne bolezni, in sicer zaradi prevlade učinka inzulina nad učinki hor monov, ki zvišujejo kr vni sladkor – to so adrenalin, glukagon, kor tizol ipd. Različni obrazi hipoglikemije
Znaki in simptomi hipoglikemije so l a h ko ra z l i č n i L a h ko g re z a o b č u te k hude lakote, ki ga spremljajo tresenje, potenje, razbijanje srca, bledica, občutek toplote ipd (avtonomni živčni sistem) ali nezbranost, upočasnjenost, zaspan o s t , m ot nj e v i d a i n z m e d e n o s t ( p omanjk anje glukoze v možganih)
Znaki in simptomi se lahko tudi spreminjajo, še posebno, kadar je sladkor na bolezen prisotna dlje časa. Če v začetku
prevladujejo znaki avtonomnega živčevja, se po dolgih letih sladkor ne bolezni hipoglikemija lahko prepozna po morda manj očitnih znakih, kot so mravljinčenje okrog ust, komaj opazno zapletanje besed pri govorjenju ipd
Če oseba simptomov ne zazna, govorimo o nezavedni hipoglikemiji. Ta se lahko poglobi in privede do zelo hude hipoglikemije z motnjo zavesti, krči in komo (ki ji pravimo hipoglikemična koma).
Hipoglikemije so lahko blage ali hude
Hipoglikemijo označimo za blago, če si oseba ob njenem pojavu lahko sama pomaga. Vrednost glukoze je navadno nad 3 mmol/l Huda hipoglikemija je tist a, pri k ateri si oseba sama ne more več pomagati in nujno potrebuje pomoč dr uge osebe Nevar ne so tudi nočne hipoglikemije, saj je spremembe v telesu med spanjem težje prepoznati.
Če se pojavi blaga hipoglikemija, je treba čim prej zaužiti enostavne ogljikove hidrate, najbolje 1–2 dl sladke tekočine, glukozne tablete (15 g ogljikovih hidratov) ali 1 veliko žlico medu Čokolada ali piškoti niso primer ni, ker vsebujejo tudi maščobe, te pa vplivajo na (pre)počasno dviganje glukoze
Učinkovitost ukrepa preverimo po približno 15 minutah z merjenje glukoze iz k apilar ne kr vi na prstu Senzorji za merjenje sladkorja niso primer ni za sledenje hipoglikemije, saj pri odčitavanju vrednosti glukoze nekoliko zaostajajo Pri nizkih vrednostih glukoze postopek ponovimo V eni uri po hipoglikemiji zaužijemo mešani obrok
Pri hudi hipoglikemiji z nezavestjo bolniku ne dajemo v usta ničesar, postavimo ga v bočni položaj za nezavestnega in pokličemo na številko 112. Če imamo na voljo gluk agon (v obliki nosnega pršila ali v obliki injekcije), ga apliciramo.
Ozaveščanje o hipoglikemijah je pom e m b n o , s a j h u d e a l i p o n av lj a j o č e s e lahko vodijo v zmanjšanje miselnih sposobnosti, zelo redko pa tudi v smr t.
LIONS
Recepti kuharskega mojs tra Uroša Štefelina
Ambasador Lions diabetes menija, z Michelinovo zvezdico nagrajeni kuharski mojster Uroš Štefelin iz Hiše Linhar t je pripravil nekaj predlogov za Lions zdrave malice v obliki, ki je nismo vajeni. Gre za sestavljene solate, ki so lahko glavni obrok tako malice kot tudi kosila
Sestavljena solata je lahko presna ali iz k uhanih oziroma pečenih sest avin. Biti mora biti lepa, okusna in sočna. Pripravimo jo lahko v zelo kratkem času vnaprej in zapakiramo za v službo Zdravo in enostavno!
• fregola ali katere koli testenine s sveže narezanimi jabolki in sveže naribanim hrenom,
• listnata solata s sveže naribanim korenjem in zeleno,
• pečene piščančje prsi (marinirane s timijanom, paradižnikovo omako in gorčico)
Krompirjeva solata
• krompir s čebulo, proseno kašo ter svežo in na rezine narezano hruško,
• preliv : jabolčni kis, gorčica, sončnično olje, sol, poper,
• listnata solata z jabolčnim kisom in lanenim oljem, posuta z mletimi orehi in jajci
Zdravi ražnjiči
• pečene bučke,
• pečeni melancani,
• kocke pečene polente z zelišči
Posteljica za nabodala:
• posušen paradižnik,
• mladi sir,
• česen in bazilika
Na vrh potresemo nariban zorjeni sir
Še nek aj idej za preproste in zdrave malice:
• Fižolova solata s čebulo in z bučnim oljem; radič z redkvico in govejim rostbifom (pečen in narezan na rezance) ter prelivom iz jabolčnega kisa, oljčnega olja in nasekljanega česna
• Solata črne leče z bučnim oljem, jabolčnim kisom in zdrobljenimi lešniki; marinirana pečena cvetača z zeleno in špinačo.
• Testenine trofie s hladno paradižnikovo omako, grahom in s korenjem; listnata solata z oljčnim oljem in limono ter s hrustljavim pršutom in šalotko
• Rumeni stročji fižol s česnom in peteršiljem; krompirjeva solata s kisom, oljem, soljo in poprom; pečeni lignji in paradižnik češnjevec
Luskavica in sladkor na bolezen tipa 2 sta zahtevni kronični bolezni, ki se pogosto pojavljata skupaj in postavljata posameznike pred dodatne zahtevne izzive ter zahtevata celostno in specializirano obravnavo bolnikov Sladkor na bolezen tipa 2, ki pomembno vpliva na regulacijo glukoze v kr vi, ter luskavica, ki velja za vztrajno, a sicer dobro obvladljivo kožno bolezen, nista zgolj naključni sopotnici, temveč sta tesno prepleteni na različnih ravneh. Učinkovito obvladovanje obeh stanj zato postaja ključno za posameznike, ki se z njima soočajo.
Povezanos t med luskavico in sladkor no boleznijo tipa 2
Številne raziskave so pokazale, da obstaja povezava med sladkor no boleznijo tipa 2 in lusk avico. Bolniki s sladkor no boleznijo tipa 2 imajo pogosteje težave z lusk avico kot tisti brez sladkor ne bolezni Poleg tega ima lahko sladkor na bolezen tipa 2 vpliv na resnost in trajanje lusk avice Sladkor na bolezen tipa 2 in lusk avica si namreč delita številne patof iziološke mehanizme, ki lahko pri-
spevajo k njunemu sočasnemu pojavljanju Raziskave kažejo na vpliv inzulinske rezistence, vnetja ter genetskih in okoljskih dejavnikov kot ključnih komponent, ki povezujejo obe bolezni
Prepoznavanje in spremljanje bolnikov s sladkor no boleznijo in luskavico
Za učinkovito prepoznavanje in spremljanje bolnikov s sladkor no boleznijo tipa 2 in sočasno prisotno lusk avico je
ključno vzpostaviti integrirano diagnostično prakso Timsko sodelovanje med der matologi in endokrinologi povečuje natančnost diagnoze ter omogoča boljši nadzor nad obema kompleksnima stanjema. Strokovnjaki poudarjajo, da poleg rednega spremljanja ravni glukoze v kr vi natančna ocena resnosti luskavice in sistematična analiza morebitnih zapletov predstavljata temeljne korake v procesu usmerjenega zdravljenja Nedavne študije so dodatno pok azale, da so posamezniki s sladkor no boleznijo tipa 2 bolj nagnjeni k razvoju hujših oblik luskavice, kar še dodatno poudarja potrebo po sistematičnem pristopu k spremljanju in obravnavi tovrstnih bolnikov
Skupni dejavniki tveganja in preventivi ukrepi
Poglobljeno razumevanje sk upnih dejavnikov tveganja za lusk avico in sladkorno bolezen tipa 2 odpira pot k razvoju ciljanih preventivnih ukrepov. Nedavne epidemiološke analiz e so razkrile, da ima debelost, še posebej visceralna, pomembno vlogo pri sočasnem nastopu obeh bolezni. Razisk ave tudi k ažejo, da je inzulinska rezistenca kot osrednji mehanizem sladkor ne bolezni tipa 2 povezana s povečanim tveganjem za razvoj težjih oblik lusk avice. Strokovnjaki poudarjajo še, da je ključno vlogo pri preprečevanju obeh bolezni mogoče vzpost aviti z zdravim življenjskim slogom Uravnotežena prehrana, ki vključuje polnovredna živila, redna telesna aktivnost in učinkovit nadzor nad stresom lahko pomembno zmanjšajo tveganje za nast anek lusk avice in sladkor ne bolezni tipa 2 Še posebej velja poudariti, da redno gibanje pozitivno vpliva na obe stanji, saj zmanjšuje sistemsko vnetje in izboljšuje občutljivost tkiv na inzulin. Zave-
danje in izobraževanje bolnikov o teh ključnih dejavnikih tveganja nista le osnovna, temveč ključna stebra dolgoročnega obvladovanja njihovega zdrav ja. S tem znanjem lahko posamezniki bolj aktivno sodelujejo pri preventivnih pristopih ter s skrbjo za svoj življenjski slog zmanjšujejo tveganje za razvoj in napredovanje obeh kroničnih stanj Novejše razisk ave nak azujejo tudi na to, da tradicionalna klasifikacija sladkorne bolezni ne zajema vseh njenih kompleksnih patof izioloških mehanizmov Nov model poudarja pomembnost prepoznavanja nenor malno delujočih beta celic, genetske predispozicije, sistemskega vnetja v telesu, okoljskih vplivov in odpor nosti tkiv na inzulin, ki sk upaj tvorijo kompleksen patof iziološki vzorec, ki sicer p r i s p e va t u d i k p o š ko d b a m r a z l i č n i h celic in tkiv pri osebah z lusk avico
Prilagojen pris top k zdravljenju
Za posameznike, ki se soočajo s sočasno diagnozo sladkor ne bolezni tipa 2 in luskavice, je ključnega pomena uvesti prilagojen pristop k zdravljenju, ki zajema celovito obravnavo obeh bolezni. Načr tovanje terapevtskih strategij zahteva sodelovanje zdravnikov različnih specialnosti, ki skrbijo za specif ične vidike vsake bolezni. Ena od ključnih komponent prilagojenega pristopa vključuje
uporabo zdravil, ki vplivajo na glukozo v kr vi pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2 Hkrati je treba vključiti terapijo za lusk avico, ki lahko vključuje lok alna a l i s i s te m sko z d rav i l a , fotote ra p ij o i n druge specializirane postopke Usklajeno delovanje teh terapevtskih oblik omog o č a b o lj š e o bv l a d ova nj e s i mpto m ov obeh bolezni in posledično izboljšanje splošnega zdravstvenega st anja posameznik a Pomembno je poudariti, da pristop k zdravljenju ne sme biti zgolj simptomatski, temveč mora ciljati tudi na dolgoročno izboljšanje k akovosti življenja bolnik a in na preprečevanje morebitnih zapletov, ki izhajajo iz sočasnega obstoja obeh bolezni S tem integriranim pristopom k zdravljenju se lahko doseže o p t i m a l n a u č i n kov i to s t te r a p e v t sk i h ukrepov in zagotovi celostna skrb za posameznik a
Pri zdravljenju luskavice se lahko sicer uporabljajo različna zdravila, od katerih so nekatera usmerjena v zmanjšanje vnetnih odzivov kože, medtem ko dr uga ciljajo na uravnavanje hitrosti rasti kožnih celic. Topikalna zdravila, kot so kor tikosteroidi in analogi vitamina D, se pogosto uporabljajo za lok alno zdravljenje psoriatičnih sprememb na koži Pri sistemskem zdravljenju pa se lahko uporabljajo predvsem imunosupresivi in nek atera biološk a zdravila, odvisno od resnosti
Avstrijska blagovna znamka za vaše zdravje
Redno spremljanje vrednosti kr vnega sladkorja in ohranjanje priporočljivih vrednosti lahko znatno zmanjša tveganje za razvoj ali poslabšanje luskavice pri sladkornih bolnikih
bolezni in odziva posameznik a na terapijo Za sladkor no bolezen tipa 2 pa obstaja široka paleta zdravil, ki vključujejo peroralne antidiabetike, inzulin in dr uge sk upine zdravil, ki delujejo na različne mehanizme v telesu za nadzor ravni glukoze v kr vi. Na primer, zaviralci alfa glukozidaze zmanjšujejo absorpcijo glukoze iz prebavnega sistema, medtem ko bigvanidi povečujejo občutljivost telesnih celic na inzulin. Pomembno je prilagoditi izbiro zdravil posameznikovim potrebam, saj se vsak a oseba na zdravljenje odziva dr ugače Usklajevanje teh zdravil v kontekstu sočasnega zdravljenja lusk avice in sladkor ne bolezni tipa 2 zahteva precizno prilagajanje odmerkov in skrbno spremljanje terapevtskega odziva, da se doseže optimalno ravnovesje med učinkovitostjo in var nostjo
Psihološki vidiki bolezni in podpora bolnikom
Življenje s sočasno diagnozo sladkorne bolezni tipa 2 in luskavice prinaša kompleksne psihološke izzive, ki lahko znatno vplivajo na k akovost življenja posameznik a Bolniki se v mnogih primerih soočajo s stigmo, ki izhaja iz napačnih predstav o teh boleznih in lahko vodi do socialne izolacije. Stres, povezan z obvladovanjem obeh kroničnih st anj, lahko negativno vpliva na duševno počutje, k ar se odraža v anksioznosti, depresiji in občutkih nemoči. Poleg tega lahko vidne kožne lezije pri lusk avici dodatno prispevajo k psihičnemu nelagodju, saj so lahko vir dr užbene negotovosti in zmanjšane samozavesti.
V tej luči je izjemno pomembno zagotoviti celos tno psihološko podporo bolnikom. Programi izobraževanja o psiholoških vidikih so ključni za razumevanje in obvladovanje stresa, ki ga prinaša življenje s sočasnima boleznima Psihološko svetovanje in terapevtski pristopi, vključno z metodami sproščanja in kognitivno-vedenjsko terapijo, lahko pomagajo bolnikom obvladovati čustvene izzive in razvijati strategije za učinkov i to sp o p r ij e m a nj e s s t i g m o . Po l e g tega lahko sk upinske terapije ponudijo var no okolje, kjer lahko bolniki delijo svoje izkušnje, se medsebojno podpirajo in gradijo občutek pripadnosti Vključevanje psihosocialnih vidikov v celostno obravnavo bolnikov s sladkor no boleznijo tipa 2 in lusk avico ne le izboljšuje njihovo duševno počutje, ampak tudi prispeva k večji skladnosti z zdravljenjem in k boljši k akovosti življenja na dolgi rok. Razumevanje psiholoških izzivov je torej ključno za oblikovanje prilagojenega in učinkovitega načr ta zdravljenja, ki upošteva tako f izične kot tudi čustvene vidike bolezni.
Raziskave in inovacije za izboljšanje obvladovanja obeh bolezni
Nadaljnje raziskave igrajo ključno vlogo pri globljem razumevanju povezave med lusk avico in sladkor no boleznijo tipa 2 ter pri razvoju inovativnih terapevtskih pristopov Identifikacija skupnih patof izioloških poti lahko vodi v razvoj z d r av i l , k i c i lj a j o n a te m e lj n e v z ro ke obeh bolezni. Razisk ave, osredotočene
na razumevanje kompleksnih molek ular nih in imunskih interakcij, ponujajo vpogled v potencialne tarče za zdravljenje, k ar omogoča razvoj novih ciljanih terapij Na osnovi raziskovalnih ugotovitev se tudi zdi, da bi usklajen pristop k terapiji lahko prinašal izboljšave tako pri lusk avici kot tudi pri sladkor ni bolezni Spremembe življenjskega sloga, kot so prilagoditve prehrane in povečana telesna aktivnost, kažejo pozitivne učinke pri obeh boleznih Nek atera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje sladkor ne bolezni, kot so GLP-1 agonisti, tiazolidindioni in metfor min, kažejo potencialno učinkovitost tudi pri luskavici Hkrati lahko zdravila za lusk avico, kot so TNFblok atorji, na primer adalimumab, pri posameznikih s sladkor no boleznijo izboljšajo občutljivost tkiv na inzulin.
Poleg tega bi inovacije morale vključevati bolj personalizirane pristope, ki upoštevajo genetske in biološke značilnosti posameznikov Razvoj terapevtskih strategij, usmerjenih v specif ične poti, kot je na primer regulacija imunskega odziva ali zmanjšanje vnetnih procesov, predstavlja ključen napredek. Konkretni cilji v raziskovalnih prizadevanjih lahko vključujejo še identif ik acijo genetskih markerjev, ki so sk upni obema boleznima, in razvoj bioloških zdravil, ki ciljajo na te specif ične markerje za izboljšanje u č i n kov i to s t i te r a p e v t sk i h p r i s to p ov H k r a t i l a h ko p e r s o n a l i z i r a n e te r a p ij e vključujejo uporabo naprednih slikovnih in diagnostičnih tehnik za bolj natančno spremljanje učinkov zdravljenja na ravni posameznik a. Že zgolj splošni pristopi k zdravljenju, kot so spremembe življenjskega sloga in uveljavljena zdravila, imajo tako vsek akor potencialne koristi pri obeh boleznih, kljub temu pa so potrebne nadaljnje raziskave za potrditev učinkovitosti tovrstnih skupnih terapevtskih pristopov
Zaključek
Obvladovanje lusk avice pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2 zahteva integriran pristop z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki, individualiziran načr t zdravljenja ter celostno podporo bolnikom S poglobljenim razumevanjem povezave med tema dvema boleznima in z uporabo inovativnih pristopov lahko izboljšamo k akovost življenja bolnikov in zmanjšamo breme, ki ga prinašat a obe bolezni.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Us tna voda
® Curaden Slovenija, d o o
Se sprašujete, ali bi v svojo r utino ustne higiene vključili ustno vodo? Večina jo uporablja za razkuževanje ustne votline in prikrivanje zadaha, spet dr ugi pa mislijo, da bodo z njeno uporabo preprečili nastanek zobnega kamna ali celo izboljšali vnetje zobnih in obzobnih tkiv v ustni votlini.
S svojim delovanjem ne nadomešča ščetkanja zob z zobno ščetko in čiščenja medzobnih prostorov z medzobno ščetko Tako tudi ne preprečuje nast ank a zobnega k amna, lahko pa deluje protibakterijsko in protivnetno na obzobna tkiva, k ar je še posebej pomembno za vse, ki se soočajo z diabetesom
Vpliv diabetesa na us tno zdrav je
Sladkor na bolezen (diabetes) je kronična bolezen, ki vpliva na mnogo tkiv po vsem telesu, tudi v ustih. Znaki so suha, pekoča usta, manjše izločanje sline, slabo celjenje ran, glivične ok užbe, kr vavitev iz dlesni in parodontalna bolezen Vnetna rana je pri napredovali parodontalni bolezni v velikosti cele dlani, gre za ogromno kronično rano, ki se
bo zaradi diabetesa še težje zacelila Napredovanje parodontalne bolezni je hitrejše in zelo moti uravnavanje sladkorja v kr vi (glikemijo)
Kdaj uporabiti us tno vodo?
Kot pravi doktorica dentalne medicine Tea Šket Strajnšak, se kot del zdravljenja sladkor ne bolezni pri bolnikih opravi zobozdravstveni pregled dlesni in obzobnih tkiv, oskrbi pa se tudi morebitna parodontalna rana Vzrok za nastanek vnetja obzobnih tkiv je plak ob robu dlesni, zato je čiščenje plak a pr vi korak zdravljenja obzobnih tkiv Plak ob robu dlesni se odstranjuje z vsakodnevnim ščetkanjem ob robu dlesni z mehko, gosto ščetko in s čiščenjem medzobnih prostorov z medzobnimi ščetk ami. Ob
tem kot kemično podporo pri zdravljenju obzobnih tkiv svetujemo uporabo paste ali ustne vode s klorheksidinom in dr ugimi učinkovinami
Ni vseeno, katero us tno vodo izberete
Ko potrebujete učinkovite in varne pripomočke, lahko izbirate med štirimi ustnimi vodami, zobno pasto in gelom Perio plus Zaradi kombinacije z naravnim antioksidantom Citrox® so izdelki učinkovitejši že pri manjši koncentraciji klorheksidina in so za uporabo var nejši od izdelkov, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo le klorheksidin. Citrox® jim daje prijeten citr usni ok us, in ker okrepi delovanje klorheksidina, se lahko skrajša čas uporabe.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Preprečevanje žilnih zapletov sladkor ne bolezni
® Ajda Urbas, dr med , spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Pojavnost sladkor ne bolezni narašča tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Diagnozo potrdimo, ko vrednosti glukoze v kr vi presežejo 7 mmol/l na tešče, vendar pa o moteni presnovi glukoze govorimo že prej, pri vrednostih nad 6 mmol/l.
Trebušna slinavk a namreč ne uspe proizvesti dovolj inzulina za uravnavanje glukoze v naši kr vi Ker gre za moteno presnovo sladkorja, govorimo o presnovni oz metabolni bolezni Vendar pa povišane vrednosti glukoze povzročajo poškodbe žil, t ako velikih kot malih. Nastanejo t. i. zapleti sladkor ne b o l e z n i Z a to s l a d ko r n a b o l e z e n n i samo presnovna bolezen, temveč tudi bolezen žil
Poškodbe žilnega sis tema
Žilni sistem ima ključno nalogo – prenaša snovi po našem telesu, zagotavlja kisik in hranila našim celicam ter zagot av lj a i m u n sk i o d z i v te l e s a Pov i š a n e vrednosti glukoze v kr vi ohromijo vse naloge, poškodujejo žilno steno in povzročijo okvare žilne stene. Glukoza namreč v kr vnih žilah nima posebne vloge,
zato sili v celice Za prehod glukoze iz žil v celice potrebujemo inzulin, ki kot nekakšen ključ »odklene« celice, da lahko gre glukoza v notranjost, kjer celice iz nje proizvedejo energijo za svoje delovanje Kadar pa inzulina ni dovolj, glukoza ost ane v kr vi in posk uša »pobegniti« iz žil. Pri tem vpliva na procese, ki botr ujejo zapletom:
1 Okvara endotelija – notranje ovojnice žil
Endotelij uravnava prehod kr vi, skrbi z a ž i l n i to n u s o z p r i l a g o d i tev ž i l n a spremembo pretok a, uravnava prehajanje snovi in skrbi za uravnavanje tlak a. Kronično povišane vrednosti glukoze v k r v i p ov z ro č ij o o k va ro e n d ote l ij a te r zato vplivajo na znižane vrednosti snovi, ki skrbijo za širjenje žil (dušikov oksid), k ar vodi v zoženje žil, večje tvegaje za
pojav ateroskleroze in težave z uravnavanjem tlak a
2. Ateroskleroza in ar terioskleroza Ko glukoza naredi poškodbe v žilah, je to prostor, k amor se odlagajo »odvečne« snovi iz kr vi. Najpogosteje so to delci holesterola, veziva, tudi kalcija To vodi v povečano tveganje za zoženje ž i l , a n g i n o p e k to r i s , s rč n i i n fa rk t i n dr uge bolezni. Hkrati pride do t. i. arterioskleroz e oz s t aranja žil, k ar se zgodi pri kronično povišanih vrednostih glukoze prej, zato se lahko bolezni srca in ožilja pojavijo pri nižji st arosti kot pri osebah brez sladkor ne bolezni Poleg visokih vrednosti glukoze v kr vi pa na proces ateroskleroze vplivajo tudi delci holesterola, ki so pri osebi s sladkor no boleznijo bolj nasičeni z maščobami, manj je »dobrega«, HDL holesterola, zato govorimo o bolj aterogenem procesu.
3. Okvara malih žil, ki prehranjujejo ključne organe
Pri povišanih vrednostih procesi vodijo v okvaro najmanjših žil, ki so zadolžene za prehranjevanje živcev, dr ugih žilic, ledvic, oči in dr ugih ključnih organov Ker so žile v teh organih zelo majhne, lahko sorazmer no hitro prizadenejo celotne organe Stene žil popokajo, se razširijo, organi pa delujejo slabše.
Klinične posledice žilnih poškodb
Žilne poškodbe se kopičijo in povzročijo trajne zaplete na organih, ki jim pravimo zapleti sladkor ne bolezni Delimo jih na mikrovaskularne (poškodbe malih žil) in makrovask ular ne (poškodbe velikih žil).
1. Makrovaskular ni zapleti: najpogosteje se na večjih žilah pojavijo aterosklerotične spremembe, ki vodijo v srčni infarkt, možgansko kap ali okvare ar terij na nogah. Srčni infarkti so pri diabetikih 2- do 4-krat pogostejši in se pojavijo približno 10 let prej kot pri osebah brez sladkor ne bolezni K zapletom na večjih žilah pripomorejo tudi ostali dejavniki tveganja – kajenje, neaktivnost, nezdrava prehrana in genetski dejavniki
2 Mikrovaskularni zapleti: med mikrovaskularne zaplete uvrščamo poškodbe žilic v očeh in ledvicah, nevropatijo ter mikrovask ular no angino pektoris in mikroangiopatijo v možganih Diabetična retinopatija (okvara oči) je eden najpogostejših vzrokov slepote, ledvična okvara pa lahko zahteva dializo Nevropatija lahko povzroči okvare oz motnje še v dr ugih organih, mikrovask ular ni zapleti pa vodijo v srčno popuščanje oz. ishemično okvaro srca, prezgodnjo demenco in kognitivni upad
Preprečevanje žilnih zapletov sladkor ne bolezni
Za preprečevanje zapletov je ključno dobro uravnavanje glukoze v kr vi; zaželeno je, da so vrednosti čim bližje n o r m a l n i m v r e d n o s t i m , ve n d a r p a samo to pogosto ne zadostuje. Za preprečevanje zapletov st a namreč zelo p o m e m b n a t u d i z d r ava p re h r a n a i n redna telesna aktivnost Ta poleg urav-
navanja glukoze v kr vi pripomore tudi k ohranjanju tonusa žilne stene in izboljša urejenost kr vnega tlaka, znižuje maščobe v kr vi in pospeši pretok kr vi. Ključno je prenehanje k ajenja in ohranjanje zdrave telesne mase Poskrbeti moramo tudi za primer ne vrednos ti kr vnih maščob.
Če ima oseba tveganja za žilne zaplete, uporabljamo za zdravljenje zdravila iz sk upin, ki tak a tveganja znižujejo Pomembno je tudi, da osebe, ki imajo sladkorno bolezen, redno presejamo (opravljamo redne letne preglede) za bolezni velikih in malih žil
Oseba s sladkorno boleznijo bi morala vsaki dve leti opraviti pregled očesnega ozadja, pregled nog z žilnim pretokom, EKG, po potrebi pa tudi pregled pri k ardiologu. Na ta način zagotavljamo zgodnje prepoznavanje zapletov in ohranjanje zdrav ja organov
Viri
Creager, M A , Lüscher, T F , Cosentino, F , & Beckman, J A (2003) Diabetes and vascular disease: pathophysiology, clinical consequences, and medical therapy: Par t I Circulation, 108(12), 1527-1532
Forbes, J M , & Cooper, M E (2013) Mechanisms of diabetic complications Physiological reviews, 93(1), 137-188
Brownlee, M (2005) The pathobiology of diabetic complications: a unifying mechanism Diabetes, 54(6), 1615-1625
® Zaloker & Zaloker d o o
Dr užba Zaloker & Zaloker, d. o. o., vse od začetka stremi h kakovosti, k novostim in k napredku. Naš cilj je, da se na kar najbolj prijazen in preprost način približamo našim uporabnikom ter z njimi vzpostavimo in ohranimo stik in kakovostno komunikacijo
Na začetku ...
Podjetje Zaloker & Zaloker je bilo ustanovljeno leta 1989 Poznavanje in vizija razvoja zdravljenja sladkor ne bolezni je spodbudila idejo, ki je botrovala pr vim korakom uvajanja samokontrole v slovenski prostor Povezali smo se s proizvajalcem Bayer Diagnostics in spomladi leta 1993 pripeljali v Slovenijo pr ve merilnike in testne trakove za določanje ravni glukoze v kr vi Nov način merjenja g l u ko z e v k r v i j e m a r s i k a te r i o s e b i s sladkor no boleznijo močno olajšal samovodenje
Za lažje življenje
Tesno povezani s stroko smo orali ledino. Naš moto je bil slogan Za lažje življenje z diabetesom, ki smo ga kasneje skrajšali in se danes glasi Za lažje življenje. Sčasoma smo uvedli nove programe, s k aterimi smo razširili svoje področje delovanja tudi zunaj področja sladkor ne bolezni.
Ne g l e d e n a v s e b i n o p r o g r a m a s m o usmerjeni v to, da uporabnikom naših izdelkov in storitev pomagamo ohraniti dobro k akovost življenja Ker želimo, da bili naši uporabniki deležni najboljše strokovne obravnave, z zdravstvenim in dr ugim strokovnim osebjem redno organiziramo strokovna srečanja, izobraževanja, delavnice in se usmerjamo k zadnjim novostim sodobne tehnologije, ki napreduje v smer zdravljenja kroničnih bolezni
dvome
Na področju samokontrole od vsega začetk a stremimo k temu, da bi se osebe s sladkor no boleznijo zdravile z najsodo b n ej š i m i p r i p o m o č k i , k i b i č i m b o lj olajšali samovodenje Tako imamo danes na voljo izjemno preproste in točne merilnike za merjenje glukoze Ascensia Pogosto zbadanje v prst je razvojna podjetja pognalo v isk anje prijaznejših pristopov k pridobivanju podatk a o vred-
nostih glukoze v kr vi. Tako imamo danes na voljo sistem za neprekinjeno spremljanje glukoze v kr vi Sibionics GS1. Ta, za uporabo preprost pripomoček je sestavljen iz senzorja, ki se menja na 14 dni in se povezuje z aplikacijo, na kateri uporabnik spremlja svoje vrednosti glukoze v realnem času Zaradi pomanjkanja znanja in izk ušenj so bile tudi inzulinske čr palke spr va strah in dvom Predst avljale so večjo odgovor nost, potrebo po stalni tehnični podpori uporabnikom in visok strošek, saj osebe s sladkor no boleznijo na začetku še niso imele pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Ko je slovensk a strok a v korak u s svetovnimi trendi razvoja zdravljenja sladkor ne bolezni sprejela inzulinske črpalke in hkrati nov način k vodenju sladkor ne bolezni, je ZZZS uvrstil inzulinske čr palke med p r av i c e z ava r ova n c e v i z o b ve z n e g a zdravstvenega zavarovanja Pr vi koraki so bili leta 2000 narejeni z inzulinsko čr palko MiniMed 508, danes pa smo na p r a g u n ove g a p o g l av j a v z d r av lj e nj u sladkor ne bolezni, ne več daleč do uresničitve upov in ž elja milijonov posameznikov s sladkor no boleznijo – do zapr te zanke oz. umetne trebušne slinavke
Vaš vpliv na naš razvoj in na širitev programov
Namen obstoja družbe Zaloker & Zaloker je bil dolgo posvečen sladkor ni bolezni. S širokega področja potreb po preprečevanju in blaženju ak utnih in poznih zapletov, kot je npr diabetična noga, smo dobivali usmeritve za širitev svojega delovanja Preudarno izbrani, kakovostni in učinkoviti proizvodi zanesljivih in m e d n a ro d n o p r i z n a n i h p a r t n e r j ev s o pridobili tudi zaupanje slovenske zdravstvene stroke in uporabnikov
Ponosni smo, da smo Zaloker & Zaloker d. o. o., dr užba, ki stremi k boljšemu življenju danes in jutri
Manj
14-dnevni senzor Alarm za visoko/ nizko glukozo
Vodotesno (IPX8)
Brez zbadanja v prst
Točnost: MARD = 8,83 %*
Moje vrednosti lahko spremljajo svojci na daljavo
Podatke lahko delim z zdravstvenim timom
Prenos meritev v aplikacijo v realnem času
® T jaša Prosenik, dipl medicinska sestra, mag dietetike
Čas priprave in kuhanja: 45 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 430 kcal
Ogljikovi hidrati: 63 g
Beljakovine: 11,5 g
Maščobe: 13,5 g
Natrij: 1,5 g
Vlaknine: 6 g
Sestavine: ena manjša čebula, dve žlici e k s t ra d ev i ške g a o lj č n e g a o lj a , 3 0 0 g prosene k aše, 50 g mandljev, 150 g korenja, 100 g nadzemne kolerabe, 100 g k uhanega graha, 3 vejice svežega peteršilja, sol in poper
Priprava: nasekljano čebulo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju Dodamo narezano korenje, nadzemno kolerabo, začimbe in dušimo 5–7 minut. Nato dodamo proseno k ašo in zalijemo z vodo Po 10 minutah kuhanja dodamo grah in vodo po potrebi Ko je prosena kaša kuhana, dodamo nasekljane mandlje in nasekljan svež peteršilj
Čas priprave: 40 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 172 kcal
Ogljikovi hidrati: 1,5 g
Beljakovine: 5,5 g
Maščobe: 16 g
Natrij: 1,1 g
Vlaknine: 0,5 g
S e st av i n e : 10 0 g č e m a ž e v i h l i s tov, 1 čajna žličk a soli, ščep mletega popra, 50 ml eks tra deviškega oljčnega olja, ena žlica limoninega sok a in 50 g naribanega par mezana
Priprava: čemaževe liste operemo in jih posušimo V multipraktik damo nariban par mezan, čemaževe liste, sol, poper in miksamo toliko časa, da se vse sestavine lepo povežejo med seboj. Nato dodamo še ekstra deviško oljčno olje, limonin sok in še enkrat zmiksamo Pripravljen pesto lahko uporabimo kot omako za k polnozr natim testeninam (če ga naredimo več, ga lahko shranimo v manjši kozarec za vlaganje in tesno zapremo s pokrovčkom ter ga postavimo v hladilnik).
Čas priprave in kuhanja: 20 minut
Število porcij: 1
Energijska vrednost obroka
(za 1 osebo): 196 kcal
Ogljikovi hidrati: 7 g
Beljakovine: 15,5 g
Maščobe: 11,5 g
Natrij: 0,7 g
Vlaknine: 2 g
Sestavine: 2 jajci, pest mlade špinače, 100 g sveže rdeče paprike, sol, poper in 3 vejice svežega peteršilja
Priprava: rdečo papriko narežemo na m a nj š e ko c ke , š p i n a č o n a t r g a m o n a manjše dele in vse sk upaj zmešamo s stepenimi jajci Dodamo še začimbe, nasekljan peteršilj in vsebino zlijemo na segreto ponev. Pečemo toliko časa, da sta obe strani omlete obar vani rahlo rjavo Postrežemo sk upaj s polnozr natim kr uhom in zelenjavo
Solata s šparglji, belim sirom in orehi
Čas priprave in kuhanja: 25 minut Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka
(za 1 osebo): 170 kcal
Ogljikovi hidrati: 4 g
Beljakovine: 6 g
Maščobe: 14,5 g
Natrij: 1,5 g
Vlaknine: 2,5 g
Sestavine: 350 g špargljev, 60 g belega sira, 50 g orehovih jedrc, sol, poper, sok polovice limone in ena žlica bučnega olja
Priprava: šparglje očistimo, odrežemo trde olesenele dele, jih narežemo na 2 cm dolge konce in jih na hitro podušimo na ponvi, toliko, da se malo zmehčajo Beli sir narežemo na kocke, orehova jedrca nasekljamo Ohlajene šparglje in vse dr uge sestavine damo skupaj v skledo za solato, začinimo, premešamo in postrežemo.
Zdrava prehrana je zelo širok pojem Ne zajema samo pravilne izbire živil, ampak tudi pravilno pripravo hrane, primer no kol i č i n o ž i v i l , z d r avo p re h r a nj e va nj e z u n a j doma, pravilen ritem prehranjevanja in seveda tudi nak upovanje hrane.
Med pr vimi pravili, ki se jih je smiselno držati pri nakupovanju živil, je, da v trgovino ne gremo lačni Saj veste: naše oči bi pojedle marsikaj, kar je na trgovinskih policah Priporočljivo je tudi, da si naredimo nakupovalni seznam in se potem tega v trgovini tudi držimo Ne nak upujmo na zalogo in k upimo toliko, kot porabimo Zavržene hrane je že tako ali tako preveč Nova živila v hladilniku razporedimo tako, da starejša oziroma tista s krajšim rokom uporabe postavimo naprej, nova pa zložimo za njimi
Cilj: ozaveščanje potrošnikov
K bolj zdravi izbiri živil lahko pripomore tudi branje deklaracij na živilih Deklaracije so namenjene ozaveščanju potrošnikov o lastnostih izdelka. Z deklaracije je tudi razvidno, koliko ogljikovih hidratov vsebuje določeno živilo, kar je pomembno predvsem za diabetike
Zaradi velikega števila podatkov pa lahko branje deklaracij marsikomu povzroči prave preglavice Katere podatke zasledimo na deklaracijah in kaj pomenijo?
Ime živila
Sestavine: te morajo biti napisane v padajočem vrstnem redu glede na vsebnost v izdelku. To pomeni, da največji delež v živilu predstavlja sestavina, ki je napisana na pr vem mestu
Alergeni: žita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, mleko, oreščki, listnata zelena, gorčično seme, sezamovo seme, žveplov dioksid in sulf iti, volčji bob, mehk užci in izdelki iz naštetih snovi Med sestavinami so napisani z odebeljeno pisavo
Razmere za shranjevanje: označeni so zato, da potrošnik pravilno ravna z živilom, da to ohrani predvideni rok uporabnosti Upoštevati je treba predvsem temperaturo in razmere za shranjevanje, ki veljajo po odpr tju izdelka.
Navodila za uporabo, npr. čas k uhanja, pečenja
Naziv proizvajalca.
Država porekla: ta podatek nakazuje, ali je izdelek slovenskega porekla, ali prihaja iz Ev-
ropske unije, ali morda iz države dr ugega dela sveta Zagotovo je smiselno to upoštevati, če želimo k upovati lokalno in domačo hrano
Datum minimalne trajnosti/datum uporabe: zasledimo lahko dva zapisa, in sicer uporabno najmanj do ali porabiti do. Kakšna pa je razlika? Uporabno najmanj do označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano k akovost Se pravi: po tem datumu je živilo še lahko užitno, če smo upoštevali pravila shranjevanja in če embalaža ni bila poškodovana Ni pa nujno, da bo živilo ohranilo pričakovano kakovost (npr testenine, prepečenec, čokolada ) Oznaka porabiti do označuje datum, do katerega so živila var na za uporabo (npr jogur ti, mleko, sk uta )
Tabela hranilnih vrednosti: tu so zbrani podatki o energijski in hranilni vrednosti živila Prikazan je tudi delež sk upnih maščob in od tega delež nasičenih maščob, ogljikovih hidratov in od tega sladkorjev, delež beljakovin, prehranskih vlaknin in soli.
Branje deklaracij nam omogoča, da prepoznamo in ustrezno izberemo živila glede na svoje prehranske potrebe, zato je smiselno, da predvsem pred nak upom novega živila preberemo te ključne podatke
VRTNO VESELJE: Enos tavna nega, zanimiva uporaba
® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru
Dreni, vr be in leske so rastline, ki jih pogosto gojimo na vr tu. Enostavne so za gojenje in nego, ne zavzamejo veliko prostora, pa še koristno jih lahko uporabimo Iz njih si lahko izdelamo naravne ograje – nizke, ki obrobijo gredice, ali visoke, ki pregradijo dele vr ta.
Poganjke rastlin, ki jih uporabljamo za prepletanje v naravne ograje, porežemo do tal vsaki dve ali štiri leta Če imamo na vr tu več primer nih rastlin, jih lahko režemo izmenično Če imamo na vr tu samo eno lesko, izrežemo vsako leto največ eno tretjino vseh poganjkov
Vrbe lahko režemo na različnih višinah – nizko pri tleh ali na deblu, odvisno od vzgojne oblike Drene pogosto gojimo v sk upinah za zimski okras, saj imajo bar vite enoletne poganjke. To bar vitost ohranjamo z redno rezjo
Najboljši so vr bovi in drenovi poganjki
Odrezane veje uporabimo za prepletanje ograj ali opor za trajnice Za prepletanje so najboljši mladi, mehki poganjki, ki v premer u merijo do 1 cm. Najboljši so vrbovi, drenovi, zelo uporabni so tudi enoletni poganjki lipe, cigarovca in judeževca
Za prepletanje so uporabni sveže odrezani poganjki Če stojijo odrezani v šopih dalj časa, se izsušijo in jih je treba pred uporabo dobro namočiti, da se zmeh-
Nara vne ograje in opore za ras tline
Nara vne ograje in opore za ras tline
čajo Odrezane šope poganjkov za prepletanje shranimo do uporabe v senci, in če je le možno, v prostor u, kjer ne bodo izgubljali vlage.
Za pokončne elemente pri pletenih ograjah ali stožčastih oporah vzamemo malo debelejše ravne leskove veje ali celo bambus, odvisno od tega, kaj imamo n a ra z p o l a g o V p re m e r u n a j vej e n e bodo debelejše od 3 cm
Kaj potrebujemo za izdelavo pletene ograje ali pletene opore?
• Veje primer ne debeline
• Kladivo
• Vr tne šk arje
• Vr vico ali vr tno žičko za spajanje posameznih elementov
• Če ne želimo, da se izdelana opora ali ograja zarasteta na mestu, konec poganjk a prelepimo
Načini uporabe
Na j b o lj e n o s t ave n n a č i n p o s t av i t ve naravne ograje v vr tu je, da odrezane poganjke izbranih gr movnic zapičimo v tla, kot bi hoteli narediti potaknjence Večina rastlin, ki jih porežemo spomladi, bo pognala korenine, nek aj pa je takih, ki se bodo tudi razrasle v uporabne žive meje, na primer liguster, forzicija, dreni
Ti, zadnji, so pri ukoreninjanju včasih malo muhasti Tako vraslo naravno ograjo vzdržujemo kot živo mejo, ki potrebuje vsakoletno rez.
Opore za trajnice in enoletnice
Odrezane veje gr movnic lahko uporabimo za izdelavo opor za trajnice. V poštev pridejo tudi veje dreves, na primer brezove ali jelševe veje, ki so gosto razrasle z drobnimi vejicami Te se dajo lepo upogibati in oblikovati v ž eleno obliko Veje zapičimo v krog okoli mesta, kjer je zasajena trajnica, vrhove vej, ki so tanjši in mehkejši, pa med sabo prepletemo tako, da dobimo oporo k upolaste oblike Tak a opora bo zdržala v
vr tu eno sezono Jeseni ali pozimi, ko porežemo trajnice, pospravimo tudi oporo, ki je primeren material za kompostni k up.
Malo več dela bomo imeli z izdelavo opor, če bomo veje med sabo prepletali vodoravno, na primer v obliko stožca. Take opore si lahko izdelamo na vr tu in jih k asneje postavimo na stalno mesto V tla zapičimo ogrodne veje, ki naj bodo malo močnejše, in jih na vrhu zvežemo z vr tno žičko. S tanjšimi poganjki vrbe ali drena prepletemo ogrodne veje eno za dr ugo izmenično okoli o g ro d n i h vej . D o b ro i z d e l a n e s tož c e bomo v vr tu lahko uporabljali dve ali celo tri sezone
Enoletne vzpenjalke vsako leto potrebujejo oporo, po k ateri rastejo, in vertikalno izložbo, na kateri lahko predstavijo svojo sezonsko cvetno ponudbo Če jih gojimo v loncih, je zadeva precej preprost a. Pokončne veje zapičimo po n ot ra nj e m o b o d u l o n c a , š t i r i d o p et oziroma več, odvisno od premera Na vrhu jih zvežemo z vr vico ali žičko Vmes jih lahko povežemo z vr vico, da se mladi poganjki lažje začnejo vzpenjati
Tako oporo po koncu sezone razvežemo in pospravimo, veje pa lahko uporabimo še naslednjo sezono Če so vzpenjalke zasajene v gredi ali v vrsti, jim postavimo vertikalno steno iz pokončnih močnejših vej, ki jih na redko povežemo med sabo s prečnimi tanjšimi poganjki Stike povežemo z vr vico ali žičko
Zaščita ras tlin v gredi pred kosilnico
Zelo priljubljene so nizke prepletene ograjice za robljenje gred Z njimi oblik ujemo mejo med travo in gredo. S tem zavar ujemo rastline v gredi pred kosilnico Lahko jih k upimo že izdelane, po kosih, kot panelno ograjo Če imamo na voljo svoj material in čas za izdelavo, si jih izdelamo kar sami Ograjo lahko prepletemo na mestu, kjer jo potrebujemo, ali pa si izdelamo posamezne elemente in jih naknadno post avimo na st alno mesto
Prepletanje gre podobno kot pri oporah – potrebujemo ogrodne pokončne veje, ki jih zapičimo v tla. Razmik med ogrodnimi vejami je odvisen od dolžine vej, ki jih imamo na voljo za prepletanje, in od oblike ograje – s krajšimi razdaljami lahko ustvarimo mehkejše linije
ograje Za večji vizualni učinek gosteje prepletene ograje lahko med posamezne ogrodne elemente dodamo še krajše pokončne veje, okoli k aterih izmenično prepletamo
P r i o g r a j a h b o d i m o p o z o r n i z a z aključke Ti naj bodo izdelani tako, da
so vodoravni poganjki zaviti okrog zadnjega ogrodnega elementa in da odrezane veje na koncih ne štrlijo ven Pri večjih dimenzijah naravnih ograj poskušamo konce zaščititi z lesenim stebrom, grajenim elementom ali obstoječo živo mejo Če na tak način zastiramo kompostni kup, na vogale zapičimo debelejše lesene elemente
Zanimivo
S prepletanjem vej si lahko izdelamo vr tno okrasje ali celo držala za vr tne lučke Z nek aj domišljije lahko izdelamo ot ro ško i g r a l o – n a j s i b o to l e t u n e l i z vrbovih vej, ki se zarastejo v tla, ali pa kompleksna zelena palača v dveh nadstropjih, ki bo ravno tako zarastla v tla in poskrbela za varno plezališče. Namesto opore za rastline lahko prepletene stožce uporabimo tudi za premične šotore, v k atere se med igro skrijejo otroci
Ob začetku novega leta navadno zaiskri motivacija za uresničevanje novoletnih obljub in za spremembo življenjskega sloga, vendar ta pogosto hitro izzveni V Društvu diabetikov t i p a 1 S l ove n i j e s m o p o s k r b e l i z a d o d a t n o m o t i va c i j o s spletnim predavanjem Motivacija za zdrav življenjski slog. Klinična psihologinja Simona Klemenčič s Pediatrične klinike UKC Ljubljana je 27 januarja izvedla spletno strokovno predavanje z naslovom Motivacija za zdrav življenjski slog Na p re d ava n j u s m o s p o z n a l i p o m e n m ot i va c ij e i n n j e n e ga razvoja, obenem smo se poglobili v raziskovanje lastne motivacije in se podali na pot spreminjanja in vzpostavljanja novih zdravih navad, ki bodo prispevale tudi k boljšim ravnem krvnega sladkorja Ob vzpostavljanju novih navad in ob spremembi življenjskega sloga je ključnega pomena ustrezno oblikovanje cilja Ta naj bo jasno določen, merljiv in usklajen z vašimi vrednotami, pri tem naj se osredotoča na vedênje in navado Pomembno je, da ciljev ne povezujete zgolj z merljivimi rezultati, kot so številke na tehtnici, ampak se raje osredotočite na celoten proces do nove navade in na dolgoročno dobro počutje Pri tem je treba predvideti morebitne življenjske ovire, ki lahko preprečijo dosego zastavljenega cilja, zato si pripravimo dodatne ukrepe za njihovo premagovanje
Z a o h r a n j a n j e m o t i va c i j e i n usmerjenosti pri doseganju cilja in vzpostavljanju nove življenjske navade si lahko razloge zapišemo na motivacijske kartice Te lahko uporabite tudi za zapisovanje misli za specifično situacijo Kot primer si predstavljajte, da želite prenehati z uživanjem ocvr tih jedi, na mo-
tivacijsko kar tico si boste zapisali motivacijsko misel, ki vam bo v trenutku, ko boste segli po ocvr tih živilih, to preprečila in zmanjšala željo po tovrstnih živilih Motivacijske kar tice naj izhajajo iz vas in bodo v skladu z vašim razmišljanjem, zato je najbolje, da si jih zapišete Te kar tice lahko preberete vsako jutro in zvečer ter v trenutkih, ko potrebujete dodatno spodbudo za vztrajanje pri določenem vedenju ali vzpostavljanju nove navade Poleg tega jih lahko shranite na različnih mestih, kot so torbica, nočna polička ali v avtu, in jih jemljete s seboj ter uporabite takrat, ko jih najbolj potrebujete. Zavedati se je treba, da lahko hitro zdrsnemo nazaj k starim navadam zaradi prepričanj, ki nam ne koristijo ali so neresnična Pri tem si lahko pomagate z zapisovanjem le-teh in preverjate njihovo resničnost, prav tako se o njih lahko pogovorite z bližnjimi Pred uvajanjem zdrave navade ali sprememb v življenje se vedno vprašajte po posledicah, če tega ne storite, in česa točno se bojite ob uvedbi spremembe Pr vi korak k zdravemu življenjskemu slogu naredite takoj in zdaj Teja Hor vat
Veseli smo lahko, da imamo v naši lepi domovini tudi košček morja Poleti je vzdolž obale množica kopalcev, ki si ob njenih lepotah na toplem soncu v morju krepijo zdravje A tudi ko se poletni čas in kopanje v morju končata, hoteli ob morju niso prazni. To še posebej velja za hotel Delfin v Izoli, ki je vedno poln gostov V njem smo konec oktobra počitnikovali tudi nekateri člani Društva diabetikov Kamnik v organizaciji naše skrbne predsednice Savice Juntez.
Ob nastanku je bil to Počitniški dom upokojencev Slovenije, kasneje pa je z njihovim prispevkom prerasel v hotel in je
danes v popolni lasti ZDUS-a Lani je praznoval že 40 rojstni dan Njegovi gostje, povprečni slovenski upokojenci, se vanj vedno radi vračajo
Milo se ti stori ob pogledu na vse te starejše ljudi, ki si dandanes lahko privoščijo počitnice v hotelu ob morju V preteklosti, v času naših staršev in tudi v naši mladosti, je bilo to dano le redkim Nekateri so za morje le slišali ali pa niti to ne Gostje so videti zadovoljni in veseli. Radi se družijo in kopajo. V bazenih s toplo vodo in masažnih kadeh se razvijejo »debatni krožki« Včasih tudi zapojejo Kopalci v hladnejši vodi pa preizkušajo moči s plavanjem
Pohvalo si zaslužijo gostinci, kuharice in kuharji. Eden od gostov mi je dejal: »Ne vem, kaj naj vzamem, ko je pa vse tako dobro Vsakega po malo bom vzel «
Obilo kulture in zabave
V Delfinu se ob večerih vrstijo tudi kulturni in zabavni dogodki Prepevala nam je ženska klapa Fritule Iz mladih grl je zvenelo lepo petje istrskih in dalmatinskih pesmi. Ni pelo le grlo, pelo in igralo jim je célo telo in zato so se poimenovale Fritule, kar pomeni miške Krasile so jih elegantne črne obleke z lepim belim pasom, ki pri klapah ponazarja zaključeno pevsko skupino, in Fritule so pr va ženska klapa v Sloveniji, ustanovljena leta 2012. Veselo razpoloženje nam je pripravila folklorna skupina Val iz Pirana Plesalci so bili urni in poskočni, k sodelovanju pa so prijazno povabili tudi obiskovalce Ti so bili v prestavljanju klobukov z glave na glavo manj spretni. Bilo je veliko smeha. Stand up komedijantka nam je najprej duhovito predstavila svoje težave, potem pa sta se skupaj predstavili še z nono Ta
Ob odhodu: čakanje na prevoz na železniško postajo
ji je v prodajo prinesla veliko pridelkov s svoje kmetije Vnukinja jih je zadovoljna polagala v veliko košaro in se že veselila zaslužka. Dolgo sta se poslavljali in veselja obeh zlepa ni bilo konec Zabavni sta bili Po l e g ko p a n j a j e b i l o d ovo l j časa tudi za obisk bližnjih mest Peljala sem se v pravljični Piran in med potjo občudovala naravo Tudi jeseni je zimzeleno r a s t l i n j e z d r av i l o z a o ko i n dušo In na sončnih zavetrnih legah zorijo pozne sor te mandarin Kako lepo!
V noči pred našim odhodom je močno deževalo in jutranji sprehod tik ob morju ni bil mogoč Morje se je razhudilo Močno je pljuskalo in si ponekod »dovolilo« poplaviti plažo. Zanimivo j e b i l o d o ž i vet i t u d i to , s aj vo d a s i c e r n i n a re d i l a š ko d e v bivališčih, nam pa je bilo zaradi mokrega vremena lažje zapustiti kraj, kjer nam je bilo lepo Tekst : Jelica Slavič, foto: Sašo Hribar
Poln avtobus članov društva diabetikov Posavje – Brežice se je v petek, 17. novembra 2023, z avtobusne postaje v Brežicah s postankom v Krškem in Sevnici odpeljal na sedemdnevno bivanje v Strunjan.
Zaradi defekta na kolesu avtobusa smo z rahlo zamudo prispeli v hotel Svoboda, kjer so nas že čakali Sledila je razporeditev po sobah, kosilo – in tako se je začelo naše bivanje v čudovitem morskem okolju Vsak udeleženec je dobil animacijski program, ki nas je usmerjal v različne aktivnosti čez teden
Vsako jutro sta vodji naše skupine opravila merjenje kr vnega sladkorja in pritiska Dopoldnevi so bili namenjeni različnim telesnim aktivnostim (vadbi v bazenu, dihalnim vajam na plaži, nordijski hoji) Do večera si je vsak po svojih željah izbral kopanje v bazenu, sprehod po bližnji okolici, na Beli križ, do obale ali celo še kam dlje
Poučni in zabavni večeri
Večeri so bili namenjeni predavanjem in zabavi Poslušali smo predavanje Boža Stepančiča Ekološko v zaledju Istre,
dr Pr ašnikarja Skrb za srce, temo Zdrava prehrana pa je podala Emilija Pavlič Sledili sta še dve predavanji o zeliščih Domačinka iz Strunjana nas je seznanila z zelišči, ki rastejo ob morju, naša članica Tatjana Bajc pa nam je razkrila svoje bogato znanje o zdravilnih zeliščih na naših tleh nasploh in o izdelkih iz njih
Dva večera sta bila posvečena glasbi. Večer z dalmatinskimi pesmimi, ki jih je izvajala klapa pevcev iz Istre, nam bo ostal v dolgotrajnem, lepem spominu Organizirana sta bila tudi izleta; eden v Piran z ogledom Tar tinijeve rojstne hiše, drugi v Milje v Italiji, ki je bil namenjen nakupovanju daril za bližajoče se praznike Pa to še ni bilo vse Na enega od večerov smo bili deležni pijače dobrodošlice s predstavitvijo hotela Talas Strunjan, peninska zabava pa je bila kar ob notranjem bazenu hotela. Ogledali smo si tudi odličen celovečerni film in se razvajali z okusnimi kokicami
Na voljo smo imeli raznovrstno hrano na samopostrežni način, da si je res lahko vsak po svojem okusu vzel to, kar si je želel. Za nas je skrbelo prijazno osebje hotela, animatorka nam je bila tudi vedno na voljo V času našega bivanja v hotelu so začeli s pripravami na prenavljanje posameznih delov To je nekatere najbolj občutljive motilo, drugi se za to nismo niti zmenili ...
V petek, 24 novembra 2023, smo se vrnili domov Vsak je s seboj ponesel kar nekaj lepih, nepozabnih spominov Mnogo nas je bilo, ki ob odhodu osebju hotela in samemu kraju Strunjan nismo rekli zbogom, ampak na svidenje do prihodnjega leta
Potopisno predavanje
Pravzaprav nas je na izjemen način v sliki in besedi po tej poti popeljala Vida Tomše, ki jo je v družbi dveh prijateljev dejansko prehodila v petnajstih dneh
Društvo diabetikov Posavje – Brežice nas je 31 januarja z začetkom ob 17 uri v sejni sobi Mladinskega centra Brežice popeljalo po Jakobovi poti iz Por ta na Por tugalskem do Santiaga de Compostela v Španiji; ta odsek se imenuje Por tugalski Camino
K baziliki, kjer naj bi bil pokopan sv Jakob, vodi mnogo poti iz različnih krajev Evrope. Vsem pa je skupno, da so označene s simbolom školjke Tako kot je veliko različnih poti, je tudi veliko različnih vzrokov, ki spodbudijo pohodnike, da se odločijo prehoditi katero od njih; največ jih gre iz verskih nagibov,
mnogi iz potrebe po dokazovanju, tretji zaradi testiranja svojih sposobnosti, mnogi iz potrebe po miru in uživanju v lepotah narave.
Preko šestdeset udeležencev je z zanimanjem spremljalo predavanje Uvodoma je nekaj besed spregovorila predsednica društva Darja Mandžuka Predstavila je predavateljico, najavila bližajoče se dogodke, bila pa je tudi zelo zadovoljna z odzivom članov na povabilo, saj ta kaže, da si želijo tudi predavanj, ki niso
n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki
V življenju se zgodi marsikaj Pridobiš si prijatelje, pa tudi nasprotnike – in potem dolga leta, celo desetletje, med znanci, celo med sorodniki, družinami in skupnostmi ni nič več soglasja – nasprotno, prepir, obsojanje, zavist, vsa dolga vrsta človekovih slabosti, ki ogrožajo pr vo krščansko zapoved
Poravnati je treba krivico, ki sem jo storil, dokler je še čas Prenehati je treba z obsojanjem in podtikanjem – dokler je čas Odpuščati je treba, prav iz srca – dokler je čas In čas je starost
Zato si pravim: Zakaj bi shranjeval denar, ki mi ostane od penzije, v nogavico? Privošči si, dokler si še zmožen, da si sam lahko zavežeš vezalke. Ne pijem, ne kadim, zato mi še ostane nekaj, da si lahko privoščim morje s svojimi prijatelji Polžki, saj ko sva bila z ženo junija na okrevanju v zdravilišču Moravci, je bilo vzdušje res prijetno, zato sva se odločila, da bova šla tudi na morje s Polžki, da se bova lahko razvajala, vso breme in tegobe sva pustila doma Okrevanje je bilo od nedelje, 3 , do nedelje, 10 septembra, v Umagu v hotelu Garden Istra Ima kar štiri zvezdice Moram reči, da v takšnem hotelu že dolgo nisem bil Plaža je bila zelo lepo urejena, ležalniki so bili na razpolago Morje toplo, da sem se naplaval kot že dolgo ne
Presenečenje za rojstni dan
Četr tega septembra sva bila z ženo še v hotelski sobi, ko je potrkalo na vrata Presenečen sem bil, ko mi je prikupna gospodična čestitala za rojstni dan in mi podarila steklenico penečega se vina Vesel sem bil te pozornosti, moram povedati, da še nikjer nisem do-
strogo vezana na sladkorno bolezen
Skoraj enako pomembno kot sámo predavanje pa je druženje članov, ki smo se tudi tokrat še kar nekaj časa zadržali v sproščenem klepetu in smo si izmenjali izkušnje, novice, skratka, na tako prijeten način utrjujemo vezi med seboj Tudi to je ena od pomembnih nalog društva
Tekst in foto: Rudi Mlinar
živel česa takega Rezultat njihovih pozornosti je bil poln hotel Po večerji smo vsi Polžki praznovali moj osebni praznik. Animator David Pandev je veselo vlekel svoj meh in skupaj z Er vinom Kodrunom sta ubrano pela Hvala vsem, ki so mi čestitali Vsako jutro so nam izmerili kr vni sladkor in kr vni tlak Vedno sem imel previsok sladkor, krive so bile moje prevelike oči Po merjenju sladkorja pa smo pred hotelom pridno telovadili. Hvala Er vinu, da nam je na tako nazoren način prikazal, kako se moramo obraniti nasilnežev Po štirih dneh se nam je prid r u ž i l a N i n a Te n ko , vo d j a t u r i s t i č n e a g e n c i j e C e p e l i n , i n prevzela merjenje sladkorja in vodenje telovadbe. Vsak večer smo se zbrali v prostoru, ki ga ima hotel na voljo, da se gosti lahko družijo Za dobro voljo so poskrbeli David, Er vin in Nina Zadnji večer smo se zbrali na obali, kjer je Polžek Ivan praznoval svoj 75 rojstni dan Hvala vsem, ki so nam omogočili nepozabno letovanje. Tekst : Ivan Rus, foto: Jože Kolednik Aktivnosti Polžkov v januarju
Člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki smo tudi v teh hladnih zasneženih zimskih dneh zelo aktivni Kljub mrazu in snegu smo izvedli številne aktivnosti
V torek, 9 januarja 2024, smo iz Šentjanža krenili na pohod in po 3 kilometrih hoje prispeli do cerkve na Kronski gori Omenjeno cerkev vsako leto ob svetovnem dnevu diabetesa osvetlimo v modro Tu smo si ogledali jaslice, ki jih je izdelal Avgust Ver tačnik Po ogledu smo šli še na topel čaj in vrnitev do Šentjanža pri Dravogradu Pohoda se je udeležilo 22 naših članov
V torek, 16 januarja 2024, pa smo odšli na pohod iz Otiškega Vrha do doma Avgusta Vertačnika Avgust je izredno lepe jaslice izdelal tudi na svojem domu Pot v eno smer je bila dolga 5 kilometrov, prehodilo pa jo je 10 članov Društva diabetikov Dravograd – Polžki
Pohod v sredo, 17. januarja 2024, se je začel pri Kulturnem domu v Slovenj Gradcu Pot nas je vodila ob Homšnici do Davorina Legnerja, kjer smo bili gostje že osmo leto zapored Vsaka hišica, vsaka potka, postavljena v jaslicah, ima svoj o z g o d ov i n s ko z g o d b o . P r i Davorinu še sveži krofi in topel čaj in vrnitev proti domu Davorin, hvala za gostoljubnost in lepo predstavitev jaslic. Udeležba: 34 članov Društva diabetikov Dravograd – Polžki Zadnji januarski pohod, v torek, 23. januarja 2024, je po-
Šestega decembra 2023 smo se zbrali člani Društva diabetikov Metlika na Turistični kmetiji Matkovič v Gornji Lokvici.
V noši nas je pričakala Duška Matkovič Zaželela nam je veliko dobre volje in prijetno druženje ter nam postregla z aperitivom in pogačo. Komaj smo posedli okrog miz, nas je ponovno pozdravila Zaželela nam je prijetno druženje, obilo zdravja in vse najlepše v novem letu
P re d s e d n i k Ve ko s l av P r eva l š e k j e p o z d r av i l j u b i l a n te i n vo d st vo D D M et l i ka V s e m j e z a ž e l e l ve l i ko z d rav j a i n š e boljšega sodelovanja v novem letu
Podal je povzetek dela v letu 2023, in sicer smo se družili v Metliki in na morju, organizirali smo predavanja, imeli izlet na Gorenjsko, piknik na Prilozju in Hrastarjev pohod, izvedli praznovanje svetovnega dneva diabetikov, povečali smo število članov ter izvedli srečanje jubilantov 70- in 80-letnikov Torej bomo leto 2023 uspešno končali
Ker smo bili tako delavni, nas je presenetil sveti Miklavž Prinesel nam je dobre bombone Veseli smo bili kot majhni
tekal iz Dravograda do Svetega Boštjana in nazaj Skupaj je bilo 9 pohodnikov Prehodili so skupaj 90 kilometrov
Zaključek leta v Dravogradu
V soboto, 6 januarja 2024, ob 15 uri, smo imeli Polžki zaključek leta v dvorani Špic D v Dravogradu
Za dobro hrano je ponovno poskrbelo gostišče Preša iz Slovenj Gradca, za dobro glasbo trio Miha & Co, vodenje pa sta tokrat prevzela podpredsednik društva dr Er vin Pečnik in tajnica Milena Dobnik Za predavanje o sladkorni bolezni je poskrbela mag Lea Rebernik s sodelavkami Zahvaljujemo se tudi Občini Dravograd in krajevni skupnosti Dravograd ter zavodu Dravit Pozdravila sta nas tudi župan občine Dravograd Tone Preksavec in predsednik KS Dravograd Ferdo Abraham, ki je tudi naš član
Tekst : Er vin Kodr un, foto: Milena Dobnik
Člani Društva diabetikov Metlika smo se decembra zbrali na Turistični
otroci Ko je to videl sveti Miklavž, nam je zaigral na orglice in zapel nekaj pesmi, med katerimi sta bili Kuža pazi in Siva kučma, bela brada
Postreženi smo bili z dobro juho, pečenim odojkom, prilogami in sladico Kramljali smo tako intenzivno, da je bilo kot v čebelnjaku
Po daljšem času smo si zaželeli vse lepo v letu 2024 in se razšli Tekst in foto: Jožef Purgaj
Sladkorna bolezen 35
n Društvo diabetikov Slovenj Gradec
December je mesec , da se nekako zahvalimo in oddolžimo našim prostovoljcem in špor tnikom V ta namen smo priredili srečanje na mestnem kegljišču.
Stane Oblak, ki je vodja vseh špor tnih aktivnosti v društvu, je organiziral tekmo za prehodni pokal posamezno med člani društva Tekmovanje je bilo zelo razburljivo, saj se vsi tekmovalci borijo za čim več podr tih kegljev Množica navijačev je glasno spodbujala svoje favorite Na koncu je sledila podelitev medalj in pokala, ki ga je tokrat spet osvojila Majda Repanšek z največ podr timi keglji
V lepem jesenskem dnevu smo se članice in člani Društva diabetikov Koper odpravili na edukativno zdravljenje v Terme Krka v Dolenjskih Toplicah. Ob odhodu so nam pomahala bela jadra z morske gladine, ob prihodu v Dolenjske Toplice pa nas je pokrajina resnično očarala, saj nas je pričakal pravi ognjemet bar v, v katere so se oblekla drevesa dolenjskih gozdov.
Pridne roke so ustvarjale novoletne voščilnice, dišeče lutke, okrasne vrečke in še veliko različnih uporabnih stvari.
Ke r j e ka r n e kaj n a š i h članic rokodelsko spretnih, smo pod vodstvom Marjane Vrečar organizirali delavnice, na katerih so pridne roke ustvarjale novoletne voščilnice, lutke, napolnjene s sivko, okrasne vrečke za shranjevanje čaja in še in še različnih uporabnih stvari. Med ustvarjanjem se motijo s pogovori in raznimi šalami, ki jih spremlja smeh, in ure minejo kot bi pihnil Zadovoljna s svojimi izdelki se družba vedno znova vrača na naslednjo delavnico z novimi izzivi Tekst in foto: Fanika Slemnik
Tako kot že večkrat do zdaj so nas toplo sprejeli prijazni zaposleni v Termah, ki so skupaj z vodilnimi našega društva pripravili vsebinsko poln in kvaliteten program zdravljenja Vsako jutro smo najprej preverili nivo sladkorja v kr vi, po zajtrku pa smo se udeleževali vodene telovadbe v telovadnici ali na prostem Dopoldanske ure so bile namenjene plavanju in vodeni telovadbi v bazenu, popoldanski program pa je bil usmerjen predvsem v zdravstvena predavanja in številne druge aktivnosti
Pozorno smo prisluhnili zanimivim predavanjem.
Poučna predavanja o dihanju, prehrani in bolečinah
Pr vo predavanje je bilo namenjeno dihanju Poučili smo se, da ima nekaj tako samoumevnega, kot je dihanje, izjemno pomemben vpliv na delovanje posameznih organov in našega organizma v celoti. Naslednje zdravstveno predavanje je bilo posvečeno pravilni prehrani Poudarki so bili na dejstvih, da lahko s pravilno prehrano vplivamo na trdoto kosti, moč mišic, dobro delovanje možganov in živčevja ter na izboljšanje imunskega sistema. Tretje zdravstveno predavanje pa je bilo na-
menjeno preventivi, diagnostiki in zdravljenju bolečin v ramenskem sklepu Predavateljice so odgovarjale na vprašanja, ki so nas zanimala, in tudi svetovale v konkretnih zadevah. Po končanih predavanjih smo hvaležni za nova spoznanja ugotovili, da bi kazalo več pozornosti nameniti pravilnemu dihanju in narediti kar nekaj sprememb v naših navadah Program zdravljenja je vseboval še nabiranje korakov z navadno in nordijsko hojo ter hidrogimnastiko, bilo pa je poskrbljeno tudi za našo čustveno in socialno plat Z veseljem smo obiskali jogo smeha in različne vsebine, ki zadevajo čuječnost, udeležili smo se kviza, igrali tombolo in druge družabne igre ali uživali v večernih glasbenih nastopih
Ob koncu smo znova ugotovili, da je teden edukacije minil prehitro in da je Dolenjska dežela dobrega počutja, veselih in prijaznih ljudi ter neverjetno slikovite in raznolike narave, ki nam vedno zagotovi čudovit aktiven oddih in nas še naprej vabi, da v njej poiščemo svoj kotiček miru
Tekst : Slobodanka Lesnjak , foto: arhiv dr uštva
n Društvo diabetikov Mežiške doline
Zbrali smo se pri Brančurniku, v legendarni družinski gostilni Njeno ime izhaja iz brinja, ki raste po bližnji Brinjevi gori. Pred gostilno je postavljena znamenita klop – sarkofag iz pohorskega marmorja, ki je bil najden okoli leta 1870 pod Brančurnikovim mostom čez Mežo
Dvorana se je hitro polnila Decembrsko druženje je začela prof. dr. Dušica Pahor. Predavala je o diabetični retinopatiji in vsem položila na srce, kako pomembni so preventivni pregledi Glas violine je napovedal kulturni program Debitantka Nastja Lepičnik je iz inštrumenta korajžno in ponosno vabila praznične ritme.
Društvo Grofje Koroške so ji sledili in preplavili dvorano z decembrskim vzdušjem Zvoki božičnih pesmi so nas objeli
Ni pozabil na »svojo desno roko« Dragico Cizerl in se z vr tnicami zahvalil še Marjeti Kerec, Mar ti Pechaček in Mariji Mravjak Vsakemu od teh, ki so letos dopolnili osemdeset let, je voščil posamezno z darilom In seveda je že na samem začetku srečanja med nami pozdravil goste: podžupana Raven Andreja Rjavca, županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak in poslanca Janija Prednika
Nemogoče je bilo spregledati srčnost Branka Lepičnika, ko se je zahvaljeval svoji ekipi Predsednik, ki že četr ti mandat vodi društvo, ni le skrben organizator letnih edukativnih okrevanj članov društva, ampak tudi vodja odlično izbranih izletov, vedno je kot prostovoljec prisoten na krajevnih dogodkih S svojo predanostjo pomembno prispeva ne samo k dobremu delovanju društva, v svoji občini bivanja Črni na Koroškem je široko pripravljen pomagati, tudi kot prostofer
Vsem je teknilo odlično kosilo Vmes ni zmanjkalo besed zadovoljstva ob prejemu drobne pozornosti Dragice Cizerl Istega leta, ko se je Dragica včlanila v društvo, je začela voditi pohode Njena ideja je bila, da dr uštvo vsako leto obdari člane, ki
Društvo Grofje Koroške je preplavilo dvorano z decembrskim vzdušjem
Snežna vila Mojca, ustanoviteljica društva, je pripovedovala o pomembnosti kulturno-zgodovinske dediščina Koroške, na katero so imeli močan vpliv grofje Thurni, predvsem zaradi njihove napredne miselnosti Gradovi našega kraja so znani tudi po bajeslovnih bitjih, ki so bili del takratnega življenja Društvo ohranja te mite in kulturno dediščino
Predsednikova zahvala vsem zaslužnim
Počutje je nadgradil predsednik Branko Lepičnik v svojih zahvalah zaslužnim za to, da društvo uspešno deluje Posebej je izpostavil in v roko segel ustanoviteljici društva Eli Lenasi.
Mama
Njeno krilo diši
po kruhu, ki v peči nastaja
Njene tople oči
so tolmuni, ki jih polni
ljubezen
Njene grobe dlani
me pobožajo nežno, ko zgubljeno tavam
Vsrkal bom vase
ta vonj, toplino in nežnost za čas, ko šel bom od doma. A se bom vrnil
po kruh, ljubezen in mir, ki le ti mi ga daješ
Dom je pristan in ti moje sidro, draga mama
Silva Forjandopolnijo osemdeset let Pr vo leto je Dragica sama za vse spletla nogavice Še vedno vsako leto znova poskrbi, da vsi na letnem zboru in ob zaključku leta prejmejo drobna, srčna darila Vsa izdela sama Dragica deluje tudi kot prostovoljka v Koroškem medgeneracijskem centru Lani je bila nominirana za naj prostovoljko leta 2022
Lepo nam je bilo na našem zadnjem druženju lanskega leta Kljub povodnji, ki je ogrozila dolino, smo se od leta 2023 poslovili v dobri veri, da nam bo naslednje prineslo manj hudih dni
Izobraževalne vsebine Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije
Tekst in foto: Marta Merkač
Meseca oktobra, smo se člani društva diabetikov zbrali na železniški postaji Ptuj in se z vlakom odpeljali v Prekmurje, v Mursko Soboto.
Ob prihodu vlaka nas je na postaji čakala vodnica in nas popeljala po starem delu Murske Pogledali smo si največje znamenitosti. Opisovala nam jih je v pristni prekmurščini
Pot nas je peljala v evangeličansko cerkev, sprehodili smo se skozi mestni park po Trubarjevem drevoredu, v njem pa videli več kipov, kip Primoža Trubarja in spomenik zmage, posvečen zmagovalcem v drugi svetovni vojni Prišli smo do veličastne zgradbe, gradu v Murski Soboti, v katerem je danes Pokrajinski muzej
Na poti smo se srečali s propadlim hotelom Diana, ki je bil v naših mlajših letih marsikomu kraj razvedrila, in hotel Zvezda, ki še danes služi svojemu namenu – strežbi hrane in pijače gostom
Po ogledu mesta smo malicali vsak po svoje in se z mestnim avtobusom odpeljali do Paviljona Expano, v doživljajski park. Leži ob Soboškem jezeru na obrobju Murske Sobote Eni so si privoščili pijačo na terasi s čudovitim pogledom na jezero in naravo, drugi smo vstopili v paviljon na ogled Na interaktivni način smo spoznali Pomurje skozi več tematskih točk. Preizkusili smo se v premikanju termalne vode s svojimi mislimi v nevro termah; zelo nam je bil všeč polet s stratosferskim balonom nad Prekmurjem
Hitro smo se poslovili od Expana, in nazaj v Mursko Soboto. Časa je bilo še dovolj za osvežitev s pijačo ali kavico – in že smo s prijetnimi občutki hiteli na vlak za Ptuj Bilo je lepo in nepozabno
Zdravstveno predavanje
ob svetovnem dnevu sladkor ne bolezni
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga praznujemo 14 novembra, smo za člane in druge zainteresirane organizirali zdravstveni predavanji v prostorih gostišča Gastro, d o o Prisluhnili smo predavanju dr med Skenderja Veliuja iz Splošne bolnišnice Ptuj o kronični venski bolezni in dr Špeli Vidovič iz NIJZ, ki je predavala o pljučnici in pnevmokoknih okužbah Obe predavanji sta bili izdatni v sliki in besedi ter zanimivi in poučni
Člani društva smo se podali na simbolični pohod z modrimi baloni po okolici Ptuja preko mostu za pešce, kjer smo se slikali v turističnem okviru v obliki prstana. Izdelan je bil v podjetju Talum, ki je okvir podarilo mestu kot ob 1950 obletnici omembe Ptuja v pisnih virih. Na predvečer je zasijala ptujska tržnica v modri bar vi
Tekst : Sonja Korošak , foto: Ida Fric
Društvo diabetikov Maribor je v letu 2024 vstopilo v volilno leto. V preteklem štiriletnem obdobju smo društvo popeljali po novi poti sprememb ob uresničevanju programa dela društva za leto 2023 in sodelovanja pri realizaciji Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni.
Program, ki ga je sprejela vlada za obdobje 2020–2030, govori o veliki skrbi za bolnike, v društvu pa to skrb razumemo tudi kot dobro organizirano delovanje članstva s ciljem, da bi še bolje spoznali sladkorno bolezen, s katero bomo morali sladkorni bolniki kvalitetno in dolgo živeti V pripravah na volilni občni zbor smo članom poslali Bilten z vabilom, kandidacijski postopek s prijavnico za evidentiranje kandidatov in program dela za leto 2024
Dober program dela je v društvu zelo pomemben in člani so ga zelo veseli, saj je zbir pomembnih dogodkov v delovanju društva Tako kot je pomemben program društva, je zelo važen tudi program Zveze društev diabetikov Slovenije, ki v nekaterih točkah sicer govori o delu in pomoči društvom, vendar bi predlagali veliko več pozornosti o delu z društvi in predvsem skrbi za slehernega sladkorn e ga b o l n i k a Ra z m i s l i t i j e treba tudi o spremembi organiziranosti v zvezi z vzpostavljanjem svetov po regijah, predvsem pa prisluhniti vsem društvom in ne samo nekaterim Žal nimamo velikega vpliva na realizacijo programa zveze, saj nas slabo obveščajo, niti ne o aktivnostih v našem kraju Zveza diabetikov se je v programu za leto 2023 v 14 točki programa sicer zavezala, da bo društvom pomagala, že danes pa lahko zapišem, da je bilo pomoči premalo, skoraj nič in kontakti so skromni Pričakujem, da bo gradivo s programom za leto 2024 prišlo pravočasno in da bomo imeli možnost na program pravočasno podati pripombe Program zveze mora biti tudi zbir pomembnih dogodkov društev in le tako ga bo izvajala večina društev
Mesec oktober je v sklopu »pohodimo sladkorno bolezen« minil s pohodom po Pohorju S toplim obrokom in pečenim kostanjem so nas dočakali na Pohorski koči Kljub hladnemu vremenu smo izvedli organizirani pohod, katerega se je udeležilo nad 40 oseb, in se ob vrnitvi še podružili
Šole zdravega življenja, ki je potekala v društvenih prostorih, se je udeležilo več kot 20 članov Predaval je Rok Gorenšek, dr. med., specializant onkologije, iz UKC Maribor na temo Rak med starostniki
S vetov n i d a n s l a d ko r n e b o l e z n i s m o o b e l e ž i l i s k u p a j s študenti medicinske fakultete Maribor v velikem nakupovalnem centru Europark. Vsej zainteresirani javnosti smo brezplačno merili kr vni sladkor in kr vni tlak Pomagalo nam je deset študentov medicine in člani izvršnega odbora našega društva Skupaj smo komaj zmogli opraviti merjenje več kot tristotim mimoidočim občanom. Akcija je potekala čez celoten dan. Laični svetovalec Mirko Topolovec je prispeval koristne nasvete in odgovarjal na vprašanja o sladkorni bolezni Predstavniki podjetja FreeStayle Libre so več kot 30 občanom, diabetikom, namestili sistem za spremljanje glukoze brezplačno
Edukativnega zdravstvenega okrevanja v Zdravilišču Radenci se je letos udeležilo nad 70 članov V mesecu novembru pr va skupina in v decembru druga skupina
V zadnji učni delavnici v mesecu decembru je predavala diabetologinja Eva Zemljič, dr med , spec int med , na temo Nova zdravila v sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni. Po p re d ava n j u j e b i l o p o st av l j e n i h ve l i ko v p ra š a n j , s aj j e b i l o prisotnih nad 50 članov
Jesen je za društvo, ki ima tako obširen program dela, kot ga ima naše, zelo naporno v organizacijskem smislu; kljub temu smo z aktivnimi člani izvršnega odbora veliko postorili
Le urno, le urno se zavŕti lahko imenujemo zaključek leta, ki se ga je letos konec decembra udeležilo več kot 90 članov naš e ga d r u š t va O b z vo k i h ž i ve gl a s b e n i s m o s a m o p l e s a l i , temveč tudi veselo zapeli
Tekst : Mirko Topolovec, foto: arhiv dr uštva
Pri Društvu diabetikov Jesenice v letu 2024 nadaljujemo z uresničevanjem programov, ki vsebujejo različne dejavnosti, namenjene ozaveščanju in izobraževanju o sladkorni bolezni ter aktivnostim za zdrav način življenja.
Pohodi so stalnica v rekreativnih programih, saj članom pomenijo gibanje v naravi, nabiranje novih moči in druženje V soboto, 27 januarja, smo izvedli pr vi letošnji društveni pohod v Gornjesavski dolini Zbrali smo se v naselju Kamne in se podali na Dovje in naprej v Mojstrano. Med potjo smo imeli še »malo učno uro«, saj smo se seznanili z zgodovino, pomembnimi objekti, osebnostmi in dogodki krajev pod Triglavom
n Društvo diabetikov Ljubljana
Sladkarije. Skupina živil, ki ni najbolj zdrava za telo, ampak fajn poboža dušo.
Pa vendar je med nami vse več ljudi, ki imajo težave s sladkim življenjem A so kriva živila? Način življenja? Preveč dela? Premalo gibanja? Genetika? Kdo bi točno vedel. Odvisno od osebe do osebe
V CUDV Draga, enota po poškodbi možganov Mavrica, smo hoteli izvedeti več o sladkorni bolezni in življenju diabetikov Dne 25 januarja 2024 smo na skupino »Minuta za zdravje« povabili Zvezo društev diabetikov Slovenije in Društvo diabetikov Ljubljana Na povabilo so se odzvale Špelca Rudolf, poslovna sekretarka zveze ter predsednica in podpredsednica Društva diabetikov Ljubljana Karmen Maričič in N eli Marjeta Kapus Predstavile so nam obe organizaciji, njihove aktivnosti, dogodke, kdo vse je lahko član, kako se povezujejo, kako se do njih pride ... Razložili so nam tudi kakšne stvari, na katere spr va ne bi pomislili Recimo: a veste, da je izraz »sladkorna dieta«
Izobraževalni program smo začeli s predavanjem doktorice medicine Mojce Ahačič Ankerst z naslovom Debelost kot dejavnik tveganja pri nastanku in urejanju sladkorne bolezni ter nova zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in debelosti Tekst in foto: Janko Rabič
Pri društvu smo posebej veseli prazničnih dogodkov V Domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah smo obiskali našo članico Albo Ko s e l j , k i j e d opolnila okroglih sto let. Čestitke z najlepšimi željami za d o b r o z d r av j e i n počutje so izrekle predsednica društva Sonja Ravnik, podpredsedn i c a D a r j a Kosančič in članica Vida Jensterle
Alba Koselj je po r o d u i z va s i c e Slavče v Goriških Brdih Po šolanju za bolničarko v Ljubljani je dobila službo na Jesenicah Ob delu se je izšolala za medicinsko sestro in bila do upokojitve zaposlena v Splošni bolnišnici Jesenice V domu upokojencev je od leta 2001, kjer rada sodeluje pri različnih dejavnostih Še vedno poje v domskem pevskem zboru Večerna zarja Tudi zdravje ji letom primerno dobro služi Resda ima nekaj težav, a jih z dobro voljo in optimizmom premaguje
Tekst : Janko Rabič, foto: Natalija Jovanović
dejansko zgrešen, ker je ta način prehranjevanja enostavno najbolj zdrav način, ki velja za vse ljudi?
Predstavitev je bila zanimiva in poučna in prehitro je je bilo konec
Iskrena hvala vsem trem za čas in voljo, da so prišle in nam približale življenje oseb s sladkorno boleznijo
Tekst : Danijel Mr voš, CUDV Draga, foto: Karmen Maričič
O d l et a 2 0 2 3 s m o s e č l a n i c e i n č l a n i D r u š t va d i a b et i kov Zagorje ob Savi poslovili z druženjem v prostorih PGD Zagorje
Pričakala nas je lepo okrašena dvorana s prelepo novoletno jelko Predsednica Anica Kranjc je prisotne pozdravila, po-
zdravom pa se je pridružil tudi naš župan Sledilo je presenečenje večera – to je bil ansambelski trio iz Podkuma: Žan Bregar –harmonika, Andraž Strnad – harmonika in Matic Bregar – kitara. S prijetno muziko so lepo popestrili naš večer. Seveda, brez izmenjave daril tudi tokrat ni šlo Ob dobri večerji in sladici so ure hitro minevale in razšli smo se v želji, da se prihodnje leto ponovno srečamo Po lepo okrašenem Zagorju smo pohiteli v tople domove.
Tekst : Marija Grošelj, foto: Henrih Palčič
Kam le čas beži, kam se mu mudi? Tako se sprašujemo tudi mi, saj nam uhaja v dnevih, tednih in mesecih, ob koncu leta pa se zdi kar nemogoče, da ga je konec in da smo v društvu opravili neverjetno število različnih dejavnosti.
Od predavanj, ki jih je bilo 11, dveh okrevanj v Termah Zreče, o b č n e ga z b o ra , š tev i l n i h m e r i tev v d r u š t v u i n n a te re n u , kopanja, rednih pohodov, balinanja in kegljanja v pomladanskem času, petih ekskurzij do skrbi za naše člane v prednovoletnem času Ob dnevu žena in septembra hodimo že vrsto let na morje Člani smo se srečevali na organiziranih prireditvah in popestrili svoj čas na kino predstavah, literarnih večerih, nastopih ob praznikih, članice pa v društvu na ustvarjalnih delavnicah
I n k a j j e n a j p o m e m b n e j š e ? V k l j u č eva n j e č l a n ov, o b i s k i v društvu, odziv na naše pobude, sproščeni pogovori, medsebojna opora in povezanost, ki jo čutimo na okrevanjih, izletih in ob vsakdanjih srečanjih. Tako večkrat iskreno rečem, da smo velika družina, ki zna živeti skupaj in najti lepe trenutke kot popotnico za vsak nov dan Na kratko: lepo nam je skupaj Tako smo oblikovali program tudi za leto 2024, ki ponuja nove dogodke in, prepričana sem, tudi presenečenja Vabljeni!
Cvetka KozmusKras nas je navdušil
Člani našega društva smo se 12 oktobra 2023 odpeljali na Kras Vedno smo veseli vodičke Nine Tenko, ki nam je tudi tokrat opisovala zanimivosti krajev na poti in z vprašanji preizkušala naše poznavanje
Srednjeveška vasica Štanjel nas je navdušila z obzidjem, kamnitimi hišami na terasah na griču, gradom, cerkvijo in Ferrarijevim vr tom, presenečenje je bila degustacija pršuta in terana ter harmonika in petje našega šoferja Boštjana Kavška Seveda ni šlo brez fotografije na čudovitem mostičku Sledil je ogled vasice Goče, kjer je ohranjenih 60 vinskih kleti Jedli smo vipavsko joto s klobaso, ob harmoniki peli in plesali, ob kitari nam je zapel tudi gospodar lokala Tretji postanek je bila Vipava, imenovana slovenske Benetke. Ogledali smo si izvir reke Vipave in se sprehodili čez nekaj mostičkov Med potjo domov sem razmišljala, kako lepe kraje imamo, ki so vredni ogleda Vida Vozel nam je s svojim lepim glasom polepšala vožnjo s pesmijo Kraševka. Ostale bodo lepe fotografije in spomini
Kaj naj še dodam? Novi kraji, ogledi, petje, ples, druženje –vse to si člani želimo in imamo radi! Marjana Košir Goče, kamnit arhitektur ni biser
Zelo rada se udeležujem izletov, ki jih organizirajo v Društvu diabetikov Trbovlje. Predsednica Cvetka Kozmus in člani odbora se trudijo, da so zanimivi, prijetni, veseli in povezovalni Te ž ko s e m s e o d l o č i l a z a n a j b o l j š i i z l et , a n a j b o l j s o m e navdušile Goče O tej slikoviti vasici, ki spada v občino Vipava
Štanjel nas je navdušil že z zunanjo mogočno podobo
in je spomeniško zaščitena, ter njenih značilnostih, nam je navdušeno pripovedoval domačin Davorin Mesesnel. Povedal je, da so Goče zgodba o vinu in hramih in da se več kot pol vasi nahaja pod zemljo Hramov je okrog 60; v njih v lesenih sodih zori vino V mnogih hramih najdemo živo vodo Vas je obdržala videz izpred dveh in več stoletij. Hiše so v celoti grajene iz kamna, pokrite s korci, nekatere s skrili Vsaka hiša je nekaj posebnega in vsaka ima svojo zgodbo
Posebna zgodba je nastajala tudi na domačiji našega gostitelja Davorina Postregli so nam z dobro hrano in pijačo S prijateljicami sem sedela za mizo s pogledom na obokana kamnita vrata; moj pogled skozi ta vrata je zajel čudovit kraški svet. Motiv je bil tako lep, da sem ga morala fotografirati Še vedno
Novo leto prinese s seboj nove želje, načr te in pričakovanja, ki se v trenutku lahko razblinijo v žalosti in mislih o naši minljivosti 21 januarja letos nas je presenetila vest o nenadni izgubi našega dolgoletnega predsednika, sodelavca in prijatelja Edvarda Bergleza Dolga leta je z voljo in ženino pomočjo skrbno vodil svojo sladkorno bolezen, a tokrat so druge okoliščine pripomogle k zaključku življenjske poti Edi, kot smo ga klicali, se je včlanil v takratno društvo, ki niti ni imelo svojega prostora, v letu 1996 V letu 2001 je postal predsednik in ga uspešno vodil 14 let. V tem času so nastale velike spremembe. Našel je lokacijo za društvo v rudniškem ga s i l s ke m d o m u , v ka te re m j e d e l ova l o d o l eta 2 016 . V tesnem sodelovanju z našo zvezo je za društvo pridobil sredstva FIHO in začel izvajati program po njihovem modelu Društvo je zaživelo s številnimi dejavnostmi, ki smo jih člani sprejemali odpr tih rok Bil je organizator, koordinator, znal je v strokovnem in domačem okolju poiskati sodelavce in podpornike za lažje in uspešno delovanje društva
mi je najlepši, rada ga pogledam in ob njem obudim spomin na prijetno druženje. Davorin nam je pripravil presenečenje, zaigral je na kitaro in zapel. Pesmi so se zlile z nami. Pred odhodom nas je povabil še v vinski hram V njem je bilo temno, osvetljevale so ga le prižgane svečke V tišini smo poslušali zgodbo o hramu Na koncu je dejal, da lahko vsak upihne svečko in si nekaj zaželi Moja želja je bila močna, čustvena ... Verjamem, da se nam bodo vse želje uresničile
Življenje se nam oddolži, da je na trenutke ganljivo lepo Lepi trenutki vplivajo na naše počutje in tudi na zdravje. Mi v društvu to še predobro vemo!
Tekst : Kristina Hribar, foto: arhiv dr uštva
Že v letu 2001 je navezal stik z osnovnimi šolami za tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni in leta 2005 pripomogel k izvedbi državnega tekmovanja v Osnovni šoli Trbovlje; po njegovi zaslugi so ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Trbovlje že vrsto let osvetljene v modro; pred desetimi leti je organiziral proslavo ob 40-letnici našega društva Od 2015 je bil član izvršilnega odbora in podpredsednik društva Prejel je vsa priznanja zveze; ob 50-letnici delovanja društva smo mu podelili listino častnega člana društva.
Odlikovali so ga dobrota, prijazen odnos do članov in sodelavcev, pozornost na stiske članov in pripravljenost za pomoč Vedno je bil nasmejan, težave je reševal s strpnostjo in sodelovanjem. V času njegovega vodenja je društvo pridobilo veliko novih članov, v sodelovanju z drugimi organizacijami v okolju in stroki je bil pobudnik poučnih in zanimivih dogodkov – vse v skrbi za dobro članov in društva Prvi izleti z avtobusom, kopanje v zdravilišču Laško, pohodi, srečanja zasavskih društev diabetikov, okrevanje na Korčuli, Hvaru in Braču so dogodki, ki so bili za marsikoga nekaj čisto novega, koristnega in prijetnega
Življenje je polno manjših in večjih dogodkov, ki gredo pogosto mimo brez posebnih občutkov, ob izgubi bližnjega pa se zamislimo in razmišljamo, kaj vse nam je dal in kaj smo z njim doživeli Edvard Berglez nam je zapustil dragoceno dediščino Verjamem, da bomo nadaljevali in nadgrajevali njegovo delo v društvu in ga ohranili v lepem spominu
Cvetka KozmusNaš prijatelj Jože Snoj, velik človek, med drugim nekdanji predsednik SLODA, radioamater, imetnik pozivnega znaka S52ZG in idejni vodja akcij radioamaterjev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, je tiho sledil odhodu lanske pomladi Njegova generacija, večina se jih je poslovila, je bila drugačna Boljša Kakor koli bo zgodovina razlagala ali obračala: kar so se po drugi vojni dogovorili veliki trije, je držalo 50 let Bili so vzorniki generacijam, tudi politikom, ki so še bili »mož beseda « Z Jožetom sva se spoznala konec osemdesetih let, ko je služboval kot pomočnik zveznega sekretarja za finance tedanje države, ki je bila že v hudih sistemskih težavah Kljub finančni krizi, strogim omejitvam poslovanja z devizami in drugim oviram je radioamaterjem obljubil zagotovitev tolikšne vsote deviz, da se je nato večina izmed tedanjih 93 radioklubov v Sloveniji opremila z najnovejšo digitalno radijsko opremo
Prijatelja sva ostala vsa leta, tudi po njegovem odhodu v dom upokojencev, kjer sem ob zadnjih obiskih z žalostjo doumel refren iz kultnega komada ansambla Bijelo dugme Jer kad ostariš Veliko lepih doživetij in mnogo zgodb je delil z nami O časih, ko je bil z legendarnim par tizanskim poveljnikom iz Bitke na Neretvi Kočo Popovićem, kasnejšim podpredsednikom Jugoslavije, in Bud i m i rj e m L o n č a rj e m , z a dnjim jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve, v misiji pri Združenih narodih v New Yorku. O dogodku, ko je kot direktor takrat še velikega mednarodnega podjetja Metalka osebno opravil ogled in nakup kmetije za poročena uslužbenca, ki sta se znašla brez stanovanja in v finančni stiski In mnogo več Takšna je bila njihova generacija Generacija velikih
Z akcijo radioamaterjev – njen osnovni namen je širjenje ozaveščenosti o sladkorni bolezni na nacionalni in mednarodni ravni – smo na Jožetovo pobudo začeli leta 1999 V skromnih začetkih, z majhno ekipo in enostavnim antenskim sistemom, smo ledino zaorali na Golišču nad Litijo z vzpostavitvijo nekaj
n Društvo diabetikov Velenje
Vsak odhod v onstranstvo je prezgoden. Če odide nekdo, ki nam je bil blizu in smo z njim dolga leta soustvarjali, nas to še toliko bolj prizadene
Usoda je hotela, da smo se morali tik pred koncem prejšnjega leta posloviti od Boža Mitroviča V društvu se nam je kot sladkorni bolnik pridružil leta 2006, od leta 2008 do svojega prezgodnjega
čez tisoč zvez in s skromnim številom oddanih gesel V naslednjih letih nam je v akcijo uspelo pritegovati čedalje več radioamaterjev in ljubiteljev, oddajo pa razširiti na radioamaterske lokacije na Blokah, v Radomljah, v Dobu, Domžalah in na zadnjih 15 let najbolj uspešno postojanko moravških in radomeljskih radioamaterjev na Zgornji Slivni Po svetu smo razposlali na desettisoče potrditvenih QSL kar tic z aktualnimi gesli Poleg radioamaterjev iz več regij po državi smo v delo pritegnili zdravnika diabetologa iz ZDA in še koga, oglasili smo se tudi s Kosova in iz Bosne V zadnjih letih, ko smo v okviru akcije začeli z delom v radioamaterskih tekmovanjih, smo število opravljenih zvez in oddanih gesel enormno povečevali. Tako smo letošnje leto samo na enem izmed tekmovanj z dveh lokacij v 48 urah uspeli opraviti 9500 zvez. Skupno letošnje število opravljenih zvez v okviru WDD presega 20 000, oddanih je bilo tudi nekaj tisoč aktualnih gesel Ciljno število 250 000 zvez je krepko preseženo, prav t a ko j e b i l o » v ete r p o r i n j e n i h « p re ko 5 0 0 0 0 vs a ko l et n i h aktualnih gesel
Ker si bil, nam je uspevalo Ti, za vedno naš Jože!
V imenu radioamaterjev Vitomir Kregar, S56M
slovesa pa je aktivno delal kot član Izvršnega obora Med člani je bil priljubljen, saj je bil že po naravi optimist, vedno dobre volje in vedno pripravljen vsakomur pomagati Ko smo snovali in izvajali različne dogodke, je kar naprej iskal še kakšno drobtinico, da bi bila aktivnost članom še bolj privlačna, bolj zanimiva i n b o l j ko r i st n a N i ko l i n i z n a l re č i n e i n n o b e n a n a l o ga a l i zadolžitev mu ni bila pretežka Pri delu je bil natančen in zanesljiv Nanj si res vedno lahko računal
Vedeli smo, da je bolan, vendar o svojih težavah nikoli ni kaj dosti govoril Zato nas je vest o njegovem odhodu še toliko bolj presenetila
Božo, hvala ti za vse, kar si dobrega naredil za naše društvo, in hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih lahko preživeli s tabo
Predsednica Romana Praprotnik , za izvršni odbor Dr uštva diabetikov Velenje
Za potrditev dogodkov in točnih ter minov pokličite na svoje dr uš tvo.
Dat um V sebina
Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vódena telovadba v bazenu
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .
ob 18 00, na Policah v Ajdovščini Boža Madić, 041 586 525 pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka
od 8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 torek, 26 marec letni občni zbor
ob 17 00, o lokaciji vas obvestijo St anislav Trebižan, 041 766 952 nedelja, 10 marec koncer t ob dnevu žena
ob 16 00, Kulturni dom Vipava Andrejina Zajec, 031 354 999 marca edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah (spomladanski termin)
čas in datum odhoda bost a sporočena naknadno
Milena Ličen, 041 712 850 vsak torek od 2 aprila terapevtsko vódena telovadba
od 8 00 do 9 00, Medgeneracijski center, do 21 maja Beblerjeva ulica 17, Vipava Majda Andlovec, 031 399 898 torek, 9 april meddruštveno srečanje z diabetiki iz Tolmina in Nove Gorice ob 10 00, avtobusna post aja Vipava Silva Marc, 041 714 939 torek 16 april kopanje v bazenih Bernardin Por torož
odhod ob 13 45 z AP Vipava ob 14 00 z AP Ajdovščina Milena Ličen 041 712 850 torek, 7 maj predavanje Zdrav življenjski slog
ob 17 00, Kamp TURA Gradišče pri Vipavi
Milena Ličen, 041 712 850 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru čas odhoda z AP Ajdovščina in Vipava sporočimo naknadno Silva Marc, 041 714 939
Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice ob 14 00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087; Drago Frlan, 051 410 478
Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod
9 00, parkirišče TEN-TEN
Muzga, 031 482 482 ob sredah uradne ure
9 00 do 12 00, pisarna društva sreda, 6 marec merjenje kr vnega sladkorja
10 00 do 12 00, pisarna društva Vida Čeh, 031 401 317
Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod po okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00 Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisarni društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod po okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 17 00, Kulturni dom Slovenj Gradec Metoda Herman, 040 852 704 sobot a, 2 marec pohod po Jurčičevi poti v Ivančni Gorici ob 7 00, Avtobusna post aja Dravograd Jože Kolednik, Ber ti Rutnik, 041 805 080 od 7 do 11 marca edukativno okrevanje Delf in Izola prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Er vin Kodrun, Milena Dobnik sobot a, 9 marec svetovni dan ledvic: sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja
ZD Dravograd
ZD Dravograd
Er vin Kodrun, 040 562 472 sobot a, 13 april otvoritev kolesar ske poti Dravograd–Mislinja
Danica Sekavčnik Kotnik ponedeljek, 8 april svetovni dan zdravja
ZD Dravograd, Center za krepitev zdravja Milena Dobnik, Julijana Sveček, Er vin Kodrun sobot a, 27 april dan upora, skupaj z veteranskimi organizacijami in društvi Dravograd–Grajska bajt a–Vič (darujmo kilometre)
Julijana Sveček, 040 497 375 sreda, 1 maj pohod Dravograd–Grajska bajt a–Dravograd, #DarujemKilometre, po pohodu piknik ob Dravi ob 8 00, ZD Dravograd Julka Sveček, Er vin Kodrun od 10 do 17 maja edukativno okrevanje Moravci prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Er vin Kodrun, Milena Dobnik sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Er vin Kodrun, 040 562 472
pr vo sredo v mesecu uradne ure
10 00 do 12 00, v pisarni društva Franc Golinar, 070 771 701 vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 16 00, v pisarni
ples: line dance ob 9 00, Dvorana Plesnega kluba Idrija Renat a Dolenc, 070 161 784 vsak četr tek uradne ure, plačilo članarine
ob 9 00, prostori društva, Lapajnetova ulica 7, Idrija Zdenka Bogat aj, 031 307 089 ob sobot ah vódena telovadba v bazenu ob 10 00, bazen Hotela Cerkno Vlast a Primožič, 040 621 865 petek, 22 marec občni zbor
ob 17 00, gostilna Kos
Vlast a Primožič, 040 621 865
marec vpis v Šolo zdravja: 1000 gibov na dan, Idrija prijave na telefon Primožič Vlast a Vlast a Primožič, 040 621 865 sreda, 1 maj pohod na Hleviše ura bo sporočen naknadno
00 do 11 00 in popoldan: 17 00 do 19 00; petek, 17 00 do 19 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Dora Trampuž, 040 748 441 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan Ivica Režek, 051 630 498 petek, 15 marec zbor članov s predavanjem ob 17 00, Društvo upokojencev Jesenice t ajništvo, 040 480 939 sobot a, 23 marec pohod Bled–Podhom
ob 8 20, z vlakom, Železniška post aja Jesenice
Bojana Skumavc, 041 362 246 četr tek, 18 april pohod Podvin–Mošnje
ob 8 45, medkrajevni avtobus
Bojana Skumavc, 041 362 246 sobot a, 20 april meddruštveni pohod (organizira Društvo diabetikov Tr žič) sporočimo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246
Datum Vsebina
Čas in zbirno mes to Ko nt aktna oseba + te l. š t. sobot a, 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica (organizira DD Kamnik) ob 9 00, Kulturni dom
Bojana Skumavc, 041 362 246 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru sporočimo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246 četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba
Društvo diabetikov Kamnik
sobot a, 2 marec zbor članov s predavanjem
ob 9 00, Gostilna Osvald
ob 10 00, Krajevna skupnost Duplica
Bojana Skumavc, 041 362 246
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 12 marec druženje, izmenjava izkušenj
torek, 19 marec merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
torek, 19 marec delavnica dejavniki tveganja zvišanega sladkorja v kr vi, kr vnega tlaka in holesterola
torek, 26 marec predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih
torek, 9 april druženje, izmenjava izkušenj
ob 10 00, prostori društva Kat arina Ž Arčon, 041 653 517
ob 9 00, prostori društva
ob 10 00, prostori društva
ob 16 00, prostori društva
ob 10 00, prostori društva
sobot a, 13 april izlet obvestimo
torek, 16 april merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
CKZ Kamnik
CKZ Kamnik
Kati Časar, dipl med sestra
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517
ob 9 00, prostori društva CKZ Kamnik torek 16 april testiranje f izične aktivnosti moči in gibljivosti udeležencev (članov), ki ga opravijo/izvedejo f izioterapevti
ob 10 00, prostori društva petek, 19 april predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih ob 16 00, Zdravstveni dom Kamnik
Kati Časar, dipl med sestra sobot a 20 april meddruštveni pohod (organizira Društvo diabetikov Tr žič)
ob 9 00 BPT Tr žič
Savica Juntez 041 285 341 od torka 30 aprila, do nedelje 5 maja edukativno okrevanje v Termah Krka Strunjan zbirajo prijave
Savica Juntez, 041 285 341 sobot a, 11 maj meddruštveni pohod, Kamniška Bistrica
ob 9 00, obvestimo
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 14 maj merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
ob 9 00, prostori društva
CKZ Kamnik torek, 14 maj delavnica higiena spanja (mag psih )
ob 10 00, prostori društva sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru obvestimo
041 321 529
Društvo diabetikov Kranj ob sredah uradne ure
10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470; Kranj, I nadstropje, soba št 6 Jolanda, 031 202 660 Za vse pohode je obvezna predhodna prijava Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 Tudi za zbor članov, delavnice in predavanja je obvezna predhodna društvena pisarna, 031 485 470; prijava Jolanda, 031 202 660
sobot a, 16 marec pohod Planica – Lavt ar ski vrh
sreda, 20 marec zbor članov Društva diabetikov Kranj in predavanje Srčno-žilna ogroženost sladkornih bolnikov v luči novih zdravil
ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504
društvena pisarna, 031 485 470; (Marjan Krist anc, dr med , v sodelovanju s podjetjem Roche) ob 17 00, Mestna občina Kranj Jolanda, 031 202 660
sobot a, 13 april pohod: Čemšenik
ob 9 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504
sobot a, 20 april meddruštveni pohod (organizira Društvo diabetikov Tr žič) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504
sobot a, 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica
(organizira Društvo diabetikov Kamnik) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba
(organizira Društvo diabetikov Jesenice) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivan, 031 678 762; Andrej, 051 338 504 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru ob 7 00, AP Kranj, post ajališče št 1 društvena pisarna, 031 485 470; Jolanda, 031 202 660 ponedeljek, 27 maj predavanje Nepovabljeni gostje – dejavniki tveganja za zdravje v sodobnem času: kako jim odpovedati gostoljubje – ob 16 00, ZD Kranj - Center za krepitev zdravja društvena pisarna, 031 485 470; Erika Povšnar, mag Jolanda, 031 202 660 Društvo diabetikov Lenar t
vsako sredo uradne ure v pisarni društva od 9 00 do 11 00, v pisarni društva
Ingrid Belšak, 051 321 976 vsako sredo merjenje kr vnega sladkorja od 9 00
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo v internih obvestilih, FB, spletna stran)
Društvo diabetikov Ljubljane
ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija 01 89 81 584; 031 777 153
ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500; 01 28 22 133 ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka, od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, telesne teže podhod Bežigrajska vrat a Nika Hudoklin, 01 28 22 133
ob torkih vódena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje
od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (prej se je treba naročiti)
od 14 00 do 16 00, društvena pisarna
ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17
Maričič, 041 708
Prah, 031 637 394 ob četr tkih vódena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija
od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje
Društvo
Društvo
od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica ob 17 00, klub PGZ, za zavalovalnico Triglav, Lendavska ulica 5, Mur ska Sobot a Jožica Gibčar, 041 953 874 ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http: www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik
od 16 00 do 18 00, prostori društva Roman Lukan, 041 853 704
od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310
Dat um V sebina
ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca
ob četr tkih pohod po okolici Postojne
Društvo diabetikov Ptuj
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .
ob 18 00, špor tni park telovadnica
ob 16 00, pred ZD Postojna pisarna društva
ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8 00 do 10 00, pisarna društva in po telefonu Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v kr vi in kr vnega tlaka od 8 00 do 10 00, pisarna društva Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja zbirajo prijave
sobot a, 16 marec občni zbor
marca zdravstveno predavanje
sobot a, 13 april druženje v Velenju, potovanje z vlakom
Društvo diabetikov Slovenj Gradec
ob torkih kegljanje
ob sredah pohodi
ob sredah in četr tkih uradne ure
ob petkih kegljanje
Društvo diabetikov Škofja Loka
pr vi in tretji ponedeljek uradne ure
ob torkih plavanje
ob 9 00 nova trgovina Lidl Ptuj Volkmerjeva cest a 26a Sonja Korošak 041 528 615; Ida Fric 041 469 510
vabilo prejmete po pošti
vabilo prejmete po pošti
ob 7 30, železniška post aja, obvezna prijava Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510
ob 11 00, kegljišče Tuš St ane Oblak, 040 603 853
ob 15 30, Nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664
od 9 00 do 11 00, društvena pisarna društvena pisarna, 02 884 10 64
ob 16 00 kegljišče Tuš St ane Oblak 040 603 853
od 16 00 do 18 00, pisarna društva Tanja Oblak, 031 675 494
od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka pisarna društva, 051 486 462
ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00, v pisarni društva pisarna društva, 051 486 462
Društvo diabetikov Tolmin
ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SBT 2 s klicem na odpr ti telefon
Društvo diabetikov Trbovlje
ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 16 00 do 18 00 Mar t a Rustja, dipl med sest , 031 740 461
od 9 30 do 11 30, prostori društva društvo, 051 335 614 vsak drugi četr tek pohodi v bližnjo okolico po dogovoru zbiramo prijave, obvestimo o datumu in lokaciji društvo, 051 335 614 četr tek, 14 marec občni zbor društva pri Mar tinu zbiramo prijave društvo, 051 335 614 torek, 19 marec predavanje Skrb za zdrava stopala ob 10 00, Stoma center Trbovlje, Kešetovo društvo, 051 335 614 četr tek, 18 april kopanje v Laškem zbiramo prijave društvo, 051 335 614 četr tek, 25 april izlet z ladjico po Ljubljanici zbiramo prijave društvo, 051 335 614 od 3 do 8 maja edukativno okrevanje v Termah Zreče zbiramo prijave društvo, 051 335 614 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru zbiramo prijave društvo, 051 335 614 četr tek, 30 maj pohod in druženje na Pleskem zbiramo prijave društvo, 051 335 614
Društvo diabetikov Tržič pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan
od 17 00 do 18 00, v prostorih društva
Vika Remic, 031 404 243
od 9 00 do 11 00 in od 15 00 do 16 00 Milica Ver t ačnik 070 875 519; Antonija Škrbič pisarna društva, St antetova 16 041 240 469; Milena Knez, 040 861 251 od 7 do 14 aprila edukativno okrevanje v Strunjanu zbirajo prijave
S l a d k o r n a b o l e z e n ,
Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!
Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net
N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)
Ime in priimek:
Naslov : Poštna štev. in kraj: ...............................................................................................................................
Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]
Kraj in datum:
Zveza društev diabetikov Slovenije je zbrala ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto. Člansko izkaznico morajo predložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom Popusti ne veljajo za skupine, se ne seštevajo in ne veljajo za znižane cene ter akcijske ponudbe
Popusti veljajo od 15 1 do 31 12 2024 Seznam ponudnikov popustov je objavljen tudi na spletni strani http://www diabetes-zveza si/popusti/
Terme Krka, d o o , Novo mes to, Novi tr g 1, Novo mes to, T 08 205 03 00, E booking@terme-krka eu, bodo na podlagi pogodbe za leto 2024 zagotavljale članom društva ob njihovem individualnem obisku naslednje popus te: 10-odstotni članski popust na s toritve names titev in zdr avstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah Šmarješke Toplice in Talasu Str unjan Skupni seš tevek vseh popus tov lahko poleg zgor aj navedenih popus tov vključuje še dodatni 10-odstotni popust za upokojence na s t oritve names tit ev nad 5 dni in 10-odstotni popust za članstvo v Klubu Terme Krka (velja za Terme Dolenjske in Terme Šmarješke Toplice, v Talasu Str unjan pa ne) Popus ti veljajo na individualne cene s toritev iz rednega cenika, ne pa tudi za akcijske ponudbe in posebne ponudbe, ki jih Terme Krka pripravijo za društvo Naročniki lahko uveljavljajo p o p u s t s a m o z ve l j av n o č l a n s k o i z k a z n i c o a l i z d r u g i m d o k a z i l o m o članstvu Ob rezer vaciji morajo člani že najaviti, da bodo za zgoraj omenjene s toritve uveljavljali pogodbeni popus t Cenik za zdr avs tvene s toritve in s toritve names titev je objavljen na spletni s tr ani Ter m Kr ka https://www. ter me-kr ka com/si/sl/
Terme Snovik – Kamnik, d o o , Snovik 7, Laze v Tuhinju, T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E info@ter me-snovik si, S www ter me-snovik si, nudijo: 15-odstotni popust na redne kopalne karte, razen na prenosljive vs topnice, darilne vrednos tne bone in paketno ponudbo, 15-odstotni popust na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične s toritve, f izioterapijo, kneipp storitve), 10-odstotni popust na aktualno ponudbo za bivanje Popus t velja na redne cene (ne na doplačila) in ne velja na paketno ponudbo, popus ti se ne seš tevajo, veljajo pa za člane Zveze društev diabetikov Slovenije in za njihove ožje družinske člane (mož/žena, par tner/par tnerica, otroci)
Te r m e To p o l š i c a , d d , To p o l š i c a 77 , To p o l š i c a , S w w w t e r m etopolsica.si, priznava naslednje popus te: 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene za otroke in odrasle med tednom in za vikend. Popus ti veljajo na cene po ur adnem ceniku Ugodnos t ni prenosljiva in velja izključno za člane Velja do 31 decembr a 2024
Rims ke terme, Ter me r esor t, d o o , Toplice 10, Rimske Toplice, S www rimske-ter me si, priznavajo tele popus te: 15-odstotni popust na vse individualne s toritve v Medicinskem centr u Valetuda (ne velja na pakete in samoplačniške posvetovalnice) in na aktualne pakete namestitev v Rimskih ter mah (r azen na paket za seniorje) Ob rezer vaciji nočitev je treba sporočiti, da se koris ti omenjeni popus t. 20-odstotni popust na masažne storitve, beaut y storitve in kopeli v Wellness centr u Amalija (vse dni v tednu), vs top v Deželo savn Varinia (velja za 3-ur ne in celodnevne vs topnice, od ponedeljka do četr tka, pr azniki so izključeni; popus t ne velja na večer no vs topnico po 18 uri)
30-odstotni popust na redno ceno kopalne kar te (velja za 3-ur ne in celodnevne vs topnice, od ponedeljka do č etr tka, pr azniki so izključ eni; popus t ne velja na večer no vs topnico po 18 uri) Ugodnos ti veljajo za člane Zveze društev diabetikov Slovenije ob predložitvi dokazila o članstvu (izkaznica). Popus ti na s toritve se priznajo na hotelski recepciji, recepciji Wellness centr a oziroma medicinskega centr a Vsak član sam plača naročene s toritve v hotelu Popus t velja na dan koriščenja s toritev in ne velja za nakup darilnih bonov Popus t se ne seš teva z os t alimi popus ti, ki jih nudi podjetje Rimske ter me, d o o
Terme Dobrna, d d , Dobr na 50, Dobr na, T 03 780 81 10, 080 22 10, E info@ter me-dobr na.si S www.ter me-dobr na.si, nudijo naslednje popus te na redne cene: 10-odstotni popust na redne cene programov bivanja (redni hotelski cenik, medicinski programi z namestitvijo, wellness p r o g r a m i z n a m e s t i t v i j o , k r a t k i o d d i h i i n r a z v a j a n j a z n a m e s t i t v i j o ) . 10-odstotni popust na redne cene storitev v masažno-lepotnem centru La Vita (ne velja na pakete s toritev in na posebne akcije). 10-odstotni
popust na redne cene storitev Medicinskega centra (ne velja na specialistične preglede, zdravstveno nego, posebne ponudbe paketov storitev in akcije) Obvezna je predhodna rezer vacija ter mina – ob rezer vaciji sporočite, da s te član Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije. Ponudbo lahko rezer virajo in koristijo le člani Zveze društev diabetikov Slovenije zase (razen pri programih z bivanjem, pri katerih velja ugodnost tudi za ožje dr užinske člane – zakonec, izvenzakonski par tner, otroci) Popus ti veljajo za individualne rezer vacije, brez posredovanja agencij Popus ti se ne seš tevajo in ne veljajo na posebne ponudbe ali akcijske cene.
Ekskluzivni zas topnik za OPED Nemčija: Kralj Vital, d o o , Šentvid pri Stični 3b, Šentvid pri Stični, S www.oped.si. V pr odajalni Zas tops tvo OPED za Slovenijo, Center Mur gle, Ces t a v Mes tni log 55/1, L jubljana, T 031 893 491 in 031 893 492, ponuja: 15-odstotni popust pri nakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED (Nemčija) pri nakupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvodnje (medicinski pripomočki r azreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih produktov Medicas, specializirana trgovina: medicinski pripomočki, obutev, opornice, hodulje, kompresijske nogavice, diabetes, celovit a analiza s topal in izdelava vložkov za čevlje V tr govinah Medicas članom dr uš tev diabetikov na podlagi članske izkaznice nudimo 10-odstotni popust Popust ne velja za izdelke, izdane na nar očilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke Medicas Šempeter pri Gorici, Cest a prekomor skih brigad 62a, Šempeter pri Gorici T 051 771 123, E info@medicas si, S www medicas si
Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kr anj, T 04 235 45 70, 041 378 955, S www optik aprimc com; nudi: 20-odstotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal in 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačna kontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu)
Pagal Oksi, center dobrega počutja, Pagal, d o o , Lampetova 8, L jubljana, T 041 666 498 in 040 134 644, E info@oksi.si. Članom Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije nudijo 20-odstotni popust na redno ceno hiper barične kisikove ter apije Za obisk pokličite in se naročite O r t o p e d s k i s t u d i o Po p o l n ko r a k , E i n s p i e l e r j e va 6 , L j u b l j a n a , T 0 31 519 5 8 8 , E p o p o l n ko r a k @ g m a i l . c o m , S w w w. p o p o l n ko r a k . s i . Članom zveze omogočamo 20-odstotni popust na or topedske vložke po meri za sladkorne bolnike Vložke je razvilo f insko podjetje Footbalance Skr bijo za zdr avje vaših s topal in preprečujejo utr ujenos t ter zmanjšajo možnost nast anka otiščancev, trde kože, ran in razjed ter podobnih težav, povezanih s s topali Za obisk se predhodno naročite na 031 519 588 Prodia, d o o , obutev za občutljiva, obolela, široka in povit a s topala Celia Ruiz, Lom pod Stor žičem 10, 4290 Tr žič, S www prodia si, T 051 6 67 6 9 3 , E i n f o @ p r o d i a s i ; n u d i v s p l e t n i t r g o v i n i w w w p r o d i a s i 10-odstotni popust na vso obutev in copate iz ponudbe. Pri nakupu uporabite kodo za popust DIA10 Popusti se ne seštevajo Več o izdelkih, lastnostih in namenu posameznih modelov or topedske obutve si preberite na spletni s tr ani www.prodia.si.
Proloco medico, d. o. o., v tr govini Hr vatski tr g 1, L jubljana, www.proloco-medico si; nudi 5-odstotni popust za vse izdelke, ki niso v akcijskih prodajah, ne glede na vr sto plačila (popust ne velja za ar tikle, ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinski pripomoček v breme ZZZS in za ar tikle z že določeno f iksno ceno)
Specializirana trgovina Har tmannPlus z medicinskimi pripomočki; nahaja se v poslovnem centr u FENIX na Let ališki ces ti 29c v L jubljani (v neposredni bližini sever ne in vzhodne obvoznice ter blizu nakupovalnega središča BTC Cit y) Delovni čas od ponedeljka do petka
10-odstotni popust na celoten nabor izdelkov v tr govini Kuponi, boni, popus ti in akcije se ne seš tevajo Popus t ne velja na zaklenjene cene in na izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdr avnik Upina, d o o , dopolnila k prehr ani, Fr anca Nebca 14, L jubljana (Rak o v n i k ) , S w w w. u p i n a . s i , T 0 41 2 57 9 91, t r g o v i n a : U k m a r j e va c . 4 , L jubljana (nakupovalno središče Rudnik) nudi: 10-odstotni popus t na Lecitine (tudi z dodatkom E-vit amina, selena, ginsenga ali Femina plus), sladila Sunvit in unikatne ins t ant čaje UPITE (zeleni, čr ni, beli in hibiskus ter ti čaji z dodatki) do 31. decembr a 2024 v naši tr govini. Obiščite nas ali pokličite za brezplačni kat alog izdelkov ali vzorčkov Zaloker & Zaloker, d o o , v specializir ani tr govini na K ajuhovi ulici 9 v L jubljani, T 01 587 40 90, www zaloker-zaloker si, nudi 5-odstotni popust pri nakupu merilnika in tes tnih lis tičev za merjenje glukoze v kr vi Contour®Next, oblog za zdravljenje ran PolyMem, Curea, Xtrat a in MedCu ter izdelkov iz progr ama za nego težje pokretnih oseb: podlog/obr ačalk za zaščito vzmetnice ABSO in blazin proti preležaninam Repose Večji p o p u s t i n b r e z p l a č n o d o s t avo b o s t e p r ej e l i o b v č l a n i t v i v b r e z p l a č n i progam zves tobe Za lažje življenje Več na povezavi: https://www zaloker-zaloker.si/za-lazje-zivljenje.
ZIVABOWL Živa Pogačnik , s. p., Triglavska 22, L jubljana, tr govina z zdr avo prehr ano, S https://www zivabowl com/, T 040 75 22 66, nudi v spletni tr govini zivabowl.com 10-odstotni popust na vse njihove hitro pripr avljene obroke Pri nakupu upor abite kodo Semdiabetik20 Več o njihovih izdelkih si lahko preberete na spletni s tr ani zivabowl com Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki; S www.vpd.si. V vseh trgovinah Medika osebam s sladkorno boleznijo na podlagi članske izkaznice v letu 2024 nudijo 15-odstotni popust na vse izdelke las tne blagovne znamke in 10-odstotni popust na vse os t ale izdelke Popus t ne velja za izdelke na nar očilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke. Medika Kranj, ZD Kr anj, Gosposvetska 10a, Kr anj, T 04 236 90 88, 051 309 018, E medika kr anj@vpd si; Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T 03 543 43 52, 051 309 017, E medika.celje@vpd.si; Medika Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E medika bled@vpd si; Medika Jesenice, Ces t a maršala T it a 114, Jesenice, T 04 586 12 14, 040 377 642, E medika jesenice@vpd si; Medika Bolnica, UKC Maribor, L j u b l j a n s k a 5 , M a r i b o r, T 0 2 3 0 0 2 8 8 2 , 0 4 0 377 6 41, E m e d i k a bolnica@vpd si
Tosama, d o o , S https://www tosamashop si/ Tosamine specializirane tr govine z medicinskimi pripomočki in izdelki za zdr avo življenje vsem osebam s sladkor no boleznijo ob predložitvi članske izkaznice nudijo 10 o d s t o t k o v p o p u s t a n a r e d n e c e n e i z d e l kov Po p u s t i , a kc ij e i n o s t a l i kuponi in boni ugodnosti se ne seštevajo. Popust ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, na darilne bone in na izdelke na naročilnico za medicinske pripomočke, ki jo predpiše zdr avnik . V tr govinicah bos te našli izdelke za osebno higieno, nego in zaščito, sanitetni in obvezilni material, obloge za sodobno oskrbo rane, pripomočke za inkontinenco, medicinske pripomočke za sladkor no bolezen, medicinske pripomočke za s tomo, or topedske pripomočke, pripomočke za inhalacijsko ter apijo, merilnike kr vnega tlaka, ter mometre, kompresijske nogavice in povoje, izdelke in p r i p o m o č ke z a n e g o o t r o k i n m a m i c , i g r a č e z a d o j e n č ke i n m a l č ke , nar avno kozmetiko, prehr anska dopolnila, super živila in čaje, izdelke za dom in vr t, izdelke za nego in higieno ljubljenčkov ter darilni progr am Ali veste, da je Tosama pogodbeni dobavitelj ZZZS? Medicinske pripomočke dobite tudi z naročilnico, ki vam jo predpiše zdravnik Naročilnico prinesite v Tosamino specializirano prodajalno, kjer vam bomo priskrbeli medicinski pripomoček, ki ga potrebujete (pri sladkor ni bolezni, inkontinenci, r ani, stomi ipd ) Ali veste za BREZPLAČNO* dostavo medicinskih pripomočkov?
V Tosami na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik, izdajamo tudi medicinske pripomočke, ki vam jih lahko pripeljemo na dom. Pokličite na 080 73 30 ali 040 673 111 ali pišite na e-naslov dos t avanadom@tosama si Brezplačno dos t avljamo iz vseh Belih š t acunc do 35 km, dos t ava nad 35 km p a s e o b r a č u n a p o š t ev i l u k i l o m e t r ov a l i t e ž i p a ke t a Ve č i n f o r m a c ij najdete na spletni s tr ani www.tosama.si
Domžale Vir (ob podjetju Tosama), Šar anovičeva ces t a 35
Ljubljana BTC City, Dvor ana A (visoko pritličje), Ameriška ces t a 13 Maribor, Tabor, Jezdar ska ulica 4
Koper (nasproti tr žnice), Pris t aniška 19
Izola (na tr žnici), L jubljanska ulica 1
Celje (ob gledališču), L jubljanska ces t a 10
Za pomoč po telefonu smo dosegljivi od 7.30 do 14.30 na telefonu 01 77 70 380, sicer nam pišite na e-naslov tr govina@tosama.si.
Sanolabor, S www sanolabor si V Sanolaborjevih specializir anih prodajalnah s prehranskimi dopolnili, z izdelki za zdrav vsakdan, z medicinskimi in or topedskimi pripomočki, z zdr avili brez recept a ter z izdelki za osebno n e g o n u d i j o i m e t n i k o m k a r t i c e S a n o l a b o r p r i n a k u p u v s e m č l a n o m 7-odstotni popust. Popust ne velja za blago, ki je že znižano ali je v akciji Popusti se ne seštevajo in ne veljajo na zdravila brez recepta ter medicinske pripomočke na naročilnico ZZZS Popust velja v vseh prodajalnah Sanolabor in na www sanolabor si Specializir ane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana: Cit ypar k, Šmar tinska 152, T 01 521 12 88; ALEJA, Rakuševa ulica 1, T 01 235 54 62; Super nova Rudnik, Jurčkova ces t a 223, T 01 444 08 72; Cigaletova 9, T 01 23 25 371; Pogačarjev tr g 2, T 01 235 15 92; Dr avlje, Celovška 280, T 01 510 85 19; Vič Inter spar, Jamova 105, T 01 423 73 00; Izposojevalnica Leskoškova 4, T 01 585 43 40 Maribor: Nakupovalno središče Europar k, Pobreška ces t a 18, T 02 320 74 54;
Celje: Mercator center, Opekar niška cest a 9, T 03 491 17 01; Sanolabor – Prosana, Kocbekova ulica 4, T 03 544 33 95
Medvode (pri tr govini Spar), Ces t a komandant a St anet a 4a, T 01 235 54 60
Domžale, Slamnikar ska 1, T 01 724 44 23
Postojna, Zdr avs tveni dom Prečna 2, T 05 720 36 10
Brežice, Zdr avs tveni dom Čer nelčeva 8, T 07 499 32 00
Sevnica, Zdr avs tveni dom Tr g svobode 14, T 07 816 28 40
Ribnica, Zdr avs tveni dom Majnikova 1, T 01 836 97 56
Novo mesto: Qlandia center Novo mes to, Otoška ces t a 5, T 07 393 02 60; Zdr avs tveni dom, K andijska ces t a 4, T: 07 292 64 00
Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, T 02 883 86 06
Nova Gorica, Super nova, Pr vomajska ulica 35, Nova Gorica
T 05 333 44 96
Murska Sobota, Ulica St anet a Rozmana 7, T 02 536 10 30
Velenje, Tomšičeva ces t a 13–15, T 03 897 73 20
Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60
Koper: Tr žnica, Prist aniška 2, T 05 626 26 70; Planet Koper, Ankaranska ces t a 2, T 05 292 71 40
Kranj: Bleiweisova 30, T 04 252 11 34; Kr anj Qlandia, Ulica 1 maja 77, T 04 292 71 05
Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 18 63
Kočevje, L jubljanska ces t a 19, T 01 292 77 93
Lenart, Indus trijska ulica 47, T 02 292 78 15
Krško, Ces t a krških žr tev 112, T 07 292 71 20
Grosuplje, Ces t a Dr Jožet a Pučnika 8, T 01 444 08 70
Slovenska Bistrica, Žolgarjeva 14, T 02 292 78 18
Ptuj, Or moška ces t a 24, T 02 292 83 50
Izobraževalne vsebine Zveze dr uš tev diabetikov Slovenije
$YWRU 9 ODGLPLU 0LORYDQRYLü 1$-(72 3(52
32/2ä$9-2*, 672*/$9, =0$-9 *5â., 0,72/2*,-, 2''$-$1-( 69(7/2%( 67$5 *(50$1
5,06., 3(61,. 0(7$025 ) 2=(
3202ä1, '8+291,. 0(6729 6,7$/,-,
6/$'.251$ %2/(=(1 ,=9$-$/(& $1$/,=( 6/29(16., 3(61,. %2ä2 1259(â., $5+,7(.7 %$1* %5$=,/6., 3(9(& *,/%(572 $0(5,â., 7(1,6$ý $1'5( 0(+$16.2 8ý(1-( 9(6(/-(1-( 7(.67,/1, ,='(/(.=$ 32.5,9$1-(
,7),=,.,1 .(0,. $0('(2
/(729,âý( 9,675,
*/0(672 -8ä1( $9675$/,-(
/87(&, -(=(521$ ),16.(0 3/$67 3,6$7(/-,&$ â,5291,.
91(7-( %('51(*$ ä,9&$
1$3(7267 ,=9,5 325(./2
80(7(1 '2'$7(. -('(0
92-.2 $1=(/-& 78%(5.8 /2=1267
.85,5 */$61,.
ä(/-.2 ,9$1(. 7(ä.$ .29,1$ &X
9(/,.$ .2/,ý,1$ '(/ /-8%/-$1( 7,1(25(/ 9(6/$ý
9$95$ ý(â.,3,6$ 7(/- $/2,6 233(9.$
3(5727
.5,/2 5,06.( /(*,-( /2-=( 3(5.2 /21ý(1$ 3262'$
Kupon za nagradno križanko št. 152 (marec 2024)
1 9 2 10 3 11 4 12 5 13 6 14 7 15 8 16 17
#
Ulica: ......................................................................................................................................
Kraj in poštna številka: (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze )
Nagrade za križanko v Sladkor ni bolezni št 152 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 8. aprila na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 152«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: svetovni dan sladkorne bolezni. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.
bolezen
Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1
Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?
Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.