Ambasadorji oza veščan ja o sladkor ni bolezni Ambasadorji oza veščan ja o sladkor ni bolezni
V sodelovanju z različnimi deležniki, organizaci jami bolnikov, zdravstvenimi delavci, odgovornimi organi in vlado sooblikujemo zdravstveni sistem.
Prizadevamo si za opolnomočenje bolnikov in zadovol jevanje njihovih potreb ter jim s skupnimi močmi pomagamo neobremenjeno ustvarjati, živeti in uživati svoje živl jenje
Revijo izdaja od aprila 1985
Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www diabetes-zveza si Člani izdajateljskega sveta: Rober t Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Er vin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), dr Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in tr ženje oglasnega prostora), prof dr Tadej Battelino, dr med , Andreja Čampa Širca, univ dipl ing živil teh , doc dr Aleš Dolenec, prof šp vzg , Valnea Jurečič, mag farm , dr Karin Kanc, dr med , Jana Komel, dr med , dr Mojca Lunder, dr med , Ajda Urbas, dr med , Sara Štern
Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
T isk: T iskarna Schwar z, d o o , Ljubljana Natisnjenih 14 000 izvodov
Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95
Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sof inancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.
Programe in delovanje sof inancira FIHO
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO
Novo Nordisk, d o o , je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo Nepodpisani prispevki so plačani oglasi Izid naslednje številke je predviden v juliju 2024
Obvestilo o spremembi naslova oz prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol net
U R E D N I C E
B E S E D A
® Sergeja Širca, urednica
Lastna zgodba je najmočnejše orodje
Te o r e t i č n o n a m j e v s e j a s n o : z d r av n a č i n ž i v lj e nj a j e p o m e m b e n z a ohranjanje vitalnosti Za vsakogar! Za vse, ki se spopadate s sladkor no boleznijo, pa je pravzaprav nepogrešljiv Saj vemo: pravilna prehrana, redna telesna aktivnost in skrbno spremljanje ravni sladkorja v kr vi omogočajo soočanje z izzivi sladkor ne bolezni ter polno in aktivno življenje
Zdrav življenjski slog je ključ, ki odpira vrata do boljšega nadzora nad sladkor no boleznijo in s tem do večje k akovosti življenja. Prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo in zdravimi maščobami, je temeljni del vsakodnevne r utine Omejevanje vnosov sladkorja in prepros tih ogljikovih hidratov postane nujnost, ki pomaga stabilizirati kr vni sladkor in preprečuje nihanja, ki lahko škodijo zdrav ju.
Poleg prehrane je redna telesna aktivnost ključnega pomena Gibanje krepi telo, izboljšuje občutljivost na inzulin in pomaga pri nadzor u telesne teže, k ar je pomembno pri obvladovanju sladkor ne bolezni Še več, redna vadba pomaga tudi pri uravnavanju ravni stresa in izboljšuje splošno počutje, k ar je pri kroničnih boleznih, kot je sladkor na bolezen, izjemno pomembno Seveda so sodobne tehnike in pripomočki za spremljanje ravni sladkorja v kr vi nujni, saj omogočajo boljši nadzor in boljše obvladovanje bolezni Ključen pa je vendarle zdrav način življenja. Pomembno je naše zavedanje, da lahko s pravilnimi odločitvami obvladujemo svoje zdrav je in uživamo v življenju, ne glede na to, s k akšnimi izzivi se srečujemo
A k aj, ko je teorijo včasih tako težko spraviti v prakso! »Ključni problem je motivacija osebe s sladkor no boleznijo Diabetiki tipa 1 so zelo motivirani, da se naučijo pravilnega prehranjevanja, ker k azen pride takoj Diabetike tipa 2, zlasti starejše od 75 let, je težje spraviti k vsakodnevni f izični aktivnosti in da se začnejo zdravo prehranjevati,« je na predstavitvi o tem, koliko nas stane obvladovanje sladkor ne bolezni, dejal Samo Fakin, podpredsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije
Kako torej motivirati, da bomo sladkor no bolezen bolje obvladovali? Najbolj učinkovito je deljenje osebne izk ušnje, so se strinjali na usposabljanju, ki ga je Mednarodna diabetična zveza za evropsko regijo (IDF Europe) pripravila za zagovor nike oseb s sladkor no boleznijo. Pomembne preboje omogočijo predvsem navdihujoče lastne zgodbe. »Delitev osebnih izk ušenj je ključna za ustvarjanje sprememb ter razbijanje mitov in stigem Lastna zgodba je najmočnejše orodje, ki lahko spodbudi zavedanje in spremembe, zato je bistveno, da vsak od nas deli svoje izk ušnje in se aktivno vključuje v sk upnostne dejavnosti,« poudarja Mateja Malnar Štembal, ena od slovenskih zagovor nikov Vabljeni torej k deljenju vaše zgodbe med ljudi okoli sebe!
Zveza društev diabetikov Slovenije je pr ve nazive ambasadorja Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja podelila (z leve) Andrijani Lasič, Dragu Frlanu in Darji Mandžuka Fotografija na naslovnici: Tone Jurečič
OSREDNJA TEMA
24 30
5 V znamenju volitev, sodelovanja in spoš tovanja
8 Koliko Slovenijo s tane sladkor na bolezen?
AK TUALNO
11 Glas posameznikov je glas skupnos ti
12 Povišano tveganje za glavkom
14 O tehnoloških napredkih v zdravljenju sladkor ne bolezni
INTERVJU
15 Ambasador ozaveščanja o sladkor ni bolezni
ZA NAŠE ZDRAVJE
16 Zdravila zdravijo – če jih jemljemo pravilno
18 Pogos t zaplet sladkor ne bolezni
20 Sta atopijski der matitis in sladkor na bolezen povezana?
24 Pozor na povišan kr vni tlak
LIONS MENI
30 Res tavracija Spargus
SLADKO NA KRATKO
31 Kaj je diabetična noga?
ZDRAVJE NA KROŽNIKU
32 Vonj po Mediteranu
33 Branje deklaracij –zaščiteni kmetijski pridelki in živila
VRTNO VESELJE
34 Veliki cvetovi in pisana bar vita socvetja 20 8 32
V znamen ju volit ev, sodelovan ja in s poš t ovan ja V znamen ju volit ev, sodelovan ja in s poš t ovan ja
Skupščino Zveze dr uštev diabetikov Slovenije, ki je 23. marca potekala v Ljubljani, so zaznamovali izvolitev starega/novega vodstva, pozivi k pridobivanju novih članov dr uštev diabetikov in izrazi hvaležnosti posameznikom, ki si prizadevajo za ozaveščanje o sladkor ni bolezni
Sk upščino je vodilo delovno predsedstvo, ki ga je predsedujoči Drago Frlan vodil ob podpori Silve Žontar in Er vina Kodruna Kot je povedala Mihaela Amršek, predsednica verif ikacijske komisije sk upščine, se je sk upščine udeležilo 4 4 od 56 predstavnikov dr uštev diabetikov z glasovalno pravico Ti so po potrditvi delovnega predsedstva najprej potrdili dnevni red, izvolili delovna telesa sk upščine in potrdili njen poslovnik Potrdili so poročilo o delu ZDDS v letu 2023 in finančno poročilo V predstavitvi
poročila o delu je predsednik ZDDS Rober t Gratton najprej poudaril, da se število oseb s sladkor no boleznijo v Sloveniji glede na podatke NIJZ iz leta v leto veča (znaša 145 200), dr uštva diabetikov pa imajo vedno manj članov. »ZDDS je uspešno izpolnila letni program nalog, ki smo si ga zadali na lanski sk upščini,« je povedal Gratton Realizacijo programa so omogočila sredstva FIHO, članarine društev, prispevki sponzorjev, še posebej podjetij Novo Nordisk, Zaloker & Zaloker in AstraZeneca ter ost alih sponzorjev in donatorjev, pa tudi stalnih oglaševalcev v glasilu Sladkor na bolezen Prejeli pa so tudi sredstva iz razpisa Ministrstva za zdrav je za sof inanciranje program a I m a m s l a d ko r n o , nima sladkor na mene. Izvedbo programa je omogočilo tudi sodelovanje s številnimi deležniki, med dr ugimi s koordinativno skupino
Državnega programa za obvladovanje s l a d ko r n e b o l e z n i p r i M i n i s t r s t v u z a zdrav je, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbor nico Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdrav je, Diabetološkim zdr uženjem Slovenije, kliničnima oddelkoma za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Inter nih klinik UKC Ljubljana in Pediatrične klinike UKC Ljubljana, Fa-
k ulteto za špor t v Ljubljani, Fundacijo za f inanciranje invalidskih in humanitar nih organizacij, Gospodarsko zbornico Slovenije, MedTech Slovenija, Dr uštvom za zdrav je srca in ožilja Slovenije ter Zavodom vsesor te Zveza je izpeljala še številne dr uge programe, med katerimi velja izpostaviti akcijo #Dar ujemKilometre, v okvir u katere so zbrali že več kot pol milijona kilometrov, ter tradicionalno, že 25. tekmovanje v znanju o sladkor ni bolezni, ki se ga je lani udeležilo k ar 5099 učencev in dijakov iz 379 osnovnih in srednjih šol. Zelo obšir no je zastavljen tudi program ozaveščanja javnosti o sladkor ni bolezni: javnosti sta namenjena spletna stran ZDDS, ki ima tudi vse več izobraževalnih vsebin, in Facebookov prof il, dr uštva diabetikov pa redno obveščajo z Novicami – novembra 2023 so vsem dr uštvom poslali že 120 številko Novic
Več prihodkov, a tudi več s troškov
Računovodkinja zveze Zdenka Štrekelj je povedala, da je imela ZDDS lani nekoliko več prihodkov, kot so načrtovali, pa tudi več stroškov (predvsem zaradi številnih podražitev), zato je konec leta z a b e l e ž i l a p r i m a nj k lj a j v v i š i n i 3 0 0 0 evrov »Več sredstev, kot je bilo predvideno, smo namenili tudi dr uštvom, predvsem tistim, ki so jih prizadele lanske poplave,« je povedala Zdenk a Štrekelj. Predstavnika dveh dr uštev, podpredsednica Dr uštva Zgor njesavinjskih diabetikov Mozirje Zora Groznik in predsednik DD Mežišk a dolina Branko Lepičnik,
sta se zvezi zahvalila za finančno pomoč, s k atero so lahko pomagali svojim članom, ki so jih prizadele poplave Preds e d n i c a D r u š t va d i a b e t i kov L i t ij a i n Šmar tno pri Litiji Mihaela Ameršek pa se je Špelci Rudolf in Zdenki Štrekelj zahvalila za pomoč pri pripravi vloge, na podlagi k atere je FIHO dr uštvu dodelila f inančna sredstva za obnovo dr uštvene pisar ne, ki so jo skupaj z arhivom društva, dokumenti in računalniško opremo uničile lanske poplave. Drago Frlan je pomoč zveze komentiral z besedami: »Zveza dr uštev diabetikov Slovenije smo vsi mi, ki prihajamo prav iz dr uštev, ki ste nas izvolila v organe zveze.«
V letu 2023 več kot 100.000 pros tovoljskih ur
Nadzor ni odbor ZDDS je tudi v letu 2023 ugotavljal zakonitost, pravilnost, poslovanje s sredstvi zveze in njihovo p r av i l n o u p o r a b o M a r ij a Po d v r š i č , predsednica odbora, je povedala, da so med dr ugim pregledali poročila dr uštev o porabi sredstev FIHO in ugotovili, da so vsa poročila urejena »Odkrili smo
nekaj manjših napak, ki pa so jih dr uštva odpravila,« je dodala
Drago Frlan je povedal, da so dr uštva diabetikov v letu 2023 sk upno opravila 103 569 prostovoljskih ur Dodal je, da je ZDDS zaradi aktivnega in dobrega delovanja zelo uspešna v opolnomočenju oseb s sladkor no boleznijo.
Stara imena, nov zagon vods tva ZDDS
Nato so razrešili dosedanje vodstvo in se pod vodstvom volilne komisije, ki jo je vodila predsednica Vojka Železnik, posvetili volitvam za naslednje mandatno obdobje.
V disciplinsko komisijo so izvolili Ano Marijo Hafner, Zsuzsi Kepe, Branka Lepičnika, Marijo Podvršič, Vlasto Primožič i n Faniko Toporiš Nov i č l a n i nadzor nega odbora so postali Milena Dobnik, Vida Kerznar, Tanja Krek, Lučano Magdić in Fanika Slamnik V izvršilni odbor so izvolili Mihaelo Amršek, Draga Frlana, Milojko Gutman, Neli Marjeto Kapus, Andrijano Lasič, L i d ij o S a l a m o n , Z d e n ko Š t re ke lj i n Igorja Viteza
Za mesto predsednik a je k andidiral samo dosedanji predsednik Robert Gratton, ki je napovedal, da si bo v svojem dr ugem mandatu na tem mestu prizadeval predvsem za povečanje števila članov in več f inančnih sredstev ter za še boljše zveze sodelovanje z vsemi ustreznimi ustanovami in dr uštvi diabetikov. Njegov cilj je boljše delovanje zveze za boljšo obravnavo oseb s sladkor no boleznijo v Sloveniji. Po potrditvi novega mandata se je stari/novi predsednik Zveze Rober t Gratton udeležencem sk upščine zahvalil za zaupanje: »Upam, da bomo še naprej uspešno sodelovali v dobro oseb s sladkor no boleznijo v Sloveniji «
Za mes ti dveh podpredsednikov so kandidirali trije: dosedanja podpredsed-
nik a Samo Fakin in Er vin Kodr un ter Dušan Jukič
Samo Fakin je poudaril, da bo v naslednjem mandatnem obdobju ključen prenos znanja – tako iz razvitih držav, s katerimi smo na enaki ravni glede dostopnosti najsodobnejših zdravil za sladkor no bolezen, kot tudi pogled v slabše razvite države, da bomo videli, česa v Sloveniji ne smemo dopustiti Poudaril je, da dosegamo dobre rezultate na pod r o č j u p r e p r e č e va nj a diabetičnega stopala, veliko dela pa nas čaka na področju zgodnjega prep r e č e va nj a s l e p o te , predvsem z rednim slikanjem oči Predlagal je deljenje dobrih praks, predvsem delovanja tis t i h d r u š te v, k i v i š a j o š te v i l o s voj i h č l a n ov » Na n e k a te r i h o b č n i h zborih dr uštev, ki sem se jih udeležil, je bilo celo 80 članov, medtem ko s o n e k a te r a d r u g a ‘ one (wo)man band’,« je dejal Dušan Jukič je poudaril pomen svetovanja zvez e d r u š t vo m i n p ove z ova nj a , t a ko z dr uštvi kot tudi s stroko. Er vin Kodr un je poudaril pomen sodelovanja z ostalimi dr uštvi, obveščanja javnosti o sladkor ni bolezni in pridobivanja mlajših članov.
do sprememb: izvolili so Sama Fakina in Er vina Kodr una
Prispevek k ozaveščanju o sladkor ni bolezni ni spregledan
Dr uštvu diabetikov Kamnik so podelili plaketo ob 40-letnici delovanja, Dr uštvu diabetikov Ptuj pa ob njihovi 50-letnici. Podelili so tudi pr ve nazive ambasadorja Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkor ni bolezni in o
pomenu zdravega načina življenja Prejeli so jih Darja Mandžuka, Andrijana Lasič in Drago Frlan, ki je bil tudi pobudnik za delovanje v spomin na Alojza Rudolfa
pri čemer sta mi bili v veliko podporo sekretark a zveze Špelca Rudolf in računovodkinja Zdenka Štrekelj,« je povedala Silva Žontar. Zahvalo zveze smo prejele tudi Marija Podvršič (za vodenje nadzor nega odbora), Milojka Gutman (za vodenje disciplinske komisije), računovodkinja zveze Zdenk a Štrekelj in uredn i c a rev ij e S l a d ko r n a b o l e z e n S e rg ej a Širca Podelitev zahval je lepo povzel Drago Furlan, ko je dejal, da si zveza prizadeva za ljubeče in spoštljivo delovanje. Rober t Gratton je predstavil načr t dela ZDDS za leto 2024, v katerem je poudaril predvsem pomen sodelovanja zveze pri izvajanju državnega programa za obvladovanje sladkor ne bolezni in za spodbujanje k zdravemu načinu življenja Delegati skupščine so načr t sprejeli, prav tako tudi razdelitev sredstev FIHO dr uštvom diabetikov Dr uštvom je položil na srce, naj dobro porabijo dodeljena sredstva. Tanji Krek pa se je zahvalil za pripravljeno delitev sredstev med društva diabetikov
Sprejeli so tudi sklep o višini članarine za leto 2025, ki znaša en evro na člana dr uštva
Tudi na mestih podpredsednikov po razglasitvi rezult atov volitev ni prišlo
Predsednik ZDDS Rober tt Gratton se je zahvalil Silvi Žontar za 18 let strokovnega in predanega dela v nadzor nem odbor u in v izvršnem odbor u zveze »Bilo je težko, a lepo obdobje dela na ZDDS,
S težkim srcem so izključili DD Kočev je V zaključk u sk upščine so delegati s težkimi srci izključili Dr uštvo diabetikov Koč ev je iz ZDDS zaradi nedelovanja, neplačevanja članarine ter zaradi neizpolnjevanja nalog in obveznosti dr uštva Gratton je pojasnil, da dr uštvo, ki je bilo dolga leta med najbolj aktivnimi dr uštvi diabetikov v Sloveniji, že štiri leta praktično ne deluje in tudi število njegovih članov je drastično upadlo (trenutno je članov okoli 150) »Zadnji dve leti smo na zvezi skušali spodbuditi ponovno delovanje društva, med drugim smo skušali organizirati zbor članov, pogovarjali smo se z Zdravstvenim domom Kočev je in Občino Kočev je, a na našo veliko žalost ni bilo odziva,« je pojasnil predsednik ZDDS Marija Podvršič je ob tem predlagala poziv članom tega dr uštva, naj se včlanijo v enega od sosednjih dr uštev diabetikov
P r e d s e d n i k d e l ov n e g a p r e d s e d s t va sk upščine Drago Frlan je sk upščino zaključil v pozitivnem duhu in napovedal naslednja dr uženja v slogu zdravega načina življenja: špor tne igre diabetikov v Kopr u (18 maja), Merčunov pohod (15 junija) in Pohod v spomin na Alojza Rudolfa (7 septembra)
OSREDNJA TEMA: Obvladovanje posledic zapletov dražje kot preventiva
® Zveza društev diabetikov Slovenije
Povprečni letni izdatek za sladkor no bolezen je v obdobju 2019–2022 znašal 174 milijonov evrov. Več kot polovica neposrednih letnih izdatkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nameni za sladkor no bolezen, gre za obvladovanje posledic zapletov sladkor ne bolezni, na primer za hospitalizacije zaradi srčno-žilnih zapletov, zapletov na ledvicah, diabetične noge in dr ugih.
Sk upina raziskovalcev pod vodstvom prof dr Petre Došenović Bonča z Ekonomske fak ultete v Ljubljani – v timu raziskovalcev je sodelovala tudi diabetologinja in strokovna sodelavk a ZZZS Karmen Janša – je za obdobje od avgusta 2019 do avgusta 2022 po sedmih skupinah bolezni zbrala podatke iz baze ZZZS, jih razvrstila in jih analizirala Dobili smo pr ve celovite in poglobljene podatke o tem, koliko sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z doplačili gre v povprečju na leto za zdravljenje sladkor ne bolezni Članek z rezultati razisk ave je bil objavljen tudi v ugledni mednarodni reviji za zdravstveno ekonomiko, rezult ate pa st a Petra Došenović Bonča in Karmen Janša predstavili na tiskovni konferenci
Sladkor na bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilno nihanje sladkorja v kr vi ali glikemija, ki sčasoma, če ni ustrezno nadzorovana, okvari tudi dr uge organe in organske sisteme. Je zelo pogosta, saj jo ima po zadnjih podatkih mednarodne zveze za diabetes (IDF) že 10 odstotkov svetovnega prebivalstva med 20. in 79. letom starosti. Prav zato sladkor na bolezen, predvsem pa njeni zapleti, predstavlja veliko ekonomsko breme za posameznike, zdravstvene sisteme in dr užbe.
»Večjih presenečenj ni bilo, ker smo d o l o č e n e r e z u l t a te o z i r o m a s t r o š ke spremljali že pred raziskavo Pr vo oceno sva s prof. dr. Petro Došenović Bonča naredili že pred leti, ko sva dobili podatke v okviru neke evropske raziskave Vendar takrat še nismo dostopali do podatkov, kakršne imamo danes,« je uvodoma povedala dr Janša »Ker imamo dostop do podatkov preko ZZZS, sva se odločili, da oceno dopolnimo Pričakovala sem, da bodo pozni zapleti večji od 53 odstotkov, sem pa vesela, da niso « Podrobnosti o člank u je podala tudi prof dr Došenović Bonča in pojasnila, da so poleg neposrednih izdatkov dodali
še starostne in spolne prof ile izdatkov. Povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladkor no bolezen in njene zaplete je v opazovanem obdobju znašala 12,5 odstotka »Izdatke smo razdelili po spolu in st arosti, da smo jih lahko uporabili za napovedovanje prihodnosti. Če gledamo demografske spremembe in upoštevamo projekcije, te kažejo, da bo 7,5 odstotka prirasta stroškov v Sloveniji prispevala sladkorna bolezen, če ne spremenimo načina obravnave in njenega preprečevanja,« je jasna Došenović Bonča »ZZZS ima zelo dobro razvito podatkovno skladišče in želeli smo u p o r a b i t i p o d a t ke . Ta k š n e š t u d ij e s o zelo pomembne za nove odločitve, denimo če je primer no uvesti neko novo zdravilo ali tehnologije Tako lahko lažje in bolje načrtujemo zdravstveno košarico in upoštevamo potrebe dr užbe Želela bi si, da takšno spremljanje postane redno in da se vzpostavi tudi za dr uge bolezni, saj lahko te podatke ustrezno izkoristimo za namene odločanja «
Zapleti neusmiljeno povečujejo izdatke
Pov p r e č n i l e t n i i z d a te k n a o s e b o s sladkor no boleznijo, ki nima zapletov, znaša 520 evrov, za osebo, ki ima zaplet, nek ajkrat več. V opazovanem obdobju je bilo denimo izračunano, da za zaplet sladkorne bolezni na ledvicah porabimo letno 4385 evrov povprečno na bolnika Zapletov pa je še več. Dr. Kar men Janša je pojasnila, da so raziskovalci sk upni neposredni izdatek izračunali tako, da so k neposrednim izdatkom za obravnavo same sladkor ne bolezni prišteli še izdatke za obravnavo po sk upinah znanih zapletov sladkor ne bolezni – zapleti na srcu, ledvicah, očeh, nogah, živcih in tudi akutni zapleti sladkor ne bolezni, kjer so pogoste hospit alizacije zaradi posebnih ak utnih stanj, kot je hipoglikemija V razrezu po izdatkih je tako jasno vidno, da je več kot polovica nepo-
srednih izdatkov za sladkor no bolezen povezanih z zapleti
Na drage zaplete k aže tudi podatek o izdatkih za hospitalizacije, ki znaša k ar 33 odstotkov vseh neposrednih stroškov za sladkor no bolezen »Sladkor na bolezen ni le povišana glukoza v kr vi, to je kronična presnovna bolezen, ki ima številne pozne zaplete, ne le ak utnih,« pojasnjuje dr Janša Pozne zaplete delimo na mikrovask ular ne in makrovaskularne, zato je treba pri bolniku spremljati tudi kr vni tlak, povišane maščobe v kr vi itn »Zato je ena od najbolj kompleksnih obravnav prav obravnava osebe s sladkor no boleznijo,« meni diabetologinja
»Za mene kot diabetologa je ključno sporočilo, da so znatna sredstva porabljena za zdravljenje kroničnih zapletov sladkor ne bolezni, in zato bi bilo smiselno čim več tega denarja preusmeriti v preprečevanje teh zapletov, tako da bi se denar porabljal za še zdrave ljudi in ohranjal njihovo zdrav je,« je o pomenu preprečevanja zapletov spregovoril prof dr Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Oddelk a za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana »Ti podatki bodo ključni, da bomo tudi v Sloveniji lahko končno s topili na pot preprečevanja, zgodnje dostopnosti tehnologij in sodobnih zdravil za zdravljenje sladkor ne bolezni « Malo manj kot četr tina neposrednih izdatkov (24 odstotkov) gre za zdravila za sladkor no bolezen; pri tem je Slovenija v dostopnosti med državami EU ena najboljših. Dostopne so vse najnaprednejše terapije »Pred desetimi leti je bil ta delež za skoraj polovico nižji in upam, da ne bo tako zelo naraščal še naprej,« je izdatke za zdravila pokomentiral prim. dr Jurij Furst, vodja oddelka za zdravila na ZZZS Izpostavil je problem, da osebe s sladkor no boleznijo jemljejo tri ali štiri zdravila na dan. »Bolje bi bilo predpisati
manj zdravil, a ukinjanje zdravil je umetnost; veliko lažje jih je dodajati.«
Zato je dr Došenović Bonča tudi poudarila, da so v opazovanem obdobju stroški za obravnavo rasli, in sicer za približno 12 odstotkov letno, k ar je povezano z naraščanjem števila pacientov, to pa seveda vpliva na večjo porabo zdravil »Podatki so pomembni, a vsi se zavedamo pomena zdravega življenjskega s l o g a , to rej s m o i z o b ra ž e n i , d o s e g a t i spremembe v načinu življenja pa je nekaj povsem dr ugega kot eduk acija,« še pristavlja profesorica z Ekonomske fakultete v Ljubljani
Več pozor nos ti na človeške vire in bolnika
Kot je dejala diabetologinja in predstojnica Oddelk a za endokrinologijo in sladkor no bolezen UKC Maribor Urška Kšela, moderna zdravila in dr uga orodja za obvladovanje bolezni, do katerih imamo odličen dostop, niso dovolj – potrebujemo strategijo, k ako uskladiti time, ki delajo z osebami s sladkor no boleznijo, in zagotoviti bolj enakomer no dostopnost po Sloveniji.
»Za celostno obravnavo oseb s sladkor no boleznijo je odgovoren razširjen zdravstveni tim, ki je na različnih ravneh zdravstvenega sistema def iniran in organiziran različno V tem pogledu pa Slovenija na žalost spada na dno lestvice razvitih držav,« meni dr Kšela »Zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev na vseh ravneh zdravstvenega sistema, tako na primar ni, sek undar ni in terciar ni ravni, so osebe s sladkor no boleznijo obravnavane manj kakovostno. Zdravstveni timi so regijsko izrazito neenakomer no razporejeni in na nacionalnem nivoju nimamo strategije, da bi se teh težav lotili in jih začeli konstr uktivno reševati «
S tem se strinja tudi dr užinsk a zdravnica dr Katarina Skubec Moćić iz ZD Celje. »Pomembno je, da vsi deležniki v zdravstvu in vladi govorimo isti jezik V timu dr užinske medicine so naloge preventive in zdravljenja dobro def inir a n e i n r a z d e lj e n e . V s e m n a m j e c i lj opolnomočeni bolnik «
Da bi bili bolniki bolj opolnomočeni, se tr udi Zveza dr uštev diabetikov Slo-
venije, k atere podpredsednik je Samo Fakin »Ključni problem je motivacija osebe s sladkor no boleznijo. Diabetiki tip 1 so zelo motivirani, da se naučijo pravilnega prehranjevanja, ker k az en pride takoj. Diabetike tipa 2, zlasti starejše od 75 let, je težje spraviti k vsakodnevni fizični aktivnosti in da se začnejo zdravo prehranjevati,« je o problematiki še dodal Samo Fakin, podpredsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije.
Rezultati kažejo, kje smo.
Kam bi radi šli?
Samo v treh opazovanih letih je povprečna letna stopnja rasti izdatkov za sladkorno bolezen dosegla 12,5 odstotka Po uradnih podatkih samo 15 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo svojo bolezen uspe obvladovati z nefar makološkimi ukrepi in zdravim življenjskim slogom Starajoče se prebivalstvo, številni dejavniki tveganja in sedeča dr užba z nezdravimi prehranskimi navadami bodo glavni pogon za rast izdatkov v prihodnjih letih »Glede na velik obseg izdatkov, ki so potrebni za zdravljenje zapletov sladkor ne bolezni, bi z intenzivnejšim izvajanjem ukrepov za preprečevanje in optimalno obvladovanje te bolezni lahko znatno zmanjšali njen vpliv na zdravstveni sistem,« so o praktični vrednosti take raziskave za odločevalce v zdravstvu zapisali raziskovalci.
Rezultati so za slovenski prostor zelo pomembni, ker lahko na podlagi številk in dok azov mnogo trdneje ocenjujemo st anje in načr tujemo za naprej, meni tudi Mojca Gobec z Ministrstva za zdrav je »Zavedamo se, k ako kompleksna je
bolezen z njenimi zapleti Imamo smernice, ki so bile že večkrat posodobljene, pripravljali so jih različni strokovnjaki, ne le zdravniki, zato je v njih zajeto vse, od zgodnjega prepoznavanja do zdravljenja in preprečevanja zapletov. Sestavni del zdravljenja mora vedno biti tudi edukacija Ni pa dovolj, zelo pomembna je tudi motivacija bolnika,« je prepričana Gobčeva.
Raziskovalci so odloč evalcem v zaključku predlagali nekaj usmeritev, s katerimi bi lahko zmanjšali breme sladkorne bolezni. Na številne dejavnike tveganja, ki pomembno prispevajo k razvoju sladkor ne bolezni, lahko vplivamo, zato je po njihovem treba okrepiti primar no preventivo in programe za spodbujanje zdravega načina življenja. Z izboljšanjem odkrivanja in zdravljenja sladkor ne bolezni v zgodnji obliki ter z optimalnim obvladovanjem in nadzorom lahko upočasnimo napredovanje in pojav dragih zapletov
»Na Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije se veselimo takšnih raziskav, kajti to potrjuje naše prepričanje, da je preventiva zelo pomembna v samem zdravljenju sladkor ne bolezni in tudi dr ugih nenal e z lj i v i h k ro n i č n i h b o l e z n i . Tu j e p omembno tudi opolnomočenje bolnik a, ki mora sodelovati pri samem zdravljenju sladkorne bolezni in se ne zanašati samo na zdravstveno osebje,« meni Rober t Gratton, predsednik Zveze dr uštev diabetikov Slovenije
Za zaključek je dr Došenovič Bonča še dodala, da lahko »bolnik s svojim ravnanjem in samoobvladovanjem razbremeni zdravstveni sistem«
1
Neposredni zdravstveni izdatki za sladkorno bolezen v Sloveniji: trendi in napovedi, ki temeljijo na podatkih za populacijo
(Petra Došenović Bonča, Dalibor Gavrić, Karmen Janša, Jože Sambt)
Raziskovalci in avtorji članka z zgornjim naslovom so iz baze podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izbrali in izračunali neposredne izdatke za zdravstvo, povezane s sladkorno boleznijo v obdobju od 2019 do 2022
Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v kr vi Zdravljenje poteka nefarmakološko (ukrepi zdravega življenjskega sloga) in farmakološko (z zdravili in medicinskimi pripomočki).
Sladkorna bolezen pov zroča različne zaplete, na srcu, ožilju, očeh, ledvicah, nogah in živcih. Nekateri zapleti so akutni (zahtevajo takojšnjo zdravstveno obravnavo in hospitalizacijo), nekateri pa kronični (zahtevajo dodatno zdravstveno obravnavo in zdravljenje zaradi sladkorne bolezni prizadetih organov)
1 7 4 , 1 M I L I J O N A E V R OV so znašali neposredni povprečni letni izdatki ZZZS za storitve, povezane s sladkorno boleznijo, v opazovanem obdobju od avgusta 2019 do avgusta 2022
5 3 % neposrednih izdatkov za sladk bolezen je bilo povezanih z zapleti sladkorne bolezni
3 3 % celotnih izdatkov so znašali izdatki za hospitalizacije zaradi zapletov.
Stroški zapletov sladkorne bolezni
1 2,5 % je povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladk bolezen in njene zaplete
24 % celotnih izdatkov so znašali izdatki za zdravila za zdravljenje sladk . bolezni.
5 2 0 E V R OV na bolnika na leto stane zdravljenje sladkorne bolezni brez zapletov; izdatek na bolnika pa je pri zdravljenju sladkorne bolezni z zapleti nekajkrat večji
Izdatki po skupinah bolezni in zapletov (na bolnika; letno povprečje 2019 2022)
Srčno-žilni zapleti pri sladk bolnikih: 2.666 evrov na bolnika
Zapleti sladk bolezni na ledvicah: 4.385 evrov na bolnika
Zapleti sladk bolezni na nogah: 3.814 evrov na bolnika
1 5 % oseb s sladkorno boleznijo obvladuje sladkorno bolezen samo z nefarmakološkimi ukrepi in zdravim življenjskim slogom 2
Napovedi in prihodnost
Rezultati raziskave potrjujejo, da bo ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji naraščalo
Priporočila odločevalcem
Zapleti sladkorne bolezni na očeh: 277 evrov na bolnika
Možgansko-žilni zapl pri sladk bol : 2.612 evrov na bolnika
Akutni zapleti sladkorne bolezni: 1.450 evrov na bolnika
1 . 1 0 8 E V R OV znaša neposredni povprečni letni izdatek ZZZS za storitve, povezane s sladkorno boleznijo na bolnika
Za 1 9, 2 % se bodo povečali izdatki za sladkorno bolezen v deležu BDP do leta 2030; rast se bo nadaljevala do leta 2050
Podatki kažejo, da dejavniki tveganja pomembno prispevajo k razvoju in zapletom sladkorne bolezni, zato avtorji članka priporočajo: spodbujati vse generacije za zdrav življenjski slog, okrepiti preventivne programe na primarni ravni za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, omogočiti dobro opolnomočenost sladkornih bolnikov z usmerjenimi edukacijskimi programi na primarni, sekundarni in terciarni ravni, okrepiti presejalne programe za odkrivanje diabetične retinopatije, nefropatije in diabetične noge, optimizirati obvladovanje sladkorne bolezni in njenih zapletov.
Podatki sami ne prinašajo rešitev, te lahko udejanjijo le ljudje v odnosih z ljudmi.
Vira: 1Expert Review of Pharmacoeconomics & Outcomes Research: »Neposredni zdravstveni izdatki za sladkorno bolezen v Sloveniji: zadnji trendi in napovedi, ki temeljijo na podatkih za celotno populacijo« 2Paulin et al (2014): Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji 2012 NIJZ
® Mateja Malnar Štembal, zagovornica oseb s sladkorno boleznijo
Sladkor na bolezen tipa 2 je bolezen, ki zahteva več kot le zdravljenje in nadzor. Zahteva tudi skupnost, ki ozavešča o ustreznem obvladovanju tega stanja, si prizadeva za enakovreden dostop do zdravstvene oskr be – in potrebuje skupnost, ki razbija mnoge stigme o osebah, ki se spopadajo s tem tipom sladkor ne bolezni
V tem pogledu je še k ako p o m e m b n o z a g ovo r n i š t vo , zastopanje stališč pred vrstami deležnikov in še pomembn ej š e : m e d o s e b a m i , k i ž e imajo sladkor no bolezen tipa 2 , i n t i s t i m i , p r i k a te r i h j e (pre)dolgo neodkrita.
M e d n a r o d n a d i a b e t i č n a zveza za evropsko regijo (IDF Europe) je v letu 2022 vzpostavila platfor mo oseb – zagovor nikov, ki živijo s sladkor no boleznijo tipa 2 V njej jih trenutno sodeluje 15, cilj pa je, da se t a številk a do konca let a 2024 poveča na vsaj 50. Ključna naloga platfor me je bolje razumeti in podpreti potrebe po zagovor ništvu na nacionalni ravni ter okrepiti zagovor nišk a prizadevanja na vseevropski ravni.
in zdravstvena podjetja; vključno z dr ugimi osebami s tem tipom sladkor ne bolezni) in zamislim, k ako se lahko najučinkoviteje povežemo na redni in na vseevropski ravni
V Br uslju je IDF Europe 16 in 17 marca 2024 organiziral srečanje oziroma usposabljanje, na k aterem nas je sodelovalo 3 5 u d e l e ž e n c e v i z r a z l i č n i h dr užbenih in poklicnih sfer, a z enim samim ciljem: okrepiti glas posameznikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v zagovor niških prizadevanjih ter spodbujati sodelovanje v projektih, ki prispevajo k boljšemu razumevanju in obravnavi te bolezni
Srečanje je bilo odlična priložnost za povezovanje, deljenje dobrih praks in navdih.
Poudarek na zagovor niš tvu in odgovor nos ti posameznika
Razprave so bile zelo navdihujoče Velik del smo namenili preučevanju več scenarijev ozaveščanja in načinov nagovarjanja različnih del e ž n i kov ( s n ova l c i p o l i t i k , odločevalci, zdravstveni strokovnjaki, različna zdr uženja
tisti, ki se odločimo, kaj bomo zaužili Poudarili smo potrebo po večji vključenosti špor tne industrije v spodbujanje zdravega načina življenja.
Velik del razprave smo namenili tudi odgovor nosti posameznika do lastnega zdravja in se strinjali, da imamo osebe, ki živimo s sladkor no boleznijo tipa 2, tudi zaradi v z d r ž e va nj a t r a j n o s t n e g a z d r av s t ve n e g a s i s te m a p omembno vlogo pri oblikovanju širših zdravstvenih politik, ozaveščanju družbe in spodbujanju zdravega načina življenja.
Precej se nas je strinjalo, da je treba zasnovati pristop, ki sega na področje zunaj posk usov nalaganja odgovor nosti živilski industriji, saj smo navsezadnje sami
Ob pudarjanju pomena zdravega načina življenja smo se strinjali, da pomembne preboje omogočijo predvsem navdihujoče lastne zgodbe. Strinjali smo se, da je vsak posameznik najmočnejši zagovor nik in da je delitev osebnih izkušenj ključna za ustvarjanje sprememb in razbijanja mitov in stigem Lastna zgodba, lastne izk ušnje so najmočnejše orodje, ki lahko spodbudi zavedanje in spremembe, zato je bistveno, da vsak od nas deli svoje izkušnje in se aktivno vključuje v sk upnostne dejavnosti. Naša izk ušnja in naš glas i m a t a m o č , d a v p l i va t a n a spreminjanje zavedanja in odn o s a d o s l a d ko r n e b o l e z n i t ako v širši dr užbi kot tudi med zdravstvenimi strokovnjaki in odločevalci
Zato je ključno, da nas čim več prevzame aktivno vlogo v z a g ovo r n i š k i h p o b u d a h i n skupnostnih dejavnostih, kjer lahko delimo svoje zgodbe, izk ušnje in izzive, s k aterimi se soočamo S tem bomo ustvarili močno in povezano sk upnost ter prispevali k spremembam, ki bodo koristile vsem
® asist dr Makedonka Atanasovska Velkovska, dr med , specialistka of talmologije, Očesna klinika UKC Ljubljana
Svetovni teden glavkoma, ki je letos potekal od 11 do 16 marca, je namenjen ozaveščanju prebivalcev o glavkomu, ki je kot vzrok slepote na dr ugem mestu na svetovni ravni, zato bomo v nadaljevanju temu namenili nekaj besed.
Glavkom ali zelena mrena je napredujoča bolezen vidnega živca, ki je odgovoren za prenos infor macije iz očesa do možganov in tako omogoča jasno sliko pri gledanju Če se ta vez zaradi delne ali celotne poškodbe živca prekine, pride do izpada v vidnem polju. Te izpade bolniki opisujejo kot zameglitev dela slike ali kot manjk ajoče predmete pri gledanju, odvisno od tega, ali sta prizadeti obe očesi in ali gre za začetno ali napredno okvaro vidnega živca (fotograf ija 1), ali pa celo kot popolno nezaznavanje svetlobe
Poškodbe vida zaradi glavkoma ne moremo popraviti z očali, zdravili ali operacijo To zahrbtno bolezen pogosto imenujemo skriti tat vida, ker so bolniki v začetku bolezni pogosto brez simptomov ali znakov, zato lahko bolezen ugotovimo šele mnogo kasneje, ko sta prizadeti obe očesi Izjemoma, ko je očesni tlak zelo visok, lahko bolniki vidijo megleno, opisujejo mavrične kroge okoli luči, čutijo lahko bolečine okoli očesa, imajo močan glavobol, slabost in br uhanje
Dejavniki tveganja
za nas tanek glavkoma
Dejavnikov tveganja za nastanek glavkoma je veliko. Med njimi bi izpostavila starost, zvišan očesni tlak, raso, dednost (prisotnost glavkoma v dr užini pomeni 4–10 % možnosti za nastanek glavkoma pri potomcih), obliko očesa, visoko kratkovidnost in sistemske bolezni, predvsem tiste, ki prizadenejo žile, kot so povišan kr vni tlak, sladkor na bolezen in povišane maščobe v kr vi.
Glavkom se lahko pojavi v vseh starostih, celo pri novorojenčkih, vendar gre za bolezen, ki se običajno pojavlja in napreduje s starostjo. Glavkom se večinoma diagnosticira po 40 letu S st arostjo pojavnost glavkoma narašča, tveganje pa se z vsakim desetletjem poveča za 1,73-krat.
Povišan očesni tlak je eden izmed pomembnih dejavnikov za nastanek bolezni in nastane zaradi neravnovesja med nastajanjem očesne tekočine in njenim odtek anjem iz očesa Visok očesni tlak
lahko mehansko okvari živčna vlakna v mrežnici in v predelu, kjer vidni živec izstopa iz očesa (desna ilustracija).
Vrs te glavkoma
Poznamo več vrst glavkoma O primar ni obliki govorimo takrat, ko ni znanega vzrok a za nastanek glavkoma, o s e k u n d a r n i o b l i k i p a , ko j e v z ro k z a glavkom znan, na primer poškodba očesa, vnetje, zdravila, kir urški posegi ali dr uge kronične bolezni (povišan kr vni tlak, sladkor na bolezen)
Del očesa, kjer očesna tekočina odteka, se imenuje trabek ulum (fotograf ija 2). Nahaja se v očesnem zakotju, med šarenico (bar vni del očesa) in roženico (sprednji prozor ni del očesa) O glavkomu odpr tega zakotja govorimo, ko je zakotje široko odpr to Ko je zakotje ozko in zaprto, govorimo o glavkomu zaprtega zakotja
Sladkor na bolezen viša tveganje
Najbolj pogost a oblik a glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja Sladkor na bolezen je lahko dejavnik za njegov nastanek Raziskave kažejo, da vsako leto trajanja sladkor ne bolezni za pet odstotkov zviša tveganje za nast anek primar nega glavkoma odpr tega zakotja. Sladkor na bolezen lahko na več načinov privede do nast ank a te vrste primar nega glavkoma Znano je, da lahko zaradi nje pride do okvare drobnih žil, tudi v očesu, predvsem na mrežnici in v samem vidnem živcu To potem privede do slabše prekr vitve in do propadanja živčnih vlaken v mrežnici in v potek u vidnega živca Dr ugi mehanizem je okvara žilic v trabelukumu, kjer odteka prekatna vodka Posledično se spremeni metabolizem in delovanje trabekuluma, s tem se poslabša odtek anje prek atne vodke, očesni tlak pa se poviša Za sladkor ne bolnike je pomembna tudi dr uga, težja oblika glavkoma, ki nastane kot posledica zapletov sladkor ne bolezni na očesu in ga imenujemo neo-
vask ular ni glavkom Pri neurejeni in slabo vodeni sladkorni b o l e z n i n a s t a n ej o p o š ko d b e majhnih žil v očesu, predvsem v mrežnici, zaradi česar pride do slabe prekr vitve le-te Zato se v tem delu sproščajo t ako imenovani rastni faktorji za nast ajanje novih žil (neovask ularizacijo) Te prepuščajo več tekočine in s tem povečajo zatekanje in vnetje v tkivu. Zaradi rastnih faktorjev se razvijajo nove žile tudi v predelu šarenice in trabek uluma. Tako pride do otek anja, vnetja in spremembe samega trabekularnega tkiva, kar onemogoča njegovo delovanje Očesni tlak se lahko zelo zviša, in če začetek zdravljenja ni pravočasen, lahko pri osebi s sladkor no boleznijo privede do pojava slepote
Očesni tlak pri osebah s sladkor no boleznijo se lahko poviša tudi zaradi prejemanja zdravil v obliki injekcij v notranjost očesa, ki zatirajo rastne faktorje in tako preprečijo nastanek novih žil ob zapletih na mrežnici. Izsledki novih raziskav so pokazali da je povišanje očesnega tlak a ob prejemanju omenjene terapije lahko posledica učinkovanja zdravila na trabek ulum ali samega volumna zdravila, ki ga apliciramo v zadnji del očesa To sicer ne pomeni, da bolnik zdravila ne sme prejemati, a je ob aplikaciji zdravila potrebna meritev očesnega tlaka in pregled vidnega živca, kar omogoča pravočasno ukrepanje za preprečitev dodatne okvare vidnega živca
Glavkomske okvare ne moremo pozdraviti ali operirati
Že nastale glavkomske okvare ne moremo pozdraviti z zdravili ali operacijami. Z zdravljenjem posk ušamo ustaviti oziroma upočasniti bolezen in napredovanje okvare vidnega živca
Edini do zdaj znan učinkovit način zdravljenja je znižanje očesnega tlak a Pr vi izbor zdravljenja so zdravila v obliki kapljic. Uporabljamo štiri skupine zdravil, ki lahko vsebujejo eno ali kombinacijo več učinkovin Z njimi želimo doseči povečano odtek anje prek atne tekočine iz očesa ali zmanjšati njeno tvorbo. Dajejo se enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od vrste zdravila Potrebno je redno in po navadi doživljenjsko zdravljenje, če želimo uspešno ohraniti vidno funkcijo.
Očesni tlak lahko znižamo tudi z različnimi vrstami laserjev. Izvajamo selektivno lasersko trabekuloplastiko, pri kateri s pomočjo svetlobnih žarkov, ki jih apliciramo v predel trabekuluma, na celičnem nivoju poskušamo povečati odtok očesne tekočine. Dr ugi poseg je lasersk a iridotomija, ki jo izvajamo tako, da z laserjem naredimo luknjico na šarenici in s tem omogočamo prehajanje očesne tekočine iz zadnjega prek ata v sprednji prek at takrat, ko je to bilo zaradi različnih vzrokov onemogočeno Treti tip laserja je ciklofotodestr uktivni, s k aterim posk ušamo delno uničiti del očesa, ki proizvaja očesno tekočino Uporabljamo ga predvsem takrat, ko je prognoza za vid slaba Če ne dosežemo zadostnega znižanja očesnega tlak a z zdravili ali laserjem, opravimo operativni poseg. Najpogostejši poseg je trabek ulektomija, pri k ateri vzpost avimo novo povezavo med sp re d nj i m d e l o m o č e s a i n p ro s to ro m pod veznico. Tako omogočimo lažje odte k a nj e p re k a t n e te ko č i n e i z o č e s a v žilni obtok
Dr ugi način operacije je vstavitev vsadk a pod veznico med očesne mišice. Vsadek je preko daljše cevke povezan s sprednjim prekatom Tako olajšamo odtekanje prekatne tekočine Novejši poseg je vstavitev mikrošanta. To so cevčice, po katerih očesna tekočina iz sprednjega dela očesa odtek a v predel pod očesno veznico, od koder se resorbira v žilni obtok
Pomen zgodnjega prepoznavanja dejavnikov tveganja
Uspeh zdravljenja je odvisen od več d ej av n i kov Po m e m b n o j e p r e d v s e m zgodnje prepoznavanje dejavnikov tve-
ganja za nastanek glavkomske okvare ob rednih pregledih pri oftalmologu po 40. letu starosti. Pregled vida za predpisovanje očal ne zadostuje za prepoznavanje glavkoma Potreben je natančen pregled očesa, ki ga opravi oč esni zdravnik (of talmolog), in po potrebi izve d e d o d a t n e p r e i sk ave Te omogočajo pravočasno prepoznavanje bolezni, svetovanje zdravljenja, k asneje pa so potrebni redni kontrolni pregledi Of talmolog bolniku na razumljiv način pojasni, k aj je glavkom in kako ta bolezen poteka, pouči pa ga tudi o nevar nosti izgube vidne funkcije ob nerednem zdravljenju
Zelo pomembno je, v k ateri fazi je bolezen ugotovljena in ali gre za začetni ali že napredovali glavkom Ob napredoval e m g l av ko m u j e te ž j e o h r a n i t i v i d n o funkcijo do konca življenja. Poleg glavkomske okvare vidnega živca s staranjem pride tudi do propada živčnih vlaken vidnega živca. Bolniki, ki imajo napredovano glavkomsko okvaro, vpliv staranja na delovanje vidnega živca občutijo bolj intenzivno kot zdrave osebe ali bolniki z začetnimi glavkomskimi okvarami.
Kako si bolniki lahko pomagajo sami?
Bolniki z glavkomom si lahko sami pomagajo tako, da redno jemljejo zdravila, redno hodijo na preglede k očesnemu zdravnik u in skrbijo za zdrav življenjski slog, k ar vključuje zdravo prehrano, zadostno gibanje in redno zdravljenje vseh kroničnih bolezni.
Osebe s sladkor no boleznijo lahko pomembno vplivajo na tveganje za nastanek glavkoma tako, da zmanjšajo tveganje zapletov zaradi okvare majhnih žil očesa. To lahko dosežejo s čim bolj urejeno vrednostjo kr vnega sladkorja, kr vnega tlak a in maščob v kr vi
Pri bolnikih z glavkomom lahko v velikem deležu uspešno ohranimo vidno funkcijo do konca njihovega življenja, če upoštevamo vse zgoraj omenjene dejavnike: zgodnje odkrivanje bolezni, redno zdravljenje in skrb za zdrav življenjski s l o g i n r e d n e p r e g l e d e p r i o č e s n e m zdravnik u po 40 letu starosti, kar je posebej pomembno v primer u glavkoma pri dr užinskih članih.
® Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Letošnji 17. kongres ATTD je ponudil pomembne vpoglede v novosti na področju zdravljenja sladkor ne bolezni, predvsem avtoimunega tipa. V prispevku povzemam tri po mojem mnenju ključna sporočila s kongresa, ki se je odvil v Firencah od 6. do 9. marca 2024.
Dos topnos t do naprednih tehnologij v diabetologiji
Eden od ključnih poudarkov konference je bil napredek avtomatiziranih sistemov za dovajanje inzulina, ki so temeljito posegli v zdravljenje sladkorne bolezni. Tehnologije, kot so hibridni zapr ti sistemi, omogočajo bolnikom boljši nadzor nad njihovimi ravnmi glukoze s samodejnim prilagajanjem odmerkov inzulina. Ta tehnologija ne samo da izboljšuje k akovost življenja, ampak tudi zmanjšuje breme nenehnega spremljanja in ročnega prilagajanja, kar je še posebej koristno pri bolnikih z nestabilnimi ravnmi glukoze. Še bolj se je poudaril pomen senzorskega sistema merjenja glukoze v kr vi, s k aterim omogočimo boljši vpogled v zdravljenje in bolj natančno dovajanje inzulina.
Poudarili so tudi uporabo senzorskega sistema pri osebah s sladkor no boleznijo tipa 2, saj je njegova uporaba zmanjšala nihanja glukoze v kr vi in izboljšala dolgoročno urejenost sladkorne bolezni Na predst avitvenem prostor u klasičnih glukometrov praktično ni bilo več, nadomestili so jih senzorski sistemi, tudi takšni, ki predvidevajo gibanje glukoze v prihodnjih urah in na ta način lajšajo odločitve oseb s sladkor no boleznijo
Dostopnost do teh naprednih tehnologij pa žal ostaja neenakomerna Številni bolniki v manj razvitih regijah do te tehnologije pridejo težje Konferenca je razpravljala o strategijah za širjenje dostopa, vključno z znižanjem stroškov, izobraževanjem zdravstvenih delavcev in zagotavljanjem infrastr ukture za podporo tehnologiji v oddaljenih območjih
Odkrivanje in preprečevanje sladkor ne bolezni tipa 1
Odkrivanje novih bioloških označevalcev omogoča zgodnje odkrivanje slad-
kor ne bolezni tipa 1. Kadar so prisotna avtoprotitelesa tudi v manjših koncentracijah, a oseba še nima simptomov, govorimo o preddiabetesu tipa 1, ki se bo lahko razvil – ali pa ne Z odkritjem »preddiabetesa« tipa 1 se odpirajo tudi nove možlnosti za uporabo imunomudolator nih (bioloških) zdravil, kjer še poseben potencial kaže tepilizumab Ta s preprečevanjem propadanja beta celic odložijo pojav sladkor ne bolezni, z njo povezanih zapletov in diabetične ketoacidoze in zgodnjemu odkrivanju sladkor ne bolezni tipa 1 odpirajo nove možnosti za preprečevanje ali zamik pojava bolezni.
Zadnji dan je bilo prik azano tudi, da zdravila kažejo obete tudi v zmanjšanju hipoglikemij in pojavnosti diabetične retinopatije Poleg imunomodulator nih zdravil pa so dosegli tudi nekaj prebojev v genetskem zdravljenju sladkor ne bolezni in zdravljenju z matičnimi celicami
Debelos t in uporaba GLP-1 agonis tov
Debelost je pogosto povezana s sladkor no boleznijo tipa 2, vendar pa se pojavlja tudi pri sladkor ni bolezni tipa 1 Tudi pri osebah z njo lahko govorimo o inzulinski rezistenci, ki pa se k aže ne-
koliko dr ugače kot pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, s t i hiperinzulinemijo Čeprav zdravila iz sk upin GLP1 r e c e p to r sk i h a g o n i s tov k a ž ej o d o b r e učinke pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, pri osebah s sladkor no boleznijo tipa 1 niso preizk ušena
Prik azali so nek aj manjših razisk av z uporabo semaglutida in liraglutida pri teh osebah in tudi tu so izboljšala občutljivost na inzulin, podaljšala sitost in zmanjšala apetit.
Nova generacija GLP-1 agonistov ponuja obetavne možnosti za njeno zdravljenje Ta zdravila delujejo tako, da povečujejo občutek sitosti in zmanjšujejo apetit, kar vodi do izgube teže pri osebah s sladkor no boleznijo tipa 1 in s tem do zmanjšane porabe inzulina Predstavljene so bile strategije, s k aterimi posk ušamo zmanjšati stranske učinke in s tem obdržati bolnike v zdravljenju
Sklepne misli
Konferenca ATTD 2024 je jasno pok azala, da je za napredek v zdravljenju sladkorne bolezni potrebna kombinacija inovacij, izboljšanega dostopa do zdravljenja in globalnega sodelovanja S poudarkom na teh ključnih temah se lahko sladkor ni bolniki po vsem svetu soočajo z bolj obetavno prihodnostjo. Z vztrajanjem pri inovacijah in pri širjenju dos to p n o s t i d o n a p re d n i h te r a p ij l a h ko zmanjšamo breme sladkor ne bolezni in izboljšamo zdravstvene izide na globalni ravni
Pomembno pa je seveda, da se zdravstveni delavci zavedamo, da je življenje oseb s sladkor no boleznijo zahtevno, zato je pomembno, da pristopamo s sočutjem in ne obtoževanjem
Če zaključim z besedami prof. Par tha Kara: »Kot zdravstveni delavci lahko naredimo eno stvar: bodimo prijazni!«
INTERVJU: Drago Fr lan, pobudnik in ambasador Sklada Alojza Rudolfa
® Sergeja Širca
Alojz Rudolf je življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkor no boleznijo in prizadevanjem za njihovo boljše življenje. Zaradi njegovih številnih pomembnih dosežkov na tem področju in njegove dobrosrčnosti ostaja za njim neprecenljiva dediščina, ki se kljub Rudolfovemu tragičnemu prezgodnjemu slovesu v letu 2021 danes nadgrajuje. Zveza dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) je namreč v njegov spomin ustanovila Sklad Alojza Rudolfa.
Gospod Frlan, bili ste pobudnik za ustanovitev Sklada Alojza Rudolfa in ste med pr vimi dobitniki naziva ambasador Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja. Zakaj ste se odločili za to pobudo?
Pobudo za ustanovitev Sklada Alojza Rudolfa sem podal predvsem iz spoštovanja do Alojza Rudolfa, njegove osebnosti in še bolj do njegovega dela oziroma vsega, k ar je pustil za seboj – tako dr uštvom diabetikov in Zvezi dr uštev diabetikov Slovenije (ZDDS) kot tudi vsem nam, ki se vsak dan soočamo s sladkorno boleznijo Vesel sem, da smo v letu 2023 uspešno izvedli pr vi pohod v njegov spomin in da smo v teh dneh pričeli organizacijske priprave na dr ugi pohod. V okvir u sklada pod vodstvom neutr udne dr. Špele Glišović Krivec hkrati poteka vrsta dr ugih aktivnosti za boljše življenje oseb s sladkor no boleznijo
Alojza Rudolfa ste tudi osebno dobro poznali, saj prihajata iz istih krajev Kaj bi on izpostavil kot poslanstvo sklada? Prepričan sem, da bi Alojz pri tem izhajal iz svojega dela oziroma tistega, čemur je posvečal največ pozor nosti. Na pr vo mesto bi postavil opolnomočenje oseb s sladkor no boleznijo, k ar lahko okrepimo z raznimi predavanji, na k ate r i h lj u d i s e z n a nj a m o z n ovo s t m i v zdravljenju in obvladovanju sladkor ne bolezni Poudaril bi pomen vključevanja na vsa področja dr užbenega življenja, kjer se odloča o sladkor ni bolezni in osebah s sladkor no boleznijo Pomembna bi se mu zdela naša aktivnost pri pripravi Nacionalnega programa za obvladovanje sladkor ne bolezni Prizadeval bi si za nadgradnjo projekta tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah ter za razširitev vseslovenske akcije #Dar ujemKilometre.
Seveda Sklad Alojza Rudolfa ne sme prevzeti dela ZDDS, to tudi ni njegov namen Prav je, da tako sklad kot njegovi ambasadorji poiščemo bistvo naših prizadevanj in vanje usmerimo svoje aktivn o s t i Tež ave i n d i l e m e , s k a te r i m i s e bomo ob tem soočali, pa nas bodo usmerjale na pravo pot
Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Njegov prispevek je bil neprecenljiv Še danes, ko se poglobimo v program ZDDS, vidimo Alojza Rudolfa in njegove ideje Bil je neusahljiv vir novih idej, s k aterimi smo vedno znova bogatili delo ZDDS in dr uštev diabetikov Alojza sem poznal od otroških let, vendar to, k ar je ustvaril za ZDDS, presega meje pričakovanega Zato je njegov prispevek tako pomemben in prav je, da ostane v našem kolektivnem spominu
Ste predsednik Društva diabetikov Cerknica, zelo aktivni pa ste tudi na ravni ZDDS, trenutno ste član izvršilnega odbora zveze Kaj vas motivira za to delovanje, ko pa vemo, da je čedalje težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?
Prav to me motivira in hkrati tudi žal o s t i . Ž a l j e v d r u š t v i h o b i č a j n o z e l o težko pridobiti člane za opravljanje konkretnih zadolžitev. Zato delo v praksi opravlja manjša sk upina ali celo zgolj posameznik. To pa je zelo slabo za vsako dr uštvo, predvsem za perspektivo posameznega dr uštva.
Prepričan sem, da je izjemno pomembno organizirano delovanje ljudi, ki jih dr uži istovrstna problematika (diabetiki, upokojenci, planinci itd.), torej tako imenovane nevladne organizacije, ki delujejo v širšem dr užbenem interesu Država oziroma njene us t anove namreč ne bodo same po sebi izboljševale življenjskih razmer posameznih skupin – ravno obratno:
prav te sk upine, organizirane v dr uštva ali dr uge organizacijske oblike, so tiste, ki prisilijo državo k spreminjanju in izb o lj š e va nj u ž i v lj e nj sk i h r a z m e r. To j e delal Alojz Rudolf v okvir u ZDDS in to sk ušamo delati naprej kot ambasadorji v skladu z njegovim imenom Tudi tako želimo vplivati na izboljšanje statusa oseb s sladkor no boleznijo To je moj motiv Živite v Cerknici? Ste doma iz teh krajev?
Sem rojen Rakovčan in živim na Rakek u
Kako dolgo že imate sladkorno bolezen in kaj vam je bilo v zvezi z njo najtežje?
Sladkor no bolezen so mi odkrili leta 2017 V bistvu mi je bilo najtežje sprejeti dejstvo, da bom moral z bremenom te bolezni živeti do konca življenja
Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?
Organiziranost diabetološke ambulante in celotne zdravstvene službe v ZD Cerknica mi omogoča učinkovito obvladovanje sladkor ne bolezni, saj mi je z rednim spremljanjem zagotovljena var nost tudi na vseh področjih, ki jih sladkor na bolezen lahko prizadene (oči, ledvice, pritisk , diabetično stopalo …). Koristimo storitve našega dobro delujočega Centra za krepitev zdrav ja, ogledamo pa si tudi predavanja, ki nam jih posreduje ZDDS. Kot navdušen pohodnik in planinec sem vedno v akciji, po naravi pa sem vedno dobre volje, zato sem rad v dr užbi. Vse to mi omogoča lažje sprejemanje sladkor ne bolezni in boljše življenje z njo. Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?
Planinarjenje, telovadba in gibanje Poleg tega rad nabiram znanje o zgodovini in uživam v k uhanju obrokov, primer nih za osebe s sladkor no boleznijo Rad pripravljam ješprenj, zelenjavne mineštre, tuno, lososa, ajdo z zelenjavo
NAŠE ZDRAVJE: Vpliv hrane na učinkovitos t zdravil
® Valnea Jurečič, mag farmacije
Zdravila zdravijo in ozdravijo številne zdravstvene težave, a le, če jih jemljemo pravilno.
Prehrana in življenjski slog pomembno vplivata na učinkovitost zdravil.
Govorimo o medsebojnem delovanju (interakciji) z zdravili To je st anje, v k aterem določena snov vpliva na delovanje zdravila, to pomeni, da se učinek z d r av i l a p ove č a , z m a nj š a a l i n a s t a n e nov in nepričakovan učinek Po navadi govorimo o interakcijah med zdravili. Obstajajo pa tudi interakcije med zdravili in hrano ter med zdravili in prehranskimi dopolnili Do vseh interakcij lahko pride zaradi naključne napačne uporabe ali zaradi pomanjk anja znanja o aktivnih sest avinah v zdravilu V vseh teh primerih je učinek zdravila lahko dr ugačen od pričakovanega.
Hrana lahko vpliva na učinkovitos t zdravil
Medsebojno delovanje hrane in zdravil je posledica f izičnega, kemičnega ali f iziološkega razmerja med zdravilom in izdelkom, ki se ga uživa kot hrano ali kot prehransko dopolnilo. Te interakcije so pogoste pri zdravilih, ki jih jemljemo skozi usta in so povezane z načinom prehranjevanja Lahko vplivajo tako na odziv te l e s a n a z d rav i l o ( f a r m a ko d i n a m i k a ) kot tudi na vse procese v telesu, ki določajo, k aj se z zdravilom dogaja v telesu (farmakokinetika) Farmakodinamske interakcije se pojavijo, ko hrana moti mehanizem delovanja zdravila, medtem ko far makokinetične interakcije vplivajo na njegov sistem vsrk avanja (absorpcije), porazdelitve (distribucije), presnove in izločanja.
Vse interakcije niso klinično pomembne, imajo pa lahko resne učinke na bolnikovo zdrav je, saj zmanjšajo učinkovitost njihove g a z d r av lj e nj a a l i povečajo njegovo toksičnost. So pa tudi interakcije med hrano i n z d r av i l o m , k i i z -
boljšajo dostop zdravila do mesta delovanja in tako izboljšujejo učinkovitost zdravila ali preprečujejo njegove toksične sekundarne učinke (bolnik lažje prenaša zdravilo)
Kaj se z zdravilom dogaja v telesu?
Da bi lažje razumeli pomen interakcij med hrano in zdravili, moramo poznati bistvene lastnosti zdravila oz. iz česa je zdravilo sestavljeno in k aj se z njim dogaja v telesu
Sestavljeno je iz ene ali več zdravilnih učinkovin, ki so odgovor ne za delovanje zdravila, in več pomožnih snovi, ki omog o č a j o i z d e l avo f a r m a c e v t ske o b l i ke zdravila in njegovo uporabo
Zaužito zdravilo (tableta) se v prebavnem traktu razgradi na manjše delčke, iz katerih se zdravilna učinkovina sprosti in raztopi Raztopljena zdravilna učinkovina se vsrkava iz prebavil v kr vni obtok S kr v jo potuje po telesu in se porazdeli med različne organe in tkiva ter n a t a n a č i n d o s e ž e m e s to d e l ova nj a Zdravilna učinkovina je na tej poti podvržena delovanju encimov, še posebej v jetrih in prebavilih, zaradi česar se kemično spremeni Kemično spremenjena (presnovljena) zdravilna učinkovina ni več učinkovita in se skozi ledvice in jetra izloča iz telesa
Na sproščanje zdravilne učinkovine iz far macevtske oblike, na njeno vsrk avanje v kri in na presnavljanje najbolj vpliva hrana Zato se lahko spremeni ko n c e n t ra c ij a z d rav i l n e u č i n kov i n e v kr vi in učinek zdravila
Na učinkovitost zdravila vplivajo nekatere sestavine hrane tako, da se vežejo na mesto delovanja zdravil in da spremenijo njihov mehanizem delovanja Idealno zdravljenje z zdravili je zelo kompleksno in težko izvedljivo, saj poleg znanja o zdravilih zahteva znanje o prehranskem statusu, prehranjevalnih navadah, sestavi hrane in uporabi prehranskih dopolnil Kako se zdravilo obnaša v telesu, je odvisno tudi od starosti, spola in bolezenskih stanj posameznik a Kdaj vzeti zdravilo?
Na medsebojno delovanje med hrano in zdravili vplivajo tako lastnosti zdravil kot tudi čas jemanja zdravil glede na hrano ter na vrsto in količino zaužite hrane Zato proizvajalci zdravil že v postopkih razvoja in izdelave zdravil skrbno proučijo vpliv hrane na jemanje zdravil. S kliničnimi preizk usi na ljudeh določijo optimalen oz najbolj varen način jemanja zdravila
Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je odvisen predvsem od far macevtske oblike zdravila (neobložene ali obložene tablete, tablete s prirejenim sproščanjem, gastrorezis tentne t ablete ) oz od načina, kako se zdravilna učinkovina sprosti iz njih. Na p r i m
stentne t ablete To so t a-
zdravilne učinkovine v želodčnem sok u ali zmanjšati njene neugodne in škodljive učinke na želodčno sluznico Če jih vzamemo s hrano, se začnejo
raztapljati v želodcu namesto v tankem črevesu, k ar posledično povzroči neučinkovitost zdravljenja ali pojav neželenih učinkov na želodcu
Kaj pomeni jemanje zdravila na tešče, na prazen želodec ali s hrano?
• Jemanje zdravila na tešče pomeni jemanje zdravila zjutraj eno uro pred zajtrkom.
• Jemanje zdravila na prazen želodec pomeni jemanje zdravila eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi
• Jemanje zdravila s hrano pomeni jem a nj e z d rav i l a t i k p re d j e dj o , m e d jedjo ali takoj po jedi
Vrsta in količina zaužite hrane vplivata na hitrost praznjenja želodca in na začetek delovanja zdravila Zdravilo vedno zaužijemo s kozarcem navadne vode, ker dr uge tekočine (mleko, k ava, pravi čaj, sadni sokovi) spremenijo delovanje zdravil in povzročajo neželene učinke zdravil
Nekatere interakcije med zdravili in hrano
1. Hrana zmanjša učinke zdravila
Ker hrana zmanjša prehod zdravilnih učinkovin v kr vni obtok, je nujno, da se zdravila jemljejo na tešče (npr ščitnični hor moni, zdravila za zdravljenje osteoporoze).
Pri varfarinu (zdravilo za redčenje kr vi, ki pomaga pri zdravljenju in preprečevanju kr vnih strdkov) imamo primer, ko s e s t av i n e h r a n e n e p osredno vplivajo na delovanje zdravila z zaviranjem njegovih učinkov p r o t i s t r j e va nj u k r v i Tako lastnost ima hrana, bogata z vitaminom K Najvišje koncentracije vitamina K najdemo v zeleni listnati zelenjavi, kot so ohrovt, špinača, zelena repa, brstični ohrovt, brokoli
Zdravljenje z antibiotiki iz skupine tetraciklinov in kinolonov je lah-
ko neučinkovito, če jih jemljemo z mlekom ali mlečnimi izdelki Kazein in kalcij, prisotna v mleku, zmanjšata njihovo absor pcijo. Zato jih je treba jemati eno uro pred obrokom ali dve uri po njem Železo poslabša absor pcijo nek aterih antibiotikov (tetraciklini, kinoloni), zdravil za zdravljenje osteoporoze (bifosfonati), zdravil za bolezni ščitnice (levotiroksin) in nek aterih zdravil za zdravljenje Parkinsonove bolezni (levodopa, k arbidopa), zato je ta zdravila treba jemati z dveur nim zamikom
2. Hrana poveča učinke zdravila
Inzulin, peroralna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in alkohol Alkohol lahko poveča ali podaljša učinke inzulina ali peroralnih antidiabetičnih t ablet in t ako povzroči hipoglikemijo Učinek alkohola na zniževanje glukoze lahko traja od 8 do 12 ur
Sočasno uživanje alkohola (redno in v večjih količinah) in jemanje metformina lahko povzroči laktacidozo, ki je redko, a resno stanje
Kofein zavira presnovo teofilina (zdravilo za zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni in astme). Ima namreč podobno kemično str ukturo kot teof ilin in lahko poveča njegovo koncentracijo v kr vi
Grenivkin sok zavira encime, ki sodelujejo pri presnovi številnih zdravil, in s tem okrepi njihov učinek Prav tako poveča resnost neželenih učinkov, zato odsvetujemo njegovo sočasno uporabo z jemanjem:
– nek aterih zdravil za znižanje kr vnega tlak a, kot so amlodipin, nifedipin, nik ardipin, nizolpidin ...;
– nek aterih psihiatričnih zdravil;
– zdravil za znižanje holesterola, kot so ator vast atin, lovast atin, simvast atin;
lovastatin je treba jemati s hrano, da se poveča absor pcija in njegova uporabnost v prebavilih; pozor ni moramo biti na živila z večjo količino vlaknin, ki zmanjšajo učinkovitost teh zdravil; – estrogenov in peroralnih kontraceptivov;
– zdravil, ki zavirajo imunski odgovor organizma (ciklosporin);
– zdravil za zdravljenje erektilnih motenj (sildenaf il, tadalaf il, vardenaf il);
– zdravil za zdravljenje alergij;
– kor tikosteroidnih protivnetnih zdravil
3 Hrana lahko tudi olajša prenašanje zdravil
Določena zdravila dražijo želodčno s l u z n i c o i n j o p o ško d uj ej o ( n e k a te r a protibolečinska zdravila) ali pa izzovejo neželene učinke, kot so napenjanje, vetrovi, slabost (antidiabetik metformin) Hrana pa ta neželeni učinek zdravil ublaži.
4. Hrana, bogata z beljakovinami Živila, bogata z beljakovinami, lahko ovirajo ali okrepijo absor pcijo različnih zdravil Uživanje obrok a z visoko vsebnostjo beljakovin in sočasno jemanje propranolola (zdravilo za zdravljenje srčno-žilnih obolenj) lahko poveča njegovo učinkovitost pa tudi njegove neželene učinke (motnje srčnega ritma, znižan kr vni tlak, zoženje spodnjih dihalnih poti ...)
5. Hrana z visoko vsebnostjo vlaknin
Vlaknine, podobno kot kalcij, delujejo tako, da vežejo zdravila nase in zmanjšajo njihovo koncentracijo v kr vi.
Kot dok azujejo vse obravnavane interakcije, je najvar nejše jemanje zdravil z velikim kozarcem vode, razen če proizva j a l e c z d r av i l n ava j a dr ugače Zato je zelo pomembno, da se upoštevajo tako pisna navodila, ki so priložena vsakemu zdravilu, kot tudi nasvet f a r m a c e v t a o b i z d a j i zdravil v lek ar ni.
Literatura:
1 Tršinar M Svetovanje v lekarni o vplivu hrane na jemanje zdravil, Farm Vestn 2003; 54:675680
2 Justin J Food-Drug Interactions, US Pharm 2007:32(3)93-98
3 R Bushra, N Aslam, A Yar Khan, Food-Drug Interactions, OmanMed J, 2011 Mar ;26(2):77-83
® Jana Komel, dr med , spec interne medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Okvare živčevja so pri bolnikih s sladkor no boleznijo pogoste. Verjetnost, da se pri bolniku s sladkor no boleznijo pokažejo znaki okvare živčevja, je večja, kolikor dlje traja bolezen in kolikor slabši je nadzor kr vnega sladkorja
Diabetična nevropatija, kot okvaro živčev ja pri osebah s sladkor no boleznijo imenujemo, je tako eden od poznih in precej pogostih zapletov sladkor ne bolezni V literaturi naletimo na zelo različne podatke o njeni razširjenosti: od 5 do 66 odstotkov. Pri približno sedmih ods totkih oseb s sladkor no boleznijo (predvsem pri tipu 2 sladkor ne bolezni) lahko dokažemo okvare živčev ja zaradi sladkor ne bolezni že ob odkritju sladkor ne bolezni in skoraj pri polovici 25 let po začetk u bolezni Približno 20 odstotkov oseb s sladkor no boleznijo tr pi bolečine zaradi okvar živčev ja. Osebe s sladkorno boleznijo, ki dosledno vzdržujejo svetovane vrednosti kr vnega sladkorja, zmanjšajo verjetnost za nastanek okvar živčev ja tudi za dve tretjini.
Kaj povzroči okvare živčev ja?
Kaj natančno povzroči okvare živčev ja pri osebi s sladkor no boleznijo, še ni povsem pojasnjeno Najpogostejši vzroki za
nastanek bolezenskih okvar živčev ja pri osebah s sladkorno boleznijo so kronično povečana vrednost kr vnega sladkorja, trajanje sladkor ne bolezni, vnetje drobnih žil in slabša prekr vitev živcev Vse bolj spoznavamo tudi, da imajo inzulin in molek ule, vezane na njegov nas t anek , še dr uge pomembne vloge poleg uravnavanja presnove sladkorja Okvara živčev ja ob sladkor ni bolezni je seveda povezana tudi z dr ugimi dejavniki tveganja, ki jih imajo ljudje s sladkor no boleznijo, in to so povečan indeks telesne mase (debelost), povečan ar terijski tlak, povečane maščobe v kr vi (hiperlipidemija), kajenje in pridr užene srčno-žilne bolezni
Oblike diabetične nevropatije
Poznamo več oblik diabetične nevropatije, glede na to, k atere živčne str ukture so prizadete/okvarjene Če gre za sistemsko bolezen perifernih živcev, govorimo o generalizirani obliki ali polinevropatiji Poznamo tri vrste:
dist alno simetrično senzorimotorično polinevropatijo (DSSMPN), akutno senzorično polinevropatijo in avtonomno nevropatijo
Lahko pa gre za žariščne ali večžariščne oblike nevropatij, k amor štejemo radikupoleksopatije, utesnitvene sindrome in mononevropatije.
Najpogostejša je tako imenovana distalna simetrična senzorimotorična polinevropatija (DSSMPN), ki predstavlja do 85 odstotkov vseh diabetičnih nevropatij. To obliko okvare živčev ja pri sladkor ni bolezni osebe s sladkor no boleznijo in tudi zdravniki večinoma kar enačijo z diabetično nevropatijo Kot pove ime (distalna), je za to obliko diabetične nevropatije značilna prizadetost najdaljših živčnih vlaken v telesu, in sicer vlaken, ki so odgovor na za delovanje mišic oziroma gibov (motorična vlakna), živčnih vlaken, ki prenašajo občutke za dotik, položaj, hladno ali toplo in bolečino (senzorična vlakna), in živčnih vlaken avtonomnega živčnega sistema, ki pomagajo nadzorovati prekr vitev in stanje kože (vegetativna vlakna)
Ta prizadetost se kaže kot porazdelitev prizadetosti v obliki nogavic in rok avic, ki je približno enak a na levih in desnih okončinah – prizadetost je simetrična Lahko se začne kot ščemenje ali mravljinčenje v prstih nog, ki se postopno širi navzgor na stopala, gležnje in goleni. Ščemenju in mravljinčenju se lahko pridr uži bolečina, lahko pa je moten občutek za dotik, bolečino, toploto ali vibracijo. Ljudje sčasoma opazijo, da se začnejo spotikati, lahko se pričnejo sušiti mišice na stopalu – npr kite prstov postanejo bolj izrazite Zdravnik z nevrološkim kladivcem ugotovi tudi slabše izzivne tetivne ref lekse
Posledica je lahko diabetično s topalo
Posledica distalne simetrične senzorimotorične polinevropatije je lahko diabetično stopalo. Zaradi zmanjšanega občutk a (za dotik, bolečino …) pride na stopalu do poškodbe ali rane, ki je ljudje ne čutijo Taka rana se lahko okuži, zato je diabetično stopalo najpogostejši razlog za amput acije pri osebah s sladkor no boleznijo
Zelo je pomembno, da si ljudje, ki imajo znano senzorimotorično polinevropatijo, redno pregledujejo stopala in v primer u rane takoj obiščejo zdravnik a Vsem ljudem s sladkor no boleznijo naj bi v diabetološki ambulanti enkrat letno opravili tako imenovani presejalni test nog, s k aterim se ugotavlja izgubo zaščitne občutljivosti: z monof ilamentom (drobna nitka) se medicinska sestra/zdravnik dotika različnih delov stopala in tako preveri občutek za dotik
Med generalizirane oblike diabetične nevropatije spada tudi avtonomna diabetična nevropatija, pri k ateri pride do okvare vegetativnega živčnega sistema (ta nadzor uje srce, mehur, pljuča, želodec, črevesje, spolne organe in oči) in lahko privede do motenj v številnih organskih sistemih Oseba s sladkor no boleznijo lahko to opazi kot motnjo v regulaciji kr vnega tlak a (nihanje kr vnega tlak a) in srčne frekvence (nenavadno povišan srčni utrip tudi v mirovanju), motnjo v adaptaciji na svetlobo in temo, gastroparezo (upočasnjeno praznjenje želodca, br uhanje, napihnjenost, hipoglikemije po obrokih), atonijo sečnega mehurja (nevrogeni mehur – izmenjuje se obilno uriniranje in zastajanje seča, k ar lahko rezultira v pogostih ok užbah sečil), erektilno disfunkcijo, nepojasnjeno potenje in nočne driske.
Motnje v regulaciji kr vnega tlak a in s r č n e f r e k ve n c e s o l a h ko ž i v lj e nj sko ogrožujoče (npr tihi miok ardni infarkt – oseba nima značilnih simptomov in znakov) Avtonomna nevropatija, zlasti k ardiovask ular na avtonomna nevropatija, je povezana s povečano obolevnostjo in umrljivostjo.
Radik ulopleksopatije so okvare živčev ja, ki prizadenejo več živcev Pleksus namreč tvori več živčnih korenin – od tod izhaja ime. Simptomi pleksopatije so navadno bolečina v okončinah in motorična ali senzorična disfunkcija, ki ne
ustrezata oživčenju ločenega korena živca Lahko gre za bolečine v kolk u in stegnu ali zadnjici ali bolečine na eni strani telesa, oslabljene stegenjske mišice, težave pri vstajanju in podobno Mononevropatija je posledica okvare enega živca. O utesnitvenem sindromu (ki je tudi oblik a mononevropatije) pa govorimo, ko pride do zožitve živca na prehodih med anatomskimi k anali ali kronične kompresije živca oziroma stalnega pritisk a na izpostavljeni del perifernega živca Najpogostejši vzroki zanjo so utesnitev živca na zapestju, ulnarnega živca v komolcu in utesnitev peronealnega živca v glavici mečnice Klinična slik a se k aže kot bolečina in motnje občutkov, lahko tudi kot zmanjšana moč m i š i c , k i j i h o m e nj e n i ž i ve c ož i v č uj e (senzorični in motorični simptomi)
Ob sumu na k atero koli obliko diabetične nevropatije je vedno treba izključiti še dr uge vzroke nevropatij (tudi če gre za distalno simetrično senzorimotorično polinevropatijo, ki je značina za sladkor no bolezen, je treba pomisliti še na dr uge vzroke, kot so genetske, avtoimune in dr uge presnovne bolezni, pomanjk anje vit amina B12 in določene kr vne bolezni) Včasih se svetuje še preisk ava EMG (elektromiograf ija), posebno ko klinična slik a ni jasna
Najbolj pomembno:
urejena sladkor na bolezen
Čeprav za zdravljenje diabetične nevropatije ne obstajajo zdravila, so na voljo ukrepi in zdravila, ki lajšajo simptome in upočasnijo napredovanje bolezni. Najpomembneje je, da je sladkorna bolezen urejena (čim boljši nadzor ravni glukoze v kr vi je zelo pomemben) Zaželeno je, da oseba s sladkor no boleznijo pozna sladkor no bolezen in njene zaplete, redno hodi na predvidene kontrole, skrbi za higieno stopal in nohtov ter da nosi primer no in udobno obutev.
Pomembno je, da v primer u, ko ima znano distalno simetrično senzorimoto r i č n o p o l i n e v ro p a t ij o v s a ko d n e v n o pregleduje stopala in v primer u rane takoj poišče zdravniško pomoč
Ko se ob diabetični nevropatiji pojavi bolečina, se lahko predpišejo analgetiki, ki zmanjšajo bolečino Žal bolečine z zdravili pogosto ni mogoče povsem umiriti V redkih primerih in ob neuspehu analgetične terapije se svetuje še pregled pri nevrologu
VODOODPOREN
® Dominik Škrinjar, študent 6 letnika Splošne medicine na Medicinski fakulteti Univer ze v Mariboru
Atopijski der matitis se uvršča med najpogostejše kronične vnetne kožne bolezni po vsem svetu. Razvoj te bolezni naj bi bil posledica kompleksnih interakcij med genetskimi, okoljskimi in imunološkimi dejavniki. Najpogosteje se kaže z značilnimi suhimi, sr bečimi, bolečimi, pordelimi in deloma luščečimi se spremembami na koži NAŠE ZDRAVJE: Dobra nega kože je ključna za obvladovanje atopijskega der matitisa
Čeprav je bil atopijski der matitis tradicionalno povezan predvsem z otroštvom, prizadene tudi od pet do deset odstotkov odraslih, pri čemer se pri enem od štirih odraslih z atopijskim der matitisom ta pr vič pojavi šele nekoliko pozneje v življenju
Poleg lokalne imunske reakcije na koži se pri atopijskem der matitisu pojavlja t u d i s i s te m sk i i m u n sk i o d z i v Z a r a d i omenjenega spoznanja se je v zadnjih letih pojavilo večje zanimanje za povezavo med atopijskim der matitisom pri odraslih z dr ugimi kroničnimi nenalezljivimi sistemskimi boleznimi, kot so srčno-žilne in presnovne bolezni, vključno s sladkor no boleznijo
Sladkor na bolezen in sis temsko vnetje
Sladkor na bolezen tipa 2 je zagotovo eden izmed bolj vidnih predstavnikov kroničnih presnovnih bolezni pri odraslih, ki se pojavlja praktično v vseh regijah sveta, pri čemer njena prevalenca iz leta v leto še celo narašča Po svetovnih ocenah je bilo leta 2021 s sladkor no boleznijo tipa 2 prizadetih kar 537 milijonov odraslih ljudi, pričakovano pa je, da se bo ta številk a do leta 20 45 še povečala, na 783 milijonov
Sladkor na bolezen tipa 2 je kot kronično stanje znano po svojih številnih negativnih posledicah na različnih organskih sistemih in organih, vključno z zapleti na očesnem ozadju, živčnem sistemu, ledvicah ter mnogimi dr ugimi makrovask ular nimi in mikrovask ular nimi zapleti po celotnem telesu Čeprav vzroki za razvoj sladkor ne bolezni tipa 2 še niso v celoti pojasnjeni, obstaja čedalje več dok azov, ki k ažejo, da so vnetne poti pomembni in pogosti patogeni dejavnik pri razvoju te bolezni. Ta ugotovitev je zato še povečala zanimanje za raziskave na področju sistemskega vnetja, ki ga povzroča sladkor na bolezen
Atopijski dermatitis je pogosta kronična vnetna bolezen, ki se kaže predvsem s suhimi, pordelimi, bolečimi in nekoliko luščečimi spremembami na koži.
tipa 2, s ciljem izboljšanja preventivnih in zdravstvenih ukrepov za obvladovanje te bolezni in prepoznavanja morebitnih sočasnih bolezni, med dr ugim tudi na koži, ki bi lahko imele vzrok v osnovni bolezni pri bolniku, v tem primer u torej sladkor ne bolezni tipa 2
Bolezensko ozadje atopijskega der matitisa
Atopijski der matitis je bolezen, ki jo primar no sprožijo celice imunskega sistema, imenovane T2 pomočniški limfociti (Th2), in je značilna po pogostih e p i z o d a h v z t r a j n e g a s r b e nj a i n s u h e kože. Njena naraščajoča pojavnost povzroča ogromno breme za zdrav je bolnikove kože in finančno breme za dr užine, tako v pediatrični kot tudi odrasli populaciji. Vzroki za nastanek atopijskega der matitisa so kompleksni in običajno vključujejo povezavo med genetsko dovzetnostjo, nepravilnostmi v kožni pregradi, neustreznim delovanjem imunskega sistema in okoljskimi dejavniki
Zmanjšana tvorba ključne str uktur ne beljakovine, imenovane f ilagrin, ki jo povzročajo genske mutacije, je prisotna pri polovici bolnikov z atopijskim dermatitisom To povečuje tveganje za zgodnji začetek bolezni in je prepoznana kot pomemben genetski dejavnik za razvoj atopijskega dermatitisa. Nižje ravni skupnih ceramidov (maščobnih molekul, t i sf ingolipidov, ki so prisotni v membranah vseh celic) pri bolnikih z atopijskim der matitisom pospešujejo izgubo vode iz najbolj vrhnje plasti epider misa, imenovane poroženela plast kože
Kaj o povezavi med boleznima pravijo izsledki znans tvenih š tudij?
Rezult ati iz Nacionalne zdravstvene razisk ave (NHIS) v ZDA so delno pok azali, da atopijski der matitis povečuje doživljenjsko tveganje za razvoj sladkor ne bolezni V primerjavi z zdravimi posamezniki so imeli namreč bolniki z atopijskim der matitisom pomembno višje
tveganje za presnovne motnje Odkrili so tudi pomembno povezavo med zmerno do hudo obliko te bolezni in sočasnimi presnovnimi zapleti, kot so ar terijsk a hiper tenzija (povišan kr vni tlak), hiperlipidemija (povišane vrednosti maščob v kr vi) in sladkor na bolezen tipa 2. Natančen mehanizem, k ako atopijski der matitis povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, zaenkrat še ni jasen Najverjetneje pa kronično stanje nizke stopnje vnetja v telesu in sočasne aktivacije imunskega sistema lahko sodeluje pri razvoju nekaterih presnovnih motenj, ki so povezane s čezmer no telesno težo, med dr ugim tudi pri sladkor ni bolezni tipa 2 Bolniki s tem tipom sladkor ne bolezni so tudi nekoliko pogosteje nosilci ničelnih genetskih mutacij za beljakovino f ilagrin, k ar je torej v skladu s tem, k ar vemo o bolezenskem dogajanju in pomanjk anju f ilagrina, ki lahko vodi v nastanek atopijskega der matitisa. Tako
atopijski der matitis kot sladkor na bolezen tipa 2 imata prisotno še čezmer no produkcijo citokinov in vnetnih mediatorjev, k ar bi lahko vsaj delno pojasnilo povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 pri bolnikih z atopijskim der matitisom.
Kljub omenjenemu si strokovnjaki in raziskovalci še zdaleč niso enotni glede povezave med tema boleznima, še manj pri sladkor ni bolezni tipa 1. Ena študija je recimo pok azala, da atopijski der matitis ne povečuje tveganja za sladkor no bolezen tipa 1 Dr uga študija pa je celo ugotovila, da naj bi bil atopijski der matitis povezan z manjšim tveganjem za t a tip sladkor ne bolezni in bi ga t ako lahko zelo pavšalno in najbrž tudi precej zavajajoče prištevali celo kot zaščitni dejavnik, ki preprečuje razvoj sladkor ne bolezni tipa 1, k ar je seveda lahko za splošno populacijo zelo napačno razumevanje in prenaglo sklepanje o pove-
zavi med boleznima na podlagi sicer precej omejenega števila dok azov
Glavne pomanjkljivos ti pri raziskovanju in priložnos ti za izboljšave
Zaradi dosedanjih razisk av, ki so pokazale, da sladkorna bolezen tipa 2 lahko nast ane zaradi težav s tem, k ako telo uporablja in presnavlja inzulin, ob sočasno prisotnem dolgotrajnem vnetju po celotnem telesu, so znanstveniki posk ušali še ugotoviti, ali obstaja k akšna povezava med sladkor no boleznijo tipa 2 in dr ugimi kroničnimi vnetnimi boleznimi, kot so alergijski rinitis (t. i. seneni nahod), astma in lusk avica
Vendar pa so bile doslej le maloštevilne študije narejene izključno na povezavi med sladkor no boleznijo tipa 2 in atopijskim der matitisom pri odraslih, zato so rezultati teh razisk av tudi manj zanesljivi. Poleg tega so dosedanje razi-
Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr
Do testnega lističa brez nerodnosti
Široko testno polje za hitro merjenje
Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana sta ključna preventivna ukrepa, ki preprečujeta razvoj oziroma poslabšanje atopijskega dermatitisa in sladkorne bolezni
sk ave imele nek atere pomanjkljivosti, saj v njih, na primer, niso natančno razlikovali med vrstami sladkor ne bolezni (tip 1 ali tip 2) Poleg tega so se študije mnogokrat zanašale na infor macije, ki so jih udeleženci posredovali sami, k ar pa lahko nehote privede do napak ali zmede, saj si lahko posamezniki zamenjajo ali napačno inter pretirajo svoje kožne težave in tako atopijski der matitis zamenjajo z drugimi na videz podobnimi kožnimi stanji, kot so lusk avica, dr uge vrste der matitisa ipd. Ne nazadnje pa je treba upoštevati tudi dejavnike, kot so čezmer na telesna teža, k ajenje in jemanje določenih zdravil, kot so npr glukokor tikoidi oziroma bolj poznani kot kor tikosteroidi, saj so ti sami po sebi tudi znan dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2
Kako lahko sami vplivamo na potek obeh bolezni?
Preventivni ukrepi so ključni pri obvladovanju atopijskega der matitisa in sladkor ne bolezni tipa 2. Pomembno je n a m r e č s p r ej e t i u s t r e z n e ko r a ke z a zmanjšanje tveganja za obe bolezni Pr vi korak je spremljanje naše prehrane, pri čemer se izogibamo živilom, ki bi lahko sprožila alergijske kožne reakcije ali vnetja, k ar lahko prispeva k poslabšanju atopijskega der matitisa in povečanju tveganja za sladkor no bolezen tipa 2 Poleg tega je redna telesna aktivnost ključna, saj lahko pomaga uravnavati telesno težo, izboljšati presnovo in zmanjšati vnetje, kar koristi pri obeh boleznih.
Pomemben korak je tudi učinkovito upravljanje stresa s tehnik ami sproščanja, kot so meditacija, joga ali dihalne vaje, saj lahko stres poslabša simptome atopijskega der matitisa in poveča tveganje za sladkor no bolezen. Ohranjanje zdrave telesne teže s pomočjo zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti je tako še najbolj ključno, saj je čezmer na telesna teža povezana s povečanim tveg a nj e m z a o b e b o l e z n i P r av t a ko s o redni zdravniški pregledi nujni za zgodnje odkrivanje morebitnih težav in sprejetje ustreznih preventivnih ukrepov, saj lahko ti pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj in poslabšanje atopijskega dermatitisa ter sladkor ne bolezni tipa 2. Nasveti za nego kože pri atopijskem der matitisu Nemalokrat se zgodi, da pri bolnikih z atopijskim der matitisom, kljub izvedenim alergološkim testiranjem na koži za morebitne alergene v vdihanem zraku ali v hrani, ni mogoče odkriti jasnega sprožilca za poslabšanje njihovega bol e z e n ske g a s t a nj a Ve m o p a , d a s e z ustrezno nego kože v večini primerov zmanjša resnost in pogostnost izbr uhov Pri kopanju ali tuširanju je zato priporočljivo uporabljati toplo vodo namesto vroče in omejiti čas umivanja pod vodo na 5 ali 10 minut Čistilne preparate naj se uporablja le po potrebi, pri čemer je priporočljivo, da imajo oljno osnovo (t i sindet mila) in da so brez dodanih dišav ali bar vil, ki bi lahko dodatno dražila ali izsušila že tako razdraženo in suho
kožo Uporaba penečih se kopeli se pri bolnikih z atopijskim der matitisom odsvetuje. V primer u pogostih ok užb na koži je po posvetu z izbranim zdravnikom potrebno tudi občasno nanašanje lok alnih antibiotičnih preparatov Po kopanju ali tuširanju je smiselno z n e ž n o b r i s a č o o s u š i t i kož o , k lj u b temu pa naj ost ane vsaj malce vlažna, saj to omogoča boljše vpijanje zdravilnih in negovalnih pripravkov, ki jih nanašajte po navodilu izbranega zdravnik a. Zdravilni pripravki se sicer nanašajo na bolezensko spremenjene predele kože, z negovalnimi oziroma vlažilnimi aparati pa tudi na preostale predele na telesu. Za olajšanje nelagodja v smislu srbečih, bolečih in pordelih delov kože je potrebno redno nanašanje vlažilnega mazila vsaj dvakrat dnevno, saj to preprečuje suhost in razpoke ter zmanjšuje potrebo po uporabi zdravilnih preparatov
Nohte pristrizite tako, da bodo kratki in gladki, in po potrebi oblecite bombažne rok avice, da preprečite prask anje med spanjem. Zagotavljajte si udobno temperaturo in vlažnost v prostorih, kjer bivate, in se izogibajte izjemno suhemu zrak u ali čezmer nemu potenju, saj sta to pogosta sprožilca srbenja in posledičnega prask anja
Pri pranju oblačil uporabljajte pralni prašek za občutljivo kožo, izogibajte se dišečim mehčalcem za tk anine in lističem za sušenje, saj lahko prispevajo k draženju kože. Uporabite priporočeno količino pralnega prašk a in zadostno količino vode za temeljito izpiranje Nova oblačila pred pr vo uporabo operite, da odstranite morebitne dražeče snovi.
Dobra nega kože je zato ključnega pomena pri obvladovanju atopijskega dermatitisa Kljub doslednemu izvajanju nege kože pa lahko pride do poslabšanj; v tem primer u se je nujno posvetovati z izbranim zdravnikom ali dermatologom.
Zakljček
Raziskovanje in predvsem tudi logično razumevanje povezave med atopijskim d e r m a t i t i s o m i n s l a d ko r n o b o l e z n ij o tipa 2 je za prihodnost obeh kroničnih skupin bolnikov ključnega pomena. Boljše razumevanje te povezave namreč ne le prispeva k izboljšanju preprečevanja in diagnosticiranja obeh bolezni, temveč omogoča tudi bolj prilagojeno in učinkovito zdravljenje in vodenje.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Zobna ščetka Curaprox Hydrosonic pro
® Curaden Slovenija, d o o
Zobna ščetka Curaprox Hydrosonic pro zagotavlja vr hunski učinek; zaradi edinstvenega prepleta sonične tehnologije, hidrodinamike in mehkih ščetin na nastavkih to doseže na izjemno nežen način. Z njeno uporabo lahko vsakdo občuti pomen profesionalno očiščenih zob – vendar v udobju svojega doma.
Mehke zobne obloge, nežni pripomočki
Električne zobne ščetke so na tržišču že dolgo, vendar pa niso vse enake Najprej so obstajale samo mehanične, ki so se izkazale za zelo agresivne, kljub nastavkom z mehkimi ščetinami. Doktorica dentalne medicine Alenk a Seljak pojasnjuje, da so zobne obloge mehke, zato nam ni treba biti grobi, da jih uspešno odstranimo Glede na to, da se tvorijo zelo hitro, bi bilo pravilneje govoriti, da zobnim oblogam s ščetk anjem razbijemo njihovo str ukturo in s tem preprečimo mineralizacijo – nas t a n e k t rd i h z o b n i h o b l o g a l i z o b n e g a k amna Ta je glavni povzročitelj parodontalne bolezni, vnetja mehkih in trdih obzobnih tkiv, posledične majavosti zob in v zadnji fazi tudi njihove izgube Če ščetkamo preveč agresivno ali z grobimi sredstvi in pripomočki, k ar mehanična elek-
trična zobna ščetk a je, pa so posledice lahko poškodbe dlesni, kr vavitev in vnetje, po drugi strani pa poškodbe zob, razgaljeni vratovi, zobna preobčutljivost in koreninski k aries Na tržišču pa je že dolgo tudi sonična električna ščetka Njen mehanizem delovanja je popolnoma dr ugačen Ščetine z vibracijami ustvarijo gibanje, s k aterim n a
str ukturo mehkih zobnih oblog
Čis tilni koncer t za zobe in dlesni
Ker ni vseeno, katero električno zobno šč etko izberete, preberite, k aj o sonični ščetki Hydrosonic pro pravi njen soavtor, parodontolog profesor Ulrich P Saxer Nobena njena lastnost namreč ni naključje »Poleg mehanskega čiščenja ta zobna ščetka zagot avlja tudi dodaten hidrodinamični učinek S pomočjo drobnih vr tincev me-
šanice zobne paste, vode in sline doseže tudi tiste predele, ki jih ročna ščetk a ne more Učinek pa se še okrepi z izbrano frekvenco V vsakem nastavku so nežna vlakna različnih debelin, dolžin in mehkosti Njihovo medsebojno delovanje in oddajana frekvenca, ki je na vsakem delu nastavka dr ugačna, sta zelo natančno usklajena. Notranje ščetine so krajše, zato se neovirano gibljejo, kar zagotavlja, da je nastavek ves čas na določeni razdalji od zoba, in tako omogoča hidrodinamični učinek Zunanje ščetine pa se dotikajo zoba in so oblikovane tako, da očistijo ozke prostore, preprečujejo obar vanje in nast anek zobnega k amna « Če želite svojo vsakodnevno ustno nego dvigniti na višji nivo, lahko to zdaj storite s pritiskom na en gumb Tako učinkovito in brez poškodb očistite zobe in poskrbite za dobro ustno zdrav je, s tem pa tudi za zdrav je celega telesa
Sladkor na bolezen tipa 2 je eden od vodilnih vzrokov smr ti in invalidnosti, ki prizadene ljudi ne glede na regijo, starostno skupino ali spol, in predstavlja veliko globalno zdravstveno breme. Predvidoma se bo število ljudi s sladkor no boleznijo tipa 2 na svetovni ravni do leta 2050 povzpelo na več kot 10 odstotkov, kar pomeni, da bo zaradi te vrste sladkor ne bolezni zbolela vsaka deseta oseba Razlogi za naraščanje razširjenosti so sedeč življenjski način, nezdrava prehrana, dedne predispozicije in staranje populacije.
Bolezen predstavlja velik zdravstveni problem, vpliva pa tudi na zdrav je posameznik a, saj se ji pogosto pridr užijo zapleti: z bolezni srčno-žilnega sistema in ledvic ter poškodbe perifer nega živčev ja in okvare vida Če želimo bolezen dobro zdraviti in omejiti njene posledice za posameznika, je pomembno, da jo spremljamo z merljivimi parametri, kot so raven glukoze v kr vi na tešče in raven glikiranega hemoglobina, ter da obvladujemo k ardiometabolne dejavnike tveganja, kot so telesna teža, kr vni tlak, raven holesterola in trigliceridov v kr vi ter parametri presnovnega vnetja
Pomen izobraževanja
Bolniki v ambulantah dr užinske medicine, predvsem st arejši in tisti, ki z boleznijo živijo že dlje časa, se velikokrat pritožujejo, da so se sprejemljive ravni teh parametrov preveč znižale in da postavljeni cilji niso realni; občasno se zaradi napačne medijske propagande sprašujejo, kdo je za to odgovoren in kdo ima od tega največji dobiček V resnici pa gre za interdisciplinar no sodelovanje strokovnjakov več specialnosti, ki na svetovni ravni sodelujejo pri pripravi smer nic glede obvladovanja in zdravljenja posameznih bolezni Čedalje večji poudarek je na zdravljenju komorbidnih stanj1 in morebitnih dejavnikov tveganja Zelo pomembna je na tem mestu eduk acija in da bolnik u nat ančno razložimo postopek določanja njegovih ciljnih vrednosti in k ako se za k akšno zdravljenje odločamo
Smer nice obvladovanja sladkor ne bolezni
Na področju obvladovanja in zdravljenja sladkorne bolezni gre za kombinacijo smer nic in priporočil, ki so jih sestavili
predstavniki zdr uženj za sladkor no bolezen in preventivno kardiologijo. Smernice niso napisane na podlagi mnenja posameznega strokovnjaka, ampak povzemajo in vrednotijo razpoložljive dok aze, ki jih imamo v določenem časovnem okvir u na razpolago Njihov namen je, da zdravstvenim delavcem pomagajo pri odločanju glede strategije zdravljenja posameznik a z določenim st anjem in boleznijo
Smer nice vrednotimo na dva načina, in sicer preko razreda priporočil in stopnje dok azov Razredi priporočil so trije: v pr vem razredu (I) govorimo o dokazih ali splošnem dogovor u, da je neko zdravljenje ali postopek učinkovit, uporaben in predstavlja korist za bolnik a; svetuje se, da se teh priporočil zdravstveni delavci držijo Dr ugi razred (II) zajema dok aze, ki si niso enotni ali pa gre za razhajanje mnenj strokovnjakov glede določenega zdravljenja in postopk a; deli se na dva podrazreda, in sicer IIa, kjer je teža dok azov ali mnenje ugodno in koristno in se svetuje, da bi o teh postopkih zdravstveni delavci morali razmisliti, in IIb, kjer uporabnost ni tako dobro podpr ta z dok azi ali mnenjem; svetuje se, da o teh postopkih zdravstveni delavci razmislijo V tretjem razredu (III) govorimo o dok azih ali splošnih dogovorih, pri katerih zdravljenje ali postopki niso učinkoviti in so lahko celo nevar ni; teh priporočil naj zdravstveni delavci ne bi uporabljali
Glede na stopnje dokazov pa smernice oziroma priporočila prav t ako delimo na tri stopnje; pri stopnji A govorimo o podatkih, ki so bili zbrani iz več randomiziranih2 kliničnih študij ali metaanaliz; pri stopnji B govorimo o podatkih, zbranih iz ene randomizirane klinične študije ali več večjih nerandomiziranih; o stopnji C pa takrat, ko gre za dogovor ali mnenje
strokovnjakov ali podatkov, zbranih iz manjših študij, retrospektivnih študij ali registrov
Glede na povedano je najbolj optimalno zdravljenje takrat, ko je priporočilo iz razreda I in stopnje A – takrat govorimo o zdravljenju, za katero so pomembne razisk ave dok azale, da je učinkovito in koristno; sprejemljivi so seveda dokazi razreda II, kjer se strokovnjak odloča o koristi glede na posameznika in njegovo stanje
Nadzorovanje
kardiometabolnih dejavnikov tveganja je ključno
Nadzorovanje k ardiomet abolnih dejavnikov tveganja za ljudi s sladkor no boleznijo tipa 2 je torej ključnega pomena za preprečevanje zapletov, izboljšanje k akovosti življenja in zmanjšanje tveganja za srčno-žilne dogodke Nadzor ujemo naslednje parametre:
1. G l i k i ra n i h e m o g l o b i n ( H b A 1 c ) odraža povprečne ravni glukoze v kr vi v zadnjih 2–3 mesecih Uravnavanje ravni
HbA1c znotraj ciljnega območja (običajno pod 7 odstotkov) pomaga zmanjšati tveganje za dolgotrajne zaplete, kot so retinopatija, nevropatija, nefropatija in kardiovaskular ne bolezni Boljši nadzor glikemije lahko upočasni napredovanje zapletov, povezanih s sladkor no b o l e z n ij o , te r i z b o lj š a sp l o š n e z d ravstvene rezultate in k akovost življenja
• Ciljni HbA1c za zmanjšanje tveganja za srčno žilne bolezni in mikrovask ular ne zaplete sladkor ne bolezni pod 7,0 odstotk a (53 mmol/L) je priporočeno za večino odraslih s sladkor no boleznijo: priporočilo IA (torej priporočilo iz razreda I in stopnje A: zdravljenje, za katero so pomembne raziskave dokazale, da je učinkovito in koristno)
• Za bolnike z dolgoletno sladkor no boleznijo in pri starostnikih ali slabotnih odraslih je treba razmisliti o manj strogih ciljnih vrednostih HbA1c: priporočilo IA
2. Telesna teža in življenjski slog. Čezmer na telesna teža, zlasti abdominalna debelost3, je pomemben dejavnik t ve g a nj a z a i n z u l i n sko r e z i s te n c o i n srčno-žilne bolezni pri posameznikih s sladkor no boleznijo tipa 2 Med bolniki s sladkor no boleznijo je čezmer na telesna masa pogostejša kot v splošni populaciji. Debelost je prisotna pri 42 odstotkih oseb s sladkorno boleznijo Uravnavanje telesne teže s kombinacijo zdravega prehranjevanja, redne telesne dejavnosti in – če je potrebno – zdravil lahko i z b o lj š a o b č u t lj i vo s t z a i n z u l i n , zmanjša srčno-žilno tveganje in izboljša splošno zdrav je.
• Kot temelj preprečevanja srčno-žilnih bolezni se priporoča zdrava prehrana pri vseh posameznikih: priporočilo IA.
• Priporočljiva je mediteranska oziroma njej podobna prehrana, zamenjava nas i č e n i h m a š č o b z n e n a s i č e n i m i i n zmanjšanje vnosa soli: priporočilo IA.
• Priporočljivo je, da se na teden izvaja vsaj 150–300 minut zmer no intenzivne ali 75–150 minut na teden močno intenzivne aerobne vadbe: priporočilo IA
• Priporočljivo je omejiti uživanje alkohola na največ 100 g na teden: priporočilo IB.
• Prizadevati si je treba za zmanjšanje telesne teže: priporočilo IA
• Opustiti je treba vsako kajenje tobaka, saj je njegova uporaba močno in neod-
visno povezana v višjo pojavnos tjo srčno žilnih zapletov: priporočilo IA
3. Kr vni tlak. Hiper tenzija oziroma povišan kr vni tlak je pogost pri ljudeh s sladkor no boleznijo tipa 2 in je glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne dogodke, kot sta srčna in možgansk a k ap. Z ustreznim nadzorom kr vnega tlak a s s p re m e m b a m i ž i v lj e nj ske g a s l o g a i n zdravili lahko pomagamo preprečiti makrovask ular ne zaplete (kot st a ateroskleroza in periferna okluzijska bolezen ar terij) in srčno-žilne ter mikrovask ular ne zaplete (kot so nefropatija, retinopatija), pa tudi nevropatijo, lahko pa zmanjšamo okvaro tarčnih organov Pomembno je bolnike učiti o pravilnem merjenju kr vnega tlak a doma, saj ena i z m e r j e n a v re d n o s t n e o d ra ž a n uj n o realnega stanja – bolnikom so na voljo navodila pri njihovih izbranih zdravnikih na spletnih straneh uradnih strokovnih zdr uženj
• Priporočljivo je znižati kr vni tlak pod 140/90 mmHg pri vseh bolnikih in nato zdravljenje prilagoditi starosti in specif ičnim spremljajočim boleznim: priporočilo IA
• Pri zdravljenih bolnikih, starih od 18 do 69 let, je priporočljivo, da se sistolni kr vni tlak4 končno zniža na ciljno območje 120–130 mmHg: priporočilo IA.
• Pri zdravljenih bolnikih, st arih nad 70 let, je priporočljiva vrednost pod 140 mmHg in manj, če bolnik to prenaša: priporočilo IA.
• Pri vseh zdravljenih bolnikih se prip o ro č a z n i ž a t i d i a s to l n i k r v n i t l a k 5 pod 80 mmHg: priporočilo IA
• Priporočljivo je uvesti zdravljenje s kombinacijo dveh zdravil hkrati v eni tableti, razen pri slabotnih in starejših bolnikih in tistih s hiper tenzijo pr ve stopnje z nizkim tveganjem: priporočilo IB
4 . M a š č o b e v k r v i . D i s l i p i d e m ij e 6 , vključno z visokimi ravnmi holesterola LDL (ki mu pogovor no pravimo slabi holesterol) in trigliceridov ter nizkim holesterolom HDL (ki mu pogovor no pravimo dobri holesterol), so pogoste spremljajoče težave pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2 in prispevajo k večjemu tveganju za aterosklerozo in srčno-žilne bolezni. Uravnavanje ravni maščob s prehrano, telesno vadbo in zdravili lahko zmanjša tveganje za k ardiovaskular ne dogodke in izboljša splošno zdrav je srca in ožilja
• Priporočljivo je jemanje statina7 visoke intenzivnosti, predpisanega do najvišjega dopuščenega odmerka: priporočilo IA
• Ciljni LDL naj bi bil pod 1,4 mmol/L oziroma LDL nižji za vsaj 50 % od izhodišča pri na videz zdravih osebah, mlajših od 70 let z zelo visokim tveganjem; pri starejših od 70 let pa naj bi bil ciljni LDL pod 1,8 mmol/L: priporočilo IIaC
• Ciljni LDL naj bi bil pod 1,4 mmol/L oziroma naj bi znižali LDL za vsaj 50 % od izhodišča pri bolnikih z dok azanim tveganjem za srčno-žilne zaplete: priporočilo IA
• Priporočljivo je jemanje statina pri visoko ogroženih bolnikih s hiper triglic e r i d e m ij o – t r i g l i c e r i d i n a d 2 , 3 mmol/L (200 mg/dL) : priporočilo IA
5
Presnovno vnetje. Kronično vnetje nizke stopnje je pogosto opaženo pri bolnikih s sladkor no boleznijo tipa 2 in lahko prispeva k inzulinski rezistenci, endotelijski disfunkciji in aterosklerozi Obravnavanje tega vnetja s sprememb a m i ž i v lj e nj ske g a s l o g a , v k lj u č n o z zdravo prehrano, redno vadbo in obvladovanjem stresa, lahko pomaga izboljšati občutljivost za inzulin, zmanjša kardiovaskularno tveganje in spodbuja splošno dobro počutje.
• Nizki odmerki zdravila kolhicin (0,5 mg enkrat na dan) lahko pridejo v poštev pri sek undar nem preprečevanju srčno-žilnih zapletov, zlasti če dr ugi dejavniki tveganja niso zadostno nadzorovani ali če pride do ponavljajočih se k ardiovask ular nih dogodkov: priporočilo IIbA Najprej sprememba življenjskega sloga
Bolnikom je treba razložiti, da ni nujno samo zdravljenje sladkor ne bolezni, ampak tudi ost alih spremljajočih st anj in bolezni Na pr vem mestu so nefar makološki ukrepi kot sprememba življenjskega sloga z več gibanja, ustrezno prehrano ter omejitvijo uporabe soli, alkohola in tobaka, kar ugodno vpliva na zdravljenje sladkorne bolezni kot na zniževanje tlaka in splošne srčno žilne ogroženosti
V zadnjem času se je poleg klasičnih zdravil za zdravljenje sladkor ne bolezni pojavilo veliko novih in dobrih zdravil; ta počasi izpodrivajo starejša, ki imajo več stranskih učinkov (npr. sulfonilse-
Pomembno je, da zdravniki družinske medicine diabetologov ne obremenjujemo z bolniki, ki jih uspešno vodimo v naših ambulantah, in da sprostimo čakalne vrste za tiste, ki potrebujejo specialno diabetološko zdravljenje.
čnine in inzulini). Poznamo zdravila iz sk upine GLP1-agonistov (analogi gluk agonu podobnega peptida-1), ki učinkovito zmanjšujejo raven kr vnega sladko r j a , p o m e m b n o z m a nj š a j o te l e s n o težo in ugodno vplivajo na bolnike z ish e m i č n o b o l e z n ij o s r c a ; p o d o b n i s o SGL2-inhibitorji (zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev-2), ki nekoliko manj znižujejo telesno težo, imajo pa ugoden učinek na ledvice in pri bolnikih s srčnim popuščanjem Poznamo še DDP 4-inhibitorje (zaviralci dipeptidil-peptid a z e 4 ) , k i p rav t a ko z n i ž uj ej o k r v n i sladkor, vendar nimajo vpliva na telesno
težo, t ako da so primer ni za uporabo pri suhih in oslabelih osebah; nobeno od teh zdravil ne povzroča hipoglikemije, vsa pa dobro učinkujejo na kr vni sladkor in imajo še dr uge naštete ugodne vplive ter zmanjšujejo vrednosti kr vnega tlaka in maščob v kr vi
V a m b u l a n t a h d r u ž i n ske m e d i c i n e smo zdravniki izobraženi za zdravljenje in vodenje sladkor nih bolnikov in za uvajanje in spreminjanje terapije. Bolniki, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje in jim z vsemi potrebnimi ukrepi in zdravili ne moremo uspešno urediti bolezni ali pa so v ak utnem življenje ogrožajočem stanju, spadajo k diabetologu Sladkorna bolezen je vse bolj naraščajoče breme, zato je tudi pomembno, da diabetologov ne obremenjujemo z bolniki, ki jih uspešno vodimo v naših ambulantah, in da sprostimo čakalne vrste za tiste, ki potrebujejo specialno diabetološko zdravljenje.
Slovar strokovnih izrazov
1 komorbidnost: hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni
2 randomiziran: naključno izbran
3 abdominalna debelost: tip debelosti, pri katerem se kopiči maščevje v trebušni votlini
4 sistolni kr vni tlak: pr va številka v rezultatu meritve kr vnega tlaka je vrednost sistoličnega kr vnega tlaka, to je najvišjega kr vnega tlaka v žili ob utripu srca
5 diastolni kr vni tlak: druga številka v rezultatu meritve kr vnega tlaka je vrednost diastoličnega kr vnega tlaka, to je najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva
6 dislipidemija: motnja v presnovi maščob, pri kateri pride do sprememb v količini in sestavi kr vnih maščob
7 statini: zdravila za zniževanje zvišanih vrednosti holesterola
Sladkorna bolezen prizadene zmožnost telesa, da ne more proizvesti dovolj insulina ali uporabljati lastnega insulina v zadostni meri To privede do povečanih količin sladkorja v krvi 1
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja kar 90% vseh ljudi s sladkorno boleznijo 1
Sladkorna bolezen prizadene 1 od 11 ljudi (20-79 let), kar predstavlja 463 milijon ljudi na svetu Pričakuje se, da bo ta številka narasla kar za 51%, na 700 milijonov do leta 2045, zaradi1:
• nezdrave prehrane
• telesne neaktivnosti
• debelosti
Sladkorna bolezen je povezana z resnimi zapleti, kot so bolezni srca in žilja ter bolezen ledvic. 5
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, obstaja 4x večja verjetnost razvoja bolezni srca in žilja, v primerjavi z ljudmi brez sladkorne bolezni.6
Mnogo dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kar vključuje tudi: 2 3 nezdravo prehrano, telesno neaktivnost, debelost in staranje
Sladkorna bolezen tipa 2 lahko vpliva tudi na mentalno zdravje, kar 40% ljudi s sladkorno boleznijo občuti negativen vpliv na psihično počutje 4
Približno 50% ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima določeno stopnjo bolezni ledvic.7
se posvetujte z zdravnikom.
Kljub napredku v oskrbi bolnikov, še vedno občuten delež ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije zaplete zaradi sladkorne bolezni, zato so morda potrebni novi terapevtski pristopi. 40%
Literatura: 1 International Diabetes Federation IDF Diabetes Atlas, 9th edition Brussels, Belgium: International Diabetes Federation; 2019 Dostopno na: www diabetesatlas org (zadnji dostop: julij 2021) 2 National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases Risk Factors for Type 2 Diabetes Dostopno na: https://www niddk nih gov/health-information/diabetes/overview/risk-factors-type-2-diabetes (zadnji dostop: julij 2021) 3 National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases Symptoms & Causes of Diabetes Dostopno na: https://www niddk nih gov/health-information/diabetes/overview/symptoms-causes (zadnji dostop: julij 2021) 4 Kalra S, Jena BN, Yeravdekar R Emotional and Psychological Needs of People with Diabetes Indian J Endocrinol Metab 2018;22(5):696-704 5 Emerging Risk Factors Collaboration JAMA 2015;314(1):52-60 6 Lardinois CK No More Heart Disease Addressing
2011;7(1):16-22 7 Thomas MC National Review of Nephrology 2016;12(2):73-81
Tehnologija, ki je prisotna na veliko področjih v naših življenjih, ima pomembno vlogo tudi na področju sladkor ne bolezni Sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze, kot je Sibionics GS1, ne le beležijo trenutne ravni glukoze, ampak nudijo celosten pregled nad spreminjanjem njene ravni. Uporabniku tako omogočajo infor mirano sprejemanje odločitev ter odvzemajo del negotovosti in bremena življenja s sladkor no boleznijo.
Senzor meri glukozo v medceličnini
Posebnost senzorskih sistemov je v tem, da ne merijo ravni glukoze v kr vi, ampak v medceličnini Glukoza ves čas počasi prehaja med kr v jo in medceličnino in se uravna v približno 10–15 minutah Kadar je raven glukoze stabilna (na tešče in pred obroki), je vrednost glukoze v kr vi zelo podobna vrednosti v medceličnini Kadar pa raven glukoze v kr vi pada ali narašča (po jedi ali po injiciranju inzulina), nastane med njima večja razlik a.
Vpliv hrane
Ključ do učinkovitega samovodenja je razumevanje podatkov o ravni glukoze, ki jih prik azujejo senzorski sistemi Podatki so lahko temelj za prilagajanje prehrane, telesne aktivnosti in zdravljenja – seveda po navodilu zdravstvenega tima.
»Po zajtrku sem opazila nepričakovano visok dvig sladkorja,« pojasnjuje uporabnica sistema Ta vpogled ji je omogočil, da je spremenila svoje prehranske navade, k ar se je odrazilo v izboljšanih vrednostih njenega sladkorja in posledično v boljšem počutju
Vpliv telesne dejavnos ti
Ne glede na to, ali gre za načr tovano redno vadbo ali za spont ano f izično delo, uporabniki opažajo, kako na raven glukoze vpliva skoraj vsak gib »Vsakodnevne aktivnosti, kot je vr tnarjenje, so postale del mojega orodja za uravnavanje sladkorja,« deli dr uga uporabnica »Sledenje krivulji senzorja mi omogoča, da se izognem nizkim sladkorjem in ohranim bolj st abilen sladkor čez dan in tudi ponoči «
Sibionics GS1
S e n z o r j i , ko t j e
S i b i o n i c s G S 1, s o posebej dragoceni zato, ker neprekinjeno in samodejn o ( b r e z ske n i r anja) pošiljajo na tel e fo n p o d a t ke o meritvah glukoze. Obenem se na telefonu sproži opozor i l o vs a ko k ra t , ko je sladkor previsok ali prenizek. Meje za opozorila ob nizkem ali visokem sladkorju lahko uporabnik po pripor o č i l u z d r av n i k a osebno prilagodi.
Zaključek
Podatki iz sistemov za neprekinjeno s p r e m lj a nj e g l u ko z e z d r av s t ve n e m u timu, da bi bila urejenost sladkor ne bolezni čim boljša, omogočajo vpogled v glikemijo in analizo ter natančnejše prilagoditve terapije Uporabniki pa podatke s pridom uporabljajo pri spremljanju vplivov vsakodnevnih dejavnikov na raven glukoze.
»S pomočjo podatkov oziroma prikaza krivulje mi je uspelo prilagoditi čas in
sestavo obrokov, s tem pa sem zmanjšala višino in število porastov ravni sladkorja,« pravi uporabnica, ki je zadovoljna z novim, boljšim nadzorom nad svojo boleznijo
Podatke o meritvah uporabnik preprosto pošlje svojemu zdravnik u, dostop do njih na daljavo pa lahko omogoči tudi svojcu To je še posebej koris t n o , č e o s e b a s sladkor no boleznijo živi sama
V zaključk u lahko rečemo, da je tehnologija postala ne le pripomoček, ampak tudi par tner pri samovodenju sladkor ne bolezni Omogoča, da se uporabnik ne le odzove na trenutno raven glukoze, ampak da lahko tudi predvidi in načr tuje aktivnosti, ki preprečijo previsoke dvige in padce To pa je bistveno za dolgoročno urejenost sladkor ne bolezni in boljšo k akovost življenja uporabnikov.
Mateja in Andrej Smogavc
Zveza Lions klubov Slovenije s projektom Lions diabetes meni spodbuja pripravo zdravih jedi, ki so primer ne za osebe s sladkor no boleznijo, hkrati pa zanimive in privlačne tudi za vse ostale. Poleg klasičnega štirihodnega Lions diabetes menija, ki je namenjen restavracijam, projekt zajema tudi pripravo zdravih malic in kosil.
Že skoraj 900 let se v skrivnostni Dolini s vete g a J a n e z a K r s t n i k a n a h a j a e d i nstvena Žička kar tuzija Nekdaj veličasten samostan nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo posebno energijo privabi vsakogar, še posebej ljubitelje zgodovine, mir u, umetnosti, narave
Žičk a k ar tuzija ima še eno prav posebno znamenitost V 15 stoletju je nastalo poslopje sedanjega Gastuža, ki je ena najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi In še vedno deluje! Zdaj se imenuje Restavracija Spargus
V njej ustvarja chef Andrej Smogavc, ki spada v k ategorijo mlajših vrhunskih chefov v Sloveniji Tri vogale pri hiši pa podpira njegova soproga Mateja Smogavc.
Za obiskovalce Žičke kar tuzije sta pripravila imeniten Lions diabetes meni, ki si ga bodo z veseljem privoščili tudi tisti, ki nimajo sladkor ne bolezni
GOS TINS T VO SPARGUS
Andrej Smogavc s p , Špitalič pri Slov Konjicah 9 , 3215 Loče
M: +386 40 469 116, E - pošta: info@spargus si
Hladna predjed
Tatar postr vi / redkev / ikre postr vi (porcija: 0,49 g OH)
Juha
Čemaževa juha / poširan rumenjak / žitna ploščica z divjimi zelišči
(porcija: 38,23 g OH)
Glavni krožnik
File smuča / popečena polenta / pire sladkega krompirja / soja / šparglji / Pena ribjega fonda (porcija: 18,51 g OH)
Sladica
Marinirana rabarbara / sveže sadje / metin sorbet / gel limone (porcija: 37,19 g OH) (skupaj: 94,42 g OH)
® Jana Komel, dr med , spec int medicine, Ajda Urbas, dr med, spec int medicine, Specialistična ambulanta za diabetike, Zdravstveni dom Koper
Diabetično nogo opredeljujemo kot skupek simptomov in znakov – sindrom, ki vključuje nevrološke okvare in okvare kr vnega obtok a na nogah pri bolnikih s sladkor no boleznijo Gre za mešani zaplet, ki vključuje tako okvare majhnih kot velikih žil. Zaradi okvare živčev ja osebe s sladkor no boleznijo slabše zaznavajo bolečino in dotik, kar lahko privede do razvoja ran na stopalih Rane se lahko okužijo, kar lahko povzroči stanja, ki ogrožajo življenje (vnetje kosti, sepsa), ali privede do amputacije V primer u potrebe po zdravljenju z antibiotično terapijo ta zaradi slabše prekr vitve tkiv težje prihaja do mesta vnetja, k ar otežuje zdravljenje
G l av n i d ej av n i k i t ve g a nj a z a ra z voj diabetične noge vključujejo dolgotrajno slabo urejeno glukozo v kr vi, k ajenje, povišan kr vni tlak in kronično povišane vrednosti kr vnih maščob.
Ob pojavu rane je potreben celostni pristop, ki vključuje multidisciplinar no ekipo strokovnjakov. Glede na vrsto rane in prisotnost okuženosti se v zdravljenje vključujejo dr užinski zdravniki, diabeto l o g i , a n g i o l o g i , i n fe k to l o g i , k i r u r g i ,
specialisti za nego stopal in dr ugi zdravstveni delavci
Za preprečevanje diabetične noge so ključni redno spremljanje in vzdrževanje primer ne ravni kr vnega sladkorja, pravilna nega nog in nošenje primer nega obuvala, ki zmanjšuje pritisk na občutljiva področja stopal. Ključna je tudi redna telesna aktivnost
Za nast anek ran so najbolj nevar na mesta največje obremenitve – pr vi prst na nogi, blazinice pod prsti ali sredina stopala (pri ploskem stopalu) in peta Za preprečevanje nastank a ran sta zato potrebna redno samopregledovanje nog za nastanek ran – k ar lahko opravimo s pomočjo ogledala – ter pravilna nega stopal – pravilno striženje nohtov, nega z mastnim mazilom in odstranjevanje trde kože. Zelo pomembno je, da pedik uro, če je nismo vešči, opravljamo pri pedikerju, ki je usposobljen za nego stopal sladkor nih bolnikov. Če se pojavi rana, pa je treba o tem obvestiti osebnega dr užinskega zdravnik a ali diabetologa
Čas priprave in kuhanja: 60 minut
Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 357 kcal
Ogljikovi hidrati: 48 g
Beljakovine: 15,5 g
Maščobe: 11 g
Natrij: 1,6 g
Vlaknine: 6,5 g
Grški sendvič
Čas priprave in kuhanja: 10 minut
Število porcij: 1
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 380 kcal
Ogljikovi hidrati: 43,5 g
Beljakovine: 14,5 g
Maščobe: 16 g
Natrij: 1,5 g
Vlaknine: 6,5 g
Sestavine: 1,2 k g krompirja, 1 manjša rjava čebula, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, 4 jajca, sol, poper in 2 vejici peteršilja
Priprava: neolupljen krompir sk uhamo, ga ohladimo, olupimo in narežemo na tanke rezine. Na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo, da postekleni Nato dodamo krompir, sol in poper in vse to premešamo Pražimo 10 minut na zmer nem ognju. Ko je praženi krompir pripravljen, ga stresemo v drugo posodo, dodamo nasekljan peteršilj in umešana jajca in vse premešamo. Maso zlijemo na vročo ponev in peč emo 8–10 minut Nato vse sk upaj obr nemo s pomočjo večjega krožnik a, ki ga poveznemo čez ponev, in pečemo še 5 minut. Obe strani morata biti obarvani rahlo rjavo
Sestavine: 1 polnozr nat a bombetk a, 40 g feta sira, 1 večji paradižnik, 4 olive, pol sveže k umare, 1/3 manjše čebule in ščep origana
Priprava: polnozr nato bombetko prerežemo na polovico, ji dodamo na tanko n a re z a n fet a s i r, n a re z a n p a ra d i ž n i k , razpolovljene olive, na kolobarje narezano svežo k umaro in čebulo ter čez vse sk upaj potrosimo ščepec origana
Čas priprave in kuhanja: 20 minut Število porcij: 4
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 345 kcal
Ogljikovi hidrati: 36 g
Beljakovine: 21 g
Maščobe: 12,5 g
Natrij: 0,9 g
Vlaknine: 2,5 g
Sestavine: 2 k g paradižnik a, 800 g lubenice, 200 g pršuta, šop listov bazilike, vejica peteršilja, sol, poper, sok polovice limone in 2 žlici bučnega olja
Priprava: paradižnik operemo in narežemo na rezine Lubenico narežemo n a ko c ke . P r š u t n a t r g a m o n a m a nj š e dele Vse sestavine zmešamo v posodi in dodamo nasekljano baziliko, nasekljan peteršilj, sol, poper, limonin sok in bučno olje. Vse sk upaj premešamo in postrežemo
Čas priprave: 45 minut Število porcij: 3
Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 147 kcal
Ogljikovi hidrati: 15,5 g
Beljakovine: 4,8 g
Maščobe: 7,1 g
Natrij: 0,8 g Vlaknine: 6 g
Sestavine: 3 velike kumare, ena manjša čebula, 4 stroki česna, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, sol, poper, ena čajna žličk a mlete k umine, 5 žlic domače paradižnikove mezge in 4–5 žlic jabolčnega kisa
Priprava: nasekljano čebulo prepražimo na ekstra deviškem oljčnem olju, da postekleni Dodamo nasekljan česen in pražimo toliko, da malo zadiši Dodamo naribane in ožete k umare, 1 dl vode, kis, začimbe, paradižnikovo mezgo in premešamo Ko vse sk upaj zavre, k uhamo še 20 minut Po potrebi dodamo še vodo in začimbe. Pripravljene kumare postrežemo skupaj s krompirjem v kosih, k ašo ali polnozr natim kr uhom
Lok alno pridelana hrana ni dobra le za naše zdrav je in boljše počutje, temveč s takšno hrano tudi podpiramo lok alne pridelovalce, ohranjamo poseljenost na podeželju in kulturo ter spodb uj a m o l o k a l n o s a m o o sk r b o Ta k š n a hrana ima boljši okus, videz in hranilno sestavo Prav tako z nak upom lok alno pridelane hrane poskrbimo za manjši ogljični odtis v ozračju.
Kako v trgovini prepoznamo lokalno hrano?
Pogledamo na deklaracijo in preverimo državo porekla Pri določenih živilih pa lahko preverimo tudi, ali je prisoten logotip, ki označuje izbrano kakovost Slovenije. To pomeni, da je bilo živilo pridelano in predelano v Sloveniji, hkrati pa je bilo deležno dodatnih kontrol. V to shemo se postopoma vključujejo različne sk upine živil Trenutno so vključeni mleko in mlečni izdelki, sveže per utninsko in goveje meso, nek aj svinjskega mesa ter sadja
Poleg te označbe pa lahko na živilih
Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?
zasledimo tudi zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo in označbo zajamčene tradicionalne posebnosti Kmetijski pridelek ali živilo lahko pridobi eno od navedenih vrst zaš č i te , č e j e p r i d e l a n o a l i p re d e l a n o v skladu s predpisi, določenimi za to vrsto zaščite. Slovenija je pri Evropski komisiji registrirala že 26 kmetijskih pridelkov in živil, in to takole.
Zaščitena označba porekla: sir Tolminc, Piransk a sol, Bovški sir, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, sir Mohant, Kočevski gozdni med, Kraški med, Nanoški sir, Istrski pršut, oljčno olje Istra Gre za shemo k akovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države Vsi postopki pridelave in predelave morajo potek ati na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi uporabljene surovine
Z a š č i t e n a g e o g ra f sk a označba: Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prlešk a tünk a, Krašk a panceta, Ptujski lük, Slovenski med, Kraški zašink, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka, jajca izpod Kamniških planin, Štajerski hmelj in Šebreljski želodec Vsaj ena od faz p ro i z vo d nj e ( p r i d e l ava a l i p re d e l ava ) mora potek ati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo iz dr ugega območja. Razlika v primerjavi z Zaščiteno označbo porekla je predvsem v tem, koliko surovin mora izvirati iz geografskega območja in kolikšen del proizvodnega postopk a mora potek ati v določenem geografskem območju Zajamčena tradicionalna posebnost: Prekmursk a gibanica, Idrijski žlikrof i, Belokranjsk a pogača, Slovensk a potica (še v postopku) Gre za evropsko shemo kakovosti, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Te kmetijske pridelke ali živila lahko proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopk a in oblike.
Majhen, udoben in točen sistem za spremljanje glukoze. Enostavna in hitra namestitev senzorja, ki deluje do 14 dni. Tanek in raven oddajnik za večkratno uporabo - ne potrebuje polnjenja
GLUKOZE S9
Sulanževa magnolija – Magnolia x soulangeana
VRTNO VESELJE: Cvetoča drevnina spomladi
® Meta Pivec Šepic, dipl inž agronomije in hor tikulture, Botanični vr t Univer ze v Mariboru
Zelena je tista bar va, zaradi katere je pomlad za večino ljudi najlepši letni čas. Njena skrivnost je v tem, da predstavlja podlago za mavrični spekter bar v, ki jih ponujajo cvetovi Da se dokončno prebudimo iz zimskega spanja, nam pomagajo veliki cvetovi in pisana bar vita socvetja na olesenelih rastlinah. Te so v vedno manjših vr tovih pogosto raje gr movnice kot drevesa.
S k u p i n a ra s t l i n , k i j i h b o m o to k ra t spoznali, je nezahtevna za gojenje in vzdrževanje Potr udimo se s pravilno izbiro mesta in vloženo delo se nam povr ne v prihodnosti z veliko uživanja in le malo dela.
S a d i ke r a s t l i n n a j p o g o s tej e s a d i m o spomladi Ker so v zadnjih letih pomladi postale vremensko ekstremne, poletja pa še bolj, je smiselno razmisliti o jesenskem sajenju V obdobju milih zim se sadike dobro vrastejo in lažje prenašajo poletne vremenske muhavosti
Osnove obrezovanja so za vse enake – obrezujemo le po potrebi in vedno po cvetenju Pri večji rezi lahko naenkrat odstranimo največ eno tretjino vse lesne mase. Tako ravnamo tudi, če jih presajamo že večje
Kamelija – Camellia japonica
Kamelije odlik ujejo njihovi temno zeleni in vedno zeleni listi Njihovi dišeči
enostavni ali vrstnati cvetovi cvetijo v rožnatih odtenkih – od bele do rdeče in vseh vmes V našem prostoru so kamelije v vr tovih redke Čeprav so v krajih, od koder izvirajo, vajene nizkih zimskih temperatur, so pri nas občutljive na zimsk a temperatur na nihanja Omogočimo jim zavetno lego, kjer jih ne bo obsijalo jutranje zimsko sonce, in globok a, humusna tla z debelo plastjo zastirke iz organske snovi Sor te iz vrst C japonica so nekoliko tr pežnejše, medtem ko so sor te iz vrst križancev C x williamsii bolj primer ne za slovensko Primorje in zavetne dele severovzhodne Slovenije
Per zijska bukev –Parrotia persica
To manjše drevo, ki spominja na bukev, sadimo v vr tove zaradi prečudovitih jesenskih bar v listja, ki se prelivajo od zelene, r umene, oranžne, rdeče do bordo rdeče – vse bar ve lahko na drevesu občudujemo istočasno Le malokdo opazi nenavadne cvetove, ki se odpirajo zgodaj spomladi, včasih še v času zime.
Sestavljeni so iz temno rdečih prašnikov, zavitih v rjave ovršne liste. Drevo zacveti, še preden se olista Krošnja perzijske bukve je narobe jajčaste oblike, spominja na večji gr m, ki lahko doseže višino do 10 metrov, vendar je to pri nas le redko V manjših vr tovih jih sadimo kot samostojna drevesa, v mestnih parkih pa so lahko tudi v sk upinah po tri Primer ne so tudi za gojenje v večjih posodah; to tehniko uporabljamo v terasnih vr tovih
Zvezdas ta magnolija –Magnolia stellata
Z ve z d a s t a m a g n o l ij a j e p o c vete nj u pr va med magnolijami Njeni zvezdasti opojno dišeči beli cvetovi se odprejo že v mesecu marcu Pogosto doživijo spomladanske pozebe in njihovi cvetni lističi zaradi poškodb porjavijo Večino leta je zvezdasta magnolija kompaktno razraščen srednje velik gr m Če imamo možnost, jo zasadimo v sk upino gr movnic z r a z l i č n i m i č a s i c ve te nj a Ko t ve č i n a grmovnic bo magnolija zadovoljna s svet-
lim rastiščem Tla morajo biti odcedna, za dovolj humusa v tleh pa poskrbimo tako, da okoli nje vsako jesen razporedimo bogato plast zastirke iz listja.
Sulanževa magnolija –Magnolia x soulangeana
Med več kot sto vrstami in mnogimi križanci je sulanževa magnolija najbolj priljubljena v slovenskih vr tovih To opazimo spomladi, konec marca ali v začetk u aprila, ko nas iz vseh vr tov pozdravljajo veliki tulipanasti cvetovi v belih, r umenih, rozastih in lilastih odtenkih. Te magnolije so lahko prava drevesa, saj pogosto dosežejo višino dvonadstropnih stanovanjskih hiš Sor te se med sabo razlik ujejo predvsem po obliki in bar vi cvetov ter velikosti razrasti. V manjših vr tovih izberemo nižje sor te Če jih gojimo na deblu, lahko pod njimi zasadimo pokrovne trajnice
Sleč – Rhododendron
Ko odcvetijo magnolije, jih zamenjajo sleči ali rododendroni Velikolistni zimzeleni križanci s svojimi velikimi socvetji močnih bar v privabljajo v parke in vrtove množice sprehajalcev Sleči za uspešno rast in obilico cvetov potrebujejo kisel substrat in sončno rastišče, sonce naj bo popoldansko Tako kot dr uge zimzelene gr movnice tudi liste slečev lahko poškoduje zimsko in zgodnjespomladansko sonce. Zaradi nihanja temperatur na rastiščih, izpostavljenih soncu, tr pijo sušo Kisel substrat, ki jim ga priskrbimo o b s a j e nj u , m o r a m o t u d i v z d r ž e va t i . Gnojimo izključno z gnojili za kisloljubne gr movnice
cvetnik – Cornus
kousa
Dreni cvetniki svoja drobna socvetja obdajo z velikimi okrasnimi ovršnimi listi V pr vi vrsti zato, da privlačijo opraš eva l c e , h
Dreni cvetniki so goste gr movnice, ki so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram in niso izbirčne glede tal Poleg azijskih vrst C kousa in C capitata imajo okrasne ovršne liste tudi ameriške vrste C f lorida in C nuttallii Tudi te lahko uspešno gojimo pri nas Njihova
razrast je lijakasta z vejami v etažah Do svoje končne velikosti rastejo počasneje od dr ugih vrst drenov.
Brogovita – V iburnum
Priljubljena snežna kepa je avtohtona evropska grmovnica, ki jo lahko srečamo tudi v naravi. Cveti belo v socvetjih, ki spominjajo na kepasta socvetja hortenzij Iz cvetov se razvijejo rdeči plodovi, ki n a ra s t l i n i o s t a n ej o š e d o l g o v z i m o Vrsta spada med srednje velike gr movnice, ki v višino dosežejo do 4 metre, med sor tami pa najdemo tudi manjše Najpogosteje v vr tovih gojimo sor to V opulus ‘Sterile’, k atere veje se spomladi pod težo kepastih socvetij upognejo Na voljo so tudi sor te s ploščatimi socvetji Izvirajo iz vrst Vibur num plicatum, in ker izjeme rade potrjujejo pravilo, se med ploščatimi socvetji najde tudi k akšna sor ta, ki jo krasijo okrogla socvetja Primer za to je etažasta velecvetna brogovita V plicatum Gradnif lor um.
V soboto, 16. marca 2024, so se v gostišču Cetin na Mostecu zbrali udeleženci rednega občnega zbora Društva diabetikov Posavje – Brežice Društva sklicujejo v teh pr vih pomladnih dneh mnogo občnih zborov in bolj kot ne so si podobni A nekateri le izstopajo iz tega sivega povprečja in mednje prav gotovo spada omenjeno društvo s svojim.
Društvo, ki zajema tri posavske občine, Sevnico, Krško in Brežice, je po svojem številu (414 članov), dejavnosti in raznovrstnosti dela prav gotovo eno izmed najbolj aktivnih v Posavju Zasluge za to izhajajo iz dela upravnega odbora društva, ki ga že vrsto let vodi predsednica Darja Mandžuka V soboto smo se v to ponovno prepričali.
Zbora se je udeležilo 130 članov iz vseh treh občin in gostje, ki si zaslužijo, da jih poimensko navedem: sekretarka Zveze društev diabetikov Slovenije Špelca Rudolf, članica izvršnega odbora zveze Andrijana Lasič, podžupanja
Občine Brežice Mojca Florjanič, pomočnica direktorja
ZD Brežice za področje zdravstvene nege Helena Hostar, predstavnik Društva za srce in ožilje, do nedavnega njen predsednik, Franc Černelič in delegacija članov Društva diabetikov iz Novega mesta s podpredsednico Jožico Mikec Kot gostje so se zbora udeležile tudi zdravstvene delavke diabetološke ambulante brežiške bolnišnice, s katero društvo ves čas dobro sodeluje Kot je že vsakoletna navada, so uvodni trenutki po pozdravu predsednice društva namenjeni krajšemu kulturnemu programu in tudi tokrat je bilo tako Za odličen kulturni program so poskrbele pevke vokalne skupine Mavrice, s humorističnim skečem pa nas je zabavala članica našega društva Mija Baškovič Občni zbor je z veznim tekstom oplemenitila Ivana Vatovec, delovno predsedstvo, ki je vodilo zbor, pa je bilo zaupano Viktoriji Maksl. Vedno je občnemu zboru dodano tudi krajše predavanje; letos nam je predstavnik družbe Zaloker & Zaloker Jure Vrandečič, predstavil Pr(a)ve korake pri sladkorni bolezni in nam podelil tudi brošuro
Delovali sta dve pohodniški skupini, v Sevnici in Brežicah, društvo je tudi med najbolj aktivnimi v akciji zveze Darujmo kilometre Bili so opravljeni obiski in obdaritve naših invalidov in starejših članov, kar 34 članom je bila zagotovljena medicinska pedikura Društvo je zgledno sodelovalo z občinami in zdravstvenimi ustanovami ter tudi z Zvezo društev diabetikov Slovenije Veliko pove tudi podatek, da je bil program društva realiziran stoodstotno in celo več, marsikaj je bilo med letom tudi še dodanega, česar program ni predvideval Pomemben pa je tudi podatek, da so člani društva opravili kar 4965 prostovoljnih ur Po sprejetju programa društva za leto 2024 so dobili besedo že uvodoma imenovani gostje, ki so zasluženo pohvalili delo društva in mu zaželeli tudi v naslednjem letu enake uspehe Predsednica društva se je z izbranimi besedami in cvetom zahvalila nekaterim članom upravnega odbora in tudi tistim, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu delu; ni pozabila omeniti sponzorjev, ki imajo posluh za delo društva in nam z darovanimi sredstvi omogočajo tako raznovrstne in bogate programe Sledilo je prijetno druženje ob klepetu
Vokalna skupina Mavrice, povezovalka občnega zbora Ivana Vatovec in predsednica društva Darja Mandžuka
Prispevek bom zaključil z mislijo iz veznega teksta Ivane Vatovec: »Vsem velikim besedam, ki navadno niso nikoli v celoti uresničene, na tehtnico kot protiutež polagam le ljubezen, ki je edino, kar šteje, in edino, ki bi svet uravnalo v ravne kolesnice « Tekst in foto: Rudi Mlinar
Sobivanje različnosti
Glavne točke dnevnega reda so bila poročila o delu društva in predlog novega programa društva, ki ga je podala predsednica društva Darja Mandžuka, blagajniško poročilo Anita Medvešek, poročilo nadzornega odbora pa Olga Bogša Medijska podpora je bila kot po navadi zaupana Davorju Lipeju. Člani društva so opravili kar 4965 prostovoljnih ur Iz osem strani dolgega in res podrobnega poročila o delu društva samo nekaj najbolj odmevnih stvar i, čeprav bi si tudi vse ostalo zaslužilo vsaj omembo V vseh treh občinah je bilo skozi leto štirinajst predavanj in šest učnih delavnic V zimskih mesecih je deloval debatni krožek, ki ga je vodila Viktorija Maksl, odmevna prireditev je bila 31 srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev Posavja, bili sta organizirani dve ekskurziji članov društva, zelo dobro je bila izvedena osvetlitev objektov v modro ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in 51 članov društva se je udeležilo sedemdnevnega programa zdravstvene vzgoje v Strunjanu
V torek, 20 februarja 2024, je Društvo diabetikov Posavje –Brežice v Mladinskem centru Brežice za svoje člane in za druge pripravilo odmeven kulturni večer ob predstavitvi zadnjega romana člana društva, Rudija Mlinarja, Kamav tu (Ljubim te).
To je zgodba o prepovedani ljubezni med romskim fantom in slovenskim dekletom
Polna dvorana, okoli 250 navzočih, je uro in pol uživala v raznovrstnem kulturnem programu Z avtorjem se je pogovarjala Lučka Černelič V kulturnem programu je najprej nastopil romski otroški zborček, ki ga je ob glasbeni spremljavi vodil
Peter Dirnbek Zapeli so pesem s pomenljivim naslovom Tudi jaz sem samo človek
Kot pove že naslov prireditve, je bila tema sobivanje različnosti, tako glede vsebine romana kakor tudi samega spremljevalnega programa Poleg že omenjenega glasbenega sestava in zborčka
sta nastopila še znana brežiška glasbenika Elizabeta in Dragutin Križanić, ki sta zapela dve pesmi, ter Nataša in Saša
n Društvo diabetikov Metlika
Občni zbor je odprl Janez Lah s kulturnim programom Recitirali so več novejših pesmi.
Nadaljeval je predsednik društva Vekoslav Prevalšek Med gosti smo pozdravili Majo Kocjan, podžupanjo Občine Črnomelj, in Janjo Jankovič iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj Pogrešali pa smo kar več povabljenih drugih gostov Predsednik se je zahvalil vsem donatorjem, ker brez njih ne bi bilo mogoče izpeljati načr tov za leto 2023
Letos se končuje štiriletni mandat v vodstvu in tudi v vseh organih Vekoslav Prevalšek je poudaril, da po šestnajstih letih zapušča mesto predsednika Ozrl se je v leto 2008, ko je 22 marca s 24 kolegi ustanovil Društvo diabetikov Metlika Prevzel je predsedstvo ter društvo uspešno razvijal in nadgrajeval
Društvu so se priključili še diabetiki iz Črnomlja, Semiča in drugi Zdaj društvo šteje 319 članov Žal je v teh 16 letih umrlo kar 209 članov
Za vztrajno delo smo ga prisotni člani, bilo nas je 160, nagradili s prisrčnim aplavzom.
Kostič (Sinji galeb) s tremi avtorskimi pesmimi, večer pa sta z Brežiško razglednico simpatično zaključila Peter Dirnbek in Joco Voglar
Povabilu na prireditev so se odzvali Rok Petje iz Urada Vlade RS za narodnosti, Jožek Horvat – Muc in Borut Hor vat, predsednik in podpredsednik Zveze Romov Slovenije, podžupana Občine Brežice Bogdan Palovšnik in Mojca Florjanič; občina je bila tudi pokrovitelj prireditve Veseli smo bili tudi udeležbe predstavnikov Celjske Mohorjeve (izdajateljice romana), ravnateljice Tanje Ozvatič in Simona Ozvatiča ter vseh predstavnikov medijev, drugih društev in sponzorjev
Seveda je treba povedati, da je predsednica društva Darja Mandžuka v vse to vložila ogromno dela in naporov; za ta prelepi večer ji gre velika zahvala Tekst : Ivana Vatovec, foto: Rudi Mlinar
Predsednik je predstavil povzetek dela v letu 2023 in poudaril, da smo načr t popolnoma izpolnili in celo presegli Poudarjeno je bilo, da vsi vse delamo zastonj in da je bilo v l e t u 2 0 2 3 o p r av l j e n i h 1273 prostovoljnih ur dela
Delo smo nato nadaljevali, in sicer smo najprej potrdili načrt za leto 2024 Predvideli smo pohode, izlete, špor tne igre, okrevanje na morju, predavanje ob dnevu diabetikov in druženje z jubilanti Če naštejemo po vrsti: v aprilu bo avtobus peljal na izlet na Bizeljsko. Maja bomo poln avtobus peljali na špor tne igre v Koper, 1 junija pa gre nad 70 članov na sedemdnevno okrevanje na Brač 14 septembra načr tujemo tri pohode s piknikom, špor tnimi tekmovanji in plesom – računamo na udeležbo preko 200 članov in gostov. 7. novembra bomo ob kulturnem programu in predavanjih proslavili dan diabetikov 10 novembra bomo hodili po 5 kilometrov dolgi Urbanovi poti in imeli Hrastarjev kostanjev piknik Ob miklavžu, 6. decembra, pa se bomo družili za našimi 70-, 80- in 90-letniki Jubilantov bo 41 in veselo bomo zaključili leto 2024 Nato smo izvolili izvršilni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo Izvršilni odbor pa je na svoji pr vi seji za predsednika društva potrdil Mirana Križana
Po zboru članov smo poslušali izredno zanimivo in poučno predavanje mag. Tise Pavlovčič o aktualni temi – demenci. Snidenje je bilo prijetno in lepo. Pogostili so nas s skromno, a kvalitetno večerjo Malo smo popili, pokramljali in se poveselili Sprejeli smo nekaj novih članov, pobrali članarino in obljubili, da se še večkrat srečamo v tako velikem številu Tekst in foto: Jožef Purgaj
n Društvo diabetikov Ljubljana
Društvo diabetikov Ljubljana je letos za svoje prvo edukativno okrevanje izbralo Moravske Toplice, ki slovijo po zdravilnih vrelcih, gostoljubnih domačinih in tipični kulinariki Črna termomineralna voda, ki privre iz globine 900–1400 metrov in ima kar 80 stopinj, je edinstvena tudi v svetu, zato jo imenujejo »črno zlato«. Pomaga predvsem pri revmatskih obolenjih, poškodbah gibalnega sistema, osteoporozi, zdravi kožne in ginekološke bolezni itd.
Pričeli smo v nedeljo, 18 februarja, in se nastanili v hotelu Termal Na uvodnem sestanku smo se seznanili s tedenskim programom Vsako jutro smo se se zbrali na telovadbi z N eli in se razgibali Pr va predavateljica Branka Dugar, medicinska sestra iz Centra za krepitev zdravja ZD Murska Sobota, nam je »pridigala« o zdravem načinu življenja po priporočilih NIJZ
Poudarila je tudi, da sladkorna bolezen nima diete, ampak je treba upoštevati zmernost, več manjših obrokov (3–5 na dan), uživati kakovostno sezonsko, lokalno pridelano hrano in več rastlinskih maščob ter se izogibati škodljivim razvadam Velik pomen ima telesna aktivnost (glede na sposobnosti in zmožnosti vsakogar), dejavni naj bi bili vsaj petkrat tedensko uro na dan Vse večji pomen ima tudi duševno zdravje, k temu pa pripomorejo sproščujoče dejavnosti in dobri medsebojni odnosi Prav tako je treba poskrbeti za kakovostno spanje od 6 do 8 ur.
Društvo diabetikov Ljubljana je letos za svoje pr vo edukativno okrevanje izbralo Moravske Toplice.
Naslednji dan je predavala o zvišanih maščobah v kr vi in o čezmerni telesni masi ter o pomenu ohranjanja normalnih vrednosti holesterola in trigliceridov, kar vpliva na uravnavanje kr vnega sladkorja Če smo podvrženi stresu, je priporočljivo, da poiščemo pomoč pri delavnicah »Spoprijemanje s stresom in tehnično sproščanje« v pristojnih centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih Na temo Manj sêdi, več se gibaj je predavala kineziologinja Špela Hlastan Sedeči način življenja je nevaren – navedla je primer, da je manj kot 5000 korakov hoje dnevno (približno 3 kilometre) premalo Naštela je vrsto možnosti za aktiven in zdrav način življenja, ki jih teoretično že vsi dobro poznamo, treba pa jih je uresničevati tudi v praksi, saj je zdravje naše največje bogastvo Torek je bil določen za merjenje sladkorja »9-točkovni profil« in diabetologinja dr Nataša Pitz iz Bolnišnice Murska Sobota je bila po analizi z večino primerov zadovoljna (kljub nekaterim »prekrškom« pri prehrani) Predavanje je posvetila novemu zdravilu, ki istočasno zdravi in povzroči hujšanje bolnikov tipa 2, ki imajo čezmerno
težo oziroma previsok indeks telesne mase (nad 30). Rezultati so vidni, saj pacienti shujšajo, sladkor pa se popolnoma uravna Slaba stran so možni stranski učinki Pohodniški raj Moravske Toplice z okolico so pohodniški raj s številnimi označenimi krožnimi potmi, tako da nas je večina brez težav močno presegla tistih »5000 korakov« na dan Vsi skupaj pa smo obiskali posestvo Passero v bližnji vasi Tešanovci, ki ima dolgo tradicijo izdelovanja čokolade, kjer smo se »sladkorci« seveda dobro posladkali. Dobro smo izkoristili notranje in zunanje bazene za vodne užitke Brez družabnih iger v veseli družbi ne gre: pomerili smo se v priljubljeni igri petanka, igrali smo tombolo, nekateri so vrgli kar te Neli in Nika sta najboljše še nagradili V tej prijetni družbi smo pogrešali našo predsednico Karmen, a upajmo, da se nam pridruži pri naslednji akciji v maju, ko nas bo pot popeljala v bosanske terme Banja Vrućica K vedremu počutju je pripomoglo tudi suho in sončno vreme, dež, ki je eno noč poškropil zemljo, pa je prebudil pomladne sokove, saj so žitna polja kar ozelenela Ko smo se v nedeljo, 25 februarja, vrnili domov, smo zadovoljni čutili, da se tudi za nas vrača pomlad Tekst : Slavka Jovan, foto: Nika Hudoklin Redni zbor članov dr uštva
Letošnji zbor članov Društva diabetikov Ljubljana je 28. marca gostila Krka d o o Po spletu nas je pozdravila predsednica Karmen Maretič Zbor je namreč zaradi njene odsotnosti vodila namestnica Neli Kapus Pozdravil nas je tudi predstavnik Krke in tistim, ki imajo težave z venami in bolečinami v nogah, priporočal njihovo zdravilo naravnega izvora Svetoval je tudi brezplačno mobilno aplikacijo Flebi, ki beleži simptome pri težavah s krčnimi žilami in ponuja nasvete Zbor se je začel, ko je verifikacijska komisija ugotovila, da je navzočih potrebno število članov Zaradi slabih vremenskih in prometnih razmer je prišlo do zamude, a to nas ni odvrnilo od udeležbe Sprejeli smo poslovnik o delu članov zbora in po izvolitvi članov delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika so sledila poročila o delu društva in finančno poročilo za preteklo leto, ki ju je obširno predstavila Neli Kapus Prostovoljci so skupaj opravili 9683 ur, kar je zelo pohvalno Zelo kratko je bilo poročilo nadzornega odbora, ki je pregledal finančno poslovanje in ocenil, da vse deluje odlično. Soglasno sta bila sprejeta tudi finančni načr t in program dela za leto 2024 Programi se izvajajo že od začetka leta z rednimi aktivnostmi Poleg uradnih ur trikrat tedensko v društveni pisarni, kjer se merijo kr vni sladkor, kr vni tlak in holesterol, štirikrat tedensko poteka tudi telovadba s študenti Fakultete za špor t (dvakrat v telovadnici, dvakrat preko spleta) Poslušali smo že tri predavanja, izvedeno je bilo tudi pr vo okrevanje (in razvajanje) v Moravskih
Toplicah, vsako sredo pa se lahko skupaj sprehodimo na Grad. Poklon spominu na Matjaža Vrhovca Na zboru smo se poklonili spominu na dolgoletnega člana Matjaža Vrhovca, ki je vrsto let skrbel za spletno stran društva V znak zahvale je plaketo njegovi vdovi izročila Neli Kapus
Na koncu smo poslušali še predavanje medicinske sestre Kati
Casar z naslovom Sladkorna bolezen ob akutni bolezni in stresu
To sta namreč dejavnika, ki vplivata na raven glukoze v kr vi, zato moramo »sladkorci« temu nameniti posebno pozornost in pravočasno ukrepati, da ne pride do nepotrebnih zapletov
Pomlad nas že vabi na nove dogodivščine Luštno bo!
Tekst : Slavka Jovan, foto: arhiv dr uštva
Januarja letos smo od consulta.si, Regionalnega centra nevladnih organizacij v Zagorju ob Savi, prejeli obvestilo, »da so v lokalnem okolju prepoznali prispevek vaše organizacije in Društvo diabetikov Trbovlje predlagali za naziv Prostovoljska organizacija zasavske regije 2023. Z natečajem želimo podpreti prizadevanja, izpostaviti učinke prostovoljskega dela ter promovirati prostovoljstvo v zasavski regiji in širše «
Predlog sta podala Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje in Društvo prijateljev mladine, ob čemer smo ugotovili, da se vedno predstavljamo kot prostovoljno društvo in da delo opravljamo prostovoljci za dobro članov in širše skupnosti To, da smo opazni in prepoznavni tudi v okolju, pa je bilo že ob tem predlogu za nas veliko presenečenje Izbor je potekal s telefonskim glasovanjem in do 27 februarja smo bili močno nestrpni, kako se bo zadeva odvila Nekako smo se prepričevali, da nam mogoče uspe in se tolažili, da je velika nagrada že to, da nas v našem okolju poznajo
Prostovoljska organizacija zasavske regije 2023 – Društvo diabetikov Trbovlje Razglasitev je ob kulturnem programu i n v p r i s ot n o s t i p re d s t av n i kov z a s avs k i h o b č i n p ote k a l a v dvorani Kulturnega društva Svoboda v Kisovcu Takole so napovedali:
»Naziv Prostovoljska organizacija zasavske regije 2023 prejme Društvo diabetikov Trbovlje, ki združuje več kot 300 članov Na prostovoljski ravni organizirajo ogromno dejavnosti, med drugim zdravstvena predavanja, merjenje sladkorja, tlaka in holesterola v društvu in po dogovoru tudi zunaj društva, okrevanje v zdraviliščih, špor tne dejavnosti in druženja, posebno skrb pa posvečajo članom, ki potrebujejo pomoč Tako vodstvo društva kot vsi prostovoljci vlagajo veliko svojega časa, volje in srčnosti, da skozi leto izvedejo vse aktivnosti « Presenečenje in veselje je bilo popolno
Podelitev naziva je potrditev, zahvala in darilo naši organizaciji in prostovoljcem za vloženo energijo, ki jo prinašamo članom in skupnosti Pomeni tudi spodbudo za nadaljnje delo in za iskanje novih izzivov
Tekst : Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva
Dan žena ob morju
V marcu, ko je bilo v zraku že čutiti pomlad, nam je štiri dni popestrila Turistična agencija Cepelin, ki jo vodi Nina Tenko, mlada, prijazna vodička, polna idej, ki jih vedno uresniči.
leta 2006 s kamnitimi ploščami z vklesanimi različnimi ornamenti O njihovi zgodovini nam je razlagala muzejska vodnica Med drugim je v ploščo vklesana palma, ki sporoča, da so v času rimskega imperija s palmovimi vejicami pozdravljali zmagovalce. Lapis pomeni kamen oziroma v kamen vklesan napis
O b i s k v i n a rij e Pe r v i n o V p ro gra m u j e b i l o g l e d v i n a r ij e Per vino in degustacija vin. »Vino je navdih, je inspiracija. V vinu naša duša zapoje, dovoli si biti svobodna,« pravi vinska akademičarka Mira Šemić Spoštujem vinogradnike, ker sem bila pred leti vinogradnica, in vem, kako naporno in odgovorno delo je to. Do vinarije smo se odpeljali z avtobusom, pričakala nas je prijazna domača hči Vinarija je skupno delo družine
Pe r š u ri ć P r ve t r i č r ke p r i i m k a s o v k
Pridelajo lokalne in tudi mednarodno priznane vrste vina Poslušali smo razlago o njihovem delu in uspehu, postregli so nam z zelo dobrim vinom in istrsko malico Od prijaznih gostiteljev smo se poslovili z novimi spoznanji
Naše večerje v hotelu smo nadaljevali ob glasbi, ki ustvari dobro vzdušje, plesali smo, peli in bili veseli Na večer dneva žena smo prisluhnili klapi Valdibora
Naj končam z mislijo, ki jo velja zapomniti: »Pomembno je živeti s trenutkom Ti pa naj bodo lepi, da nam bodo ostali v spominu « Tekst : Kristina Hribar
Ogled jame Baredine Prijetne dni v Novigradu ob praznovanju dneva žena smo popestrili tudi z ogledom čudovitega podzemnega sveta jame Baredine in skrivnostne igre narave, ki je nastajala tisočletja
V jamo smo se spustili po 270 stopnicah 60 metrov globoko; pot je varna in osvetljena Ob pogledu na številne kapnike nam je zastajal dih. Voda je ustvarila neverjetne podzemne skulpture; izstopajo bogato okrašene dvorane, deset metrov visoke zavese, kip Matere Božje, poševni stolp iz Pise, posebna znamenitost pa je bela človeška ribica
Odpeljali smo se v Novigrad, turistično središče Istre z ozkimi ulicami, majhnimi trgi, starimi zgradbami v gotskem, renesančnem in baročnem slogu Namestili smo se v hotelu Laguna, ki ga obdaja lepa okolica s plažo. Na plaži zadiši po morju, morski valovi se ustavijo ob robu, zapojejo pesem in se vrnejo v morje Ali še znamo prisluhniti tej lepi melodiji?
Vzporedno s plažo se vije pot do centra mesta Ogledali smo si župnijsko cerkev svetega Pelagija in muzej Lapidarium iz
A to še ni bilo vse V prijetnem lokalu so nas pogostili z domačo mineštro in nas povabili na ogled jamske galerije z razstavo fotografij o raziskovanju jam, razstave zgodovinskih traktorjev in mlatilnic (traktor stor y) ter prikaza površinskih plasti v Istri. To je bilo zanimivo doživetje ob vseh drugih aktivnostih, ki so spremljale naše bivanje v hotelu Laguna 76 članov društva je preživelo čudovite dni v druženju ob morju, na sprehodih, kopanju in večerih ob glasbi. Tekst : Cvetka Kozmus, foto: arhiv dr uštva
Tudi letos je Društvo diabetikov Koper že v začetnih mesecih začelo z edukativnimi zdravljenji. Februarja smo se udeležili kar dveh Pot nas je peljala v terme Banja Vrućica in Kulaši, ki se nahajata v Bosni in Hercegovini
Ena skupina se je razvajala v Banji Vr ućici … Banja Vrućica je manjše naselje v občini Teslić in je največje zdravstveno termalno naselje v Bosni in Hercegovini. Ime je dobila po izvirih zdravilne termalne mineralne vode, ki ima že ob izviru 38 °C Zdravilne učinke so poznali in izkoriščali že stari Rimljani Termalni center je zelo dobro opremljen za preventivo in zdravljenje oziroma rehabilitacijo srčno-žilnih in tudi revmatskih bolezni Prav tako je možno koristiti hiperbarično komoro, ki spada med novejše metode zdravljenja in je dodatna terapija pri različnih boleznih, med katere spadajo tudi napredovale težave zaradi sladkorne bolezni.
Ob prihodu smo se udeležili pregleda pri zdravnikih specialistih fiziatrije in interne medicine, ki so nam priporočili terapije, ki smo jih opravljali vsakodnevno Izvajali smo merjenje sladkorja v kr vi in poslušali predavanja dr Bojana Stojkovića Predstavil nam je, kaj je sladkorna bolezen in kako jo zdraviti Poslušali smo tudi o zapletih, do katerih prihaja zaradi diabetesa
Vsi že vemo, da je gibanje zelo koristno za zdravje telesa in duha, zato smo se, vsak po svojih sposobnostih, vsakodnevno sprehajali po kar 7 kilometrov zelo lepo urejenih poti v parku in okolici Kljub zgodnjemu času smo imeli zelo ugodno vreme Seveda smo se tudi kopali v bazenih s termalno mineralno vodo, ki ima zelo blagodejne učinke
… dr uga pa v ter mah Kulaši
Druga skupina se je udeležila edukativnega zdravljenja v termah Kulaši Tudi te so bile znane že starim Rimljanom, pripovedujejo tudi o legendi, po kateri naj bi plemenit in zelo bolan konj taval po teh neznanih krajih, ko se je zelo oslabljen in onemogel zgrudil. Padel naj bi v izvir, iz katerega je bruhala voda Izkazalo se je, da je voda zdravilna, in že po treh dneh je konj okreval, se okrepil in bil videti, kot da mu nič ne bi bilo Ime mu je bilo Kulaš
Tudi v termah Kulaši smo bili ob prihodu deležni dobrodošlice in pregleda pri fiziatrinji, ki nam je priporočila fizioterapije za
cel teden Svetovala je tudi pitje visoko alkalne vode, ki ima nizko mineralizacijo in se kot takšna hitro izloča preko ledvic ter iz telesa izpira škodljive onesnaževalce Visoka alkalnost deluje kot baktericid, protivnetno za nekatere kožne bolezni. Poučili so nas tudi, da pitje mineralne vode ugodno vpliva na kronični gastritis, funkcionalne bolezni želodca in črevesja, sladkorno bolezen, ledvice in sečila V ambulanti medicinskega centra smo trikrat opravili merjenje sladkorja v kr vi. Poslušali smo predavanja dr Aleksandre Trivić, ki je govorila o sladkorni bolezni kot kronični množični nenalezljivi bolezni, o inzulinski rezistenci in prehrani pri sladkorni bolezni Vsi naši člani so se zelo dobro počutili in se bodo z veseljem še vračali.
Pomladno sonce nas je razvajalo
V začetku marca smo opravili edukativno zdravljenje v Opatiji Pomladno sonce nas je razvajalo in tudi kakšna kapljica dežja ni manjkala Najprej smo se sprehodili po Poreču in Vrsarju in si ogledali kar nekaj znamenitosti; izpostavila bi Evfrazijevo baziliko v Poreču, ki je najbolje ohranjen spomenik zgodnje bizantinske umetnosti v Sredozemlju V Opatiji smo se po jutranjih merjenjih sladkorja v kr vi in zajtrku sprehajali po lepo urejenih znamenitih parkih Ogledali smo si še veliko drugih znamenitosti, kot je npr nedokončana cerkev Marijinega oznanjenja
V hotelu smo se lahko družili in poklepetali in poslušali predavanja dr. Andreja Belančića, kliničnega farmakologa. Govoril je o diabetesu in debelosti ter o zapletih zaradi čezmerne teže in o tem, k a ko s e s t av i t i j e d i l n
Poslušali smo o primerni izbiri ali kombinaciji zdravil pri posameznikih, da bi se dosegle ciljne vrednosti kr vnega sladkorja. Obiskali smo mesto Krk na otoku Krk in se seznanili z njegovo bogato zgodovino, pa tudi srednjeveško mesto Hum v Istri, ki je najmanjše mesto na svetu
Tekst : Lučka Magdić, foto: osebni arhiv L Magdić Edukativno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah Člani našega društva lahko tudi v letu 2024 izbiramo med več programi edukativnih zdravljenj v različnih toplicah in krajih doma in v tujini Naš pr vi letošnji odhod v Dolenjske Toplice, ki jih sicer obiskujemo večkrat letno, je sovpadel s pr vim dnevom po pomladnem enakonočju in s pr vim dnevom koledarskega začetka pomladi, ki je letos prišla 20 marca Pred odhodom na pot sem razmišljala, ali je dan našega odhoda zgolj slučaj ali pa mogoče pomeni nekaj več Ob končanem edukativnem zdravljenju in odhodu domov pa sem bila prepričana, da smo vsi udeleženi občutili ugoden vpliv začetka pomladi Po številnih verovanjih po svetu namreč velja, da dnevi okoli enakonočij in sončnih obratov spadajo med najpomembnejše trenutke na Zemlji, saj je takrat medsebojno delovanje življenjskih energij najmočnejše in je to najboljši čas za uresničevanje želja Praznovanje pr vega pomladnega dne izraža veselje, upanje in optimizem zaradi njegove simbolne vrednosti začetka novega obdobja, obnove in rasti v naravi in v nas samih
Vodstvo društva je tudi tokrat poskrbelo za bogat, zgoščen in kvaliteten program edukativnega zdravljenja. Dnevno je potekalo merjenje nivoja sladkorja v kr vi, zdravstveno predavanje je bilo posvečeno bolečinam v križu (zakaj nastanejo in kako jih lajšamo), druge zdravstvene teme pa smo obravnavali
v obliki več delavnic. Spoznali smo način delovanja in vplivanje vagusnega živca na organizem, zakaj in kako nastane stres in vpliv stresa na spremembe v srčnem ritmu, na eni izmed delavnic pa smo se sez n a n i l i t u d i z b l a g o d e j n i m i učinki zvočne meditacije. Ob naštetem smo pridno telovadili, plavali, se ukvarjali z nordijsko hojo, krepili odpornost organizma v savni, si privoščili masaže ali pa se udeleževali različnih delavnic čuječnosti, sproščanja in meditacij. Ob večerih smo lahko uživali v glasbenih nastopih, zabavnih kvizih ali tomboli v organizaciji term ali pa smo se družili ob igranju taroka in remija
V času našega bivanja je bilo v Dolenjskih Toplicah še posebej zanimivo, ker smo se lahko udeležili tudi delavnice izdelovanja velikonočnih butaric po starih dolenjskih šegah in si ogledali lepo razstavo tradicionalnih velikonočnih jedi.
Tekst : Slobodanka Lesnjak Ponovno v Kulaših
Društvo Diabetikov Koper se je v mesecu marcu odpravilo že na četr to edukativno okrevanje letos, šli smo v terme Kulaši
Zdravljenje smo opravljali od 11 do 18 marca
Pot je bila dolga, vendar smo bili v prijetni družbi vsi dobre volje Veseli smo prispeli v hotel, kjer nas je pričakalo vodstvo z dobrodošlico Nato smo se nastanili po sobah in odšli na
n Društvo diabetikov Gornja Radgona
kosilo. Glavni poudarek programa je bilo zdravljenje. Pregledani smo bili pri dveh zdravnicah, ki sta nam glede na naše zdravstveno stanje predpisali terapije Vsak dan smo jih opravljali Trikrat smo izvedli merjenje kr vnega sladkorja Udeležili smo se tudi treh strokovnih predavanj. Po predavanju nam je zdravnica ljubeznivo odgovarjala na naša vprašanja in naučili smo se mnogo novih vsebin
Nedelja je bila namenjena za izlet v Banjaluko Ogledali smo si nekaj znamenitosti in obiskali veliko pokrito tržnico. Vsak večer smo se zbrali v prostoru, ki ga ima hotel na voljo za druženje gostov Za dobro voljo je poskrbelo tudi vodstvo hotela z glasbenim večerom in lahko smo tudi zaplesali Vsega lepega je hitro konec Člani in članice društva smo se zadovoljni in srečni vrnili domov Veselimo se prihodnjih okrevanj, ki nas še čakajo Tekst in foto: Neda Kozlovič
Minila so štiri leta in spet je bilo treba razmišljati o novih volitvah. Tako so se odbori odločili za občni zbor, ki je potekal 21. marca v gostilni
Adanič na Meleh. Bili smo prijetno presenečeni nad udeležbo članov, saj ugotavljamo, da nas je vsako leto več prisotnih na občnem zboru
Po pozdravnem govoru smo imeli predavanje na temo Novosti zdravljenja sladkorne bolezni Predavala je mag Lea Kuzmič Predavanje je bilo zanimivo, zato so se vprašanja kar vrstila
Po predavanju se je začel uradni del občnega zbora Ker so člani predlagali spet istega predsednika in so se vsi člani strinjali, imamo zdaj spet starega novega predsednika Franca Golinarja Z manjšimi spremembami so odborov v glavnem člani ostali isti Tako se spet podajamo novim nalogam in dogodivščinam naproti Trudimo se, da bi pridobili vsaj nekaj novih članov, kajti vsi vemo, da je diabetikov veliko, članov pa malo
Predsednica delavnega predsedstva je bila Janja Kapun, ki je zelo lepo in korektno vodila občni zbor, za kar se ji zahvaljujemo
Obdaritev osemdesetletnikov
Pred koncem uradnega dela je novoizvoljeni predsednik v imenu društva obdaril naše štiri osemdesetletnike, ki so pred kratkim praznovali rojstni dan, in jim čestital Tudi članice smo bile obdarjene z vr tnico, saj je minil osmi marec in se je bližal materinski dan Za podarjeni cvet se zahvaljujemo predsedniku in celotnemu društvu Po uradnem delu je bilo kosilo, nato pa čas za dr uženje Seveda je bilo veliko predlogov, kar pa je težje realizirati, saj so vedno problem finance Jezik je kar dobro tekel, kar je pa tudi dobro, saj smo se bolj posvetili drug drugemu Nekatere naše članice so spekle pecivo – da nam »cuker« ne bi padel Po dobri jedači in pijači se ni nikomur mudilo domov in smo ostali še pozno popoldne. V pogovoru so se delali načr ti za naprej Bili smo res prijetna družba Tekst in foto: Jolanda Golinar
n Združenje diabetikov celjske regije
Pr vo letošnje okrevanje celjskih diabetikov je zaključeno. Moravske Toplice so med člani našega društva zelo priljubljene, zato je kar veliko zanimanja za okrevanje v tem zdravilišču Poleg kopanja je vključenih tudi veliko drugih dejavnosti, ki se jih člani društva radi udeležijo Jutranje merjenje sladkorja sta izvajali dve medicinski sestri hotela in predstavnici društva Zora Zupanc in Vida Kerznar
več dovolj energije zaradi celodnevnih dejavnosti Vzrok je bil tudi zgodnje vstajanje, kar je doma malo drugače: dlje se spi
Tekst : Tatjana Kotnik , foto: Zora Zupanc
Ponovno volili predsednika
Združenje diabetikov celjske regije je pri zaključevanju delovanja društva za minulo leto moralo potrditi tudi novega predsednika društva Občni zbor se je pričel s predavanjem of tamologinje dr. Nine Weber. Sladkorna bolezen in poslabšanje vida je bila tema, ki je člane društva izredno zanimala Po predavanju je podpredsednik društva Franc Turnšek predstavil dnevni red občnega zbora, ki je najprej moral potrditi predsednika društva Ker se na objavo v januarskem informatorju društva ni nihče prijavil kot novi kandidat za predsednika, so za bodočega predsednika potrdili podpredsednika, njegovo dosedanje mesto pa je prevzela Antonija Zimšek, dosedanja članica upravnega odbora. Člani društva so bili enotni in tako je nekdanji podpredsednik in zdajšnji predsednik nadaljeval s pripravljenim dnevnim redom občnega zbora in predstavitvijo programa za leto 2024
Slikanje ob slovesu iz Moravskih Toplic
V hotelu Ajda so bila organizirana tri predavanja, na željo diab et i kov i n n a p re d l o g p re d ava te l j i c e p a s o o r ga n i z i ra l i š e četr tega z naslovom Manj sêdi – več se gibaj, kar je strokovnjakinja prikazala pri zadnjem predavanju Pr vi dve predavanji je izvedla Blanka Dugar, diplomirana medicinska sestra. Članica Združenja diabetikov celjske regije Tatjana Košir je kot običajno tudi tokrat organizirala pohode v okolico. Navadno se diabetiki zvečer radi tudi družijo – tokrat pa zvečer ni bilo
n Društvo diabetikov Zagorje
Ob dnevu žena, 8 marcu, smo se članice in člani Društva diabetikov Zagorje zbrali pri Rudarskem muzeju v Kisovcu pri Zagorju.
Tam nas je sprejel Vlado Poredoš in nas nato popeljal s hudomušnimi knapovskimi komentarji skozi zgodovino kisovškega rudnika. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno Videli smo, kako so začeli z rudarjenjem in kako je potekalo knapovsko delo v najtežjih razmerah.
Združenje diabetikov celjske regije zajema kar 17 občin, le 11 občin pa z društvom sodeluje z donacijami Članarina članov namreč ne zadostuje za delovanje društva Organizacija okrevanj članov društva, predavanja in organizacija dobave ugodnejših pripomočkov za člane – vse to je delo društva in pomoč krajanom, ki so se soočili s sladkorno boleznijo. Članice upravnega odbora – tajnica Zora Zupanc, blagajničarka Vida Kerznar in nova podpredsednica Antonija Zimšek – so izrazile željo po pridobivanju novih članov v primer u nujne zamenjave, kljub temu pa so člani dr uštva ploskali zasedbi, ki so je najbolj vajeni in v katero imajo največ zaupanja, saj dela dobro Priključimo damam še predsednika –in tako so člani društva zaploskali izvoljenim v želji, da delajo še dolgo v dobro društva Tekst : Tatjana Kotnik , foto: arhiv dr uštva
Po ogledu muzeja pa smo se prijetno okrepčali v gostišču Naš hram v Kisovcu Tekst : Valentina Debak , foto: Hinko Palčič
n Društvo diabetikov Lenar t
Člani Društva diabetikov Lenar t smo se kljub še zimskemu času v teh pomladnih dneh odpravili na pohod.
Dopoldne ob 10 uri smo se zbrali v Špor tno-rekreacijskem centru Polena in se po pozdravu odpravili proti gradu Hrastovec, sedežu Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec Tam sta nas sprejela direktor SVZ Aleksander Gungl in Zdenka Mlakar ter nam predstavila delovanje zavoda in razkazala obnovljeno grajsko stopnišče V edinstven o p o s l i k a n i g r a j s k i d vo r a n i smo si ogledali kratki film o vseh enotah SVZ Hrastovec
Društvo diabetikov Lenar t deluje že od leta 1986 Na začetku je združevalo okoli 30 članov, do danes pa je njihovo število preseglo številko 190. Tokratnega pohoda se nas je udeležilo kar 44 članov
Občni zbor
22. marca smo v Društvu diabetikov Lenart priredili letni občni zbor Uradni del prireditve
je potekal v kulturnem domu v občini Jurovski Dol, ki sta ga z dodatnimi vsebinami popestrila Jure Vrandečič iz podjetja Zaloker & Zaloker in Lucija Gosak, asistentka in doktorska študentka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Za kulturni del programa je poskrbel dijak drugega letnika Konser vatorija za glasbo in balet Maribor, mladi Lenar tčan Rok Babič, ki nam je svojo virtuoznost predstavil z dvema skladbama; avtorstvo ene kompozicije je on sam. Po kulturnem programu smo prisluhnili poročilom, ki jih je predstavila predsednica društva Ingrid Belšak, in jih potrdili Po uradnem delu je sledilo druženje ob kosilu Občnemu zboru je prisostvovalo 71 članov in povabljeni gostje. Tekst : Ingrid Belšak , foto: arhiv dr uštva
n Društvo diabetikov Mežiške doline
Leto se hitro obrne Člani Društva diabetikov Mežiške doline smo se znova zbrali v večjem številu na letnem zboru članov, tokrat v Črni na Koroškem.
Predsednik Branko Lepičnik je vse prisotne prijazno pozdravil. Izvolili smo delovno predsedstvo, nadaljevali s poročili predsednikov organov društva ter predstavili delovni in finančni načr t za leto 2024
Dr Maja Navodnik nam je predavala o diabetični nevropatiji Vedno kaj novega izvemo, zato nas strokovna predavanja nikoli ne pustijo ravnodušnih
Kulturni program nas vedno duševno obogati Tokrat so se predstavile Mira Vaser fal z dvema recitaloma o mami, Jožica Brežnjak in gospa Uršnik pa sta nas nasmejali z dvema skečema
Sledile so besede gostov Nagovorili so nas županja občine Črna Romana Lesjak, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije in predsednik društva Polžki Ervin Kodrun, poslanec državnega zbora Jani Prednik, podžupan Občine Ravne na Koroškem Andrej Erjavec, delegacija Društva diabetikov Slovenj Gradec in predsednica Društva d i a b et i kov Ve l e n j e Ro m a n a Praprotnik. Vsem hvala.
Naša stalnica je, da prisotne člane obdarimo Tokrat gre zahvala za to Cvetki Modrej, ki je za vse skvačkala piščančke Ob odličnem kosilu slaščičarne Senica smo se veselili načr tovanih srečanj za letošnje leto in se spominjali vsega dob re g a . P r i j et n o l eto j e p re d nami Ustvarimo skupaj nove spomine
Tekst : Dragica Cizerl in Marta Merkač, foto: Miloš Tandar
n Društvo
S pozdravom prisotnim članom društva, na katerem se je v soboto, 23.marca 2024, zbralo nad sto članov, je predsednik društva Mirko Topolovec otvoril volilni občni zbor Društva diabetikov Maribor. V svojem govoru je izpostavil preteklo štiriletno obdobje, kjer smo se morali posebej potruditi, da smo ob epidemiji covida-19, znali izpeljati zastavljene programe.
Prav tako smo podelili pokal Rekreativec leta 2023, ki ga je prejel Vojko Težak
Volilni občni zbor smo temeljito pripravili tako, da smo vsem 898 članom januarja poslali bilten z vabilom, v katerem smo izpostavili pomembne aktivnosti v letu 2024 in letni program aktivnosti društva za leto 2024 ter opisali volilni kandidacijski postopek V svojem poročilu za štiriletno obdobje je predsednik opisal tudi preventivne programe, izpostavil izobraževanje v učnih delavnicah in v šoli zdravega življenja, laično svetovanje in svetovanje v stiski, edukativna zdravstvena okrevanja, socialne programe ter špor tne aktivnosti in druženja Stroka nas opozarja, da vsako oklevanje pri skrbi za sladkorno bolezen vodi v njeno poslabšanje Zelo smo uspeli z edukativnimi zdravstvenimi okrevanji, ki se jih je v štirih letih udeležilo 752 članov tako na morju kakor tudi v zdraviliščih. Veliko je bilo organiziranih druženj, ki se jih naši člani z veseljem udeležujejo Člani so v medsebojnih pogovorih izmenjali veliko izkušenj pri zdravljenju sladkorne bolezni Že nekaj let aktivno sodelujemo z Zdravstvenim domom Adolfa Drolca Maribor in študenti medicinske fakultete v Mariboru Radi pridejo k nam in pripravljeni so pomagati pri izobraževanju in pomoči ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
Po uvodnem poročilu predsednika smo prisluhnili predavanju na temo Rak med starostniki; predaval je onkolog Rok Gorenšek iz UKC Maribor. Zbor je vodila, kot že vrsto let, Lidija Salamon, sekretarka društva, ki je spregovorila tudi o letnem finančnem poročilu in o programu aktivnosti 2024
Predsednik ponovno Mirko Topolovec, podpredsednica pa Lidija Salamon Volitve organov društva so bile izvedene na osnovi statuta društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mirko Topolovec, za podpredsednico pa Lidija Salamon Izvoljeni so bili tudi člani izvršnega odbora in nadzornega odbora društva Na občnem zboru so se zahvalili posameznikom za preteklo prostovoljno in požr tvovalno delo Priznanja in zahvale so prejeli Majda N avršnik, Zdenko Babič, Viljem Peternelj, Mirko Topolovec, Lea Brumen, Darjan Kotnik, Nadja Pajek, Marjan Cimerman, Jozo Karapetrič in Toni Križovnik
Ob mednarodnem prazniku žena smo članicam podarili majhno pozornost in se zavr teli ob glasbi v živo, ki jo je izvajal naš muzikant Toni Tekst : Mirko Topolovec
Majda Navršnik, hvala!
Ko se delo dobro opravi, je vredno pohvale. Sodelovanje v timskem delu, vzpostavljanje dobrih odnosov, veliko strpnosti, solidarnosti in povezanosti med člani, trud za promoviranje zdravega načina življenja, predanost društvu in zavezanost cilju – vse to so vrline, ki jih je imela naša podpredsednica društva Majda Navršnik, ki si zasluži veliko spoštovanje vseh nas Društvo ji je za zahvalo podelilo priznanje. Hvala za pozitiven zgled
n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki Ob svetovnem dnevu
zdrav ja
Člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki smo se 8 aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, udeležili prireditve Moje zdravje, moja pravica. Prireditev je potekala v dvorani ŠPIC D v Dravogradu
Na prireditvi so sodelovali Občina Dravograd, Center za krepitev zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za usposabljanje, delo in varstvo, Center za socialno delo, Društvo paraplegikov, Osnovna šola Šentjanž, Osnovna šola Dravograd, Javni zavod Dravit, Zdravstveni dom Dravograd, Mladinski center Dravograd, Knjižnica Dravograd, Društvo kmečkih žena,
Leto je bilo hitro naokrog in spet je bilo potrebno organizirati občni zbor, ki smo ga organizirali v petek, 15 marca 2024, ob 14. uri v dvorani Dijaškega doma. Udeležilo se ga je 30 članov.
Po pozdravu in nagovoru predsednika društva Igorja Viteza je sledilo njegovo poročilo o delu društva v letu 2 0 2 3 , n a to š e p o ro č i l o b l a gaj n i ka D a ri n ke Ž a l i k te r komisij in nadzornega odbora Predsednik društva je predstavil še program društva za leto 2024 Po zaključku uradnega dela in razpravi je sledilo kosilo, nato pa se je v dobrem razpoloženju začelo druženje, izmenjala so se mnenja in izkušnje članov o tej naši bolezni, ki se ji reče tudi »tihi ubijalec«
ne, ki glasno vreščijo na krošnjah dreves, kjer gnezdijo Po uri hoje smo prijetno utrujeni, a razpoloženi in navdušeni, zato ste vsi člani vabljeni, da se nam pridružite vsak torek ob 17 uri pred soboškim gradom Tekst : Marija Barber, foto: Metka Vlaj
Želja vseh udeležencev zbora je bila, da društvo deluje po programu, ki je zastavljen za leto 2024, mogoče pa so še kakšne dodatne dejavnosti Kljub manjši udeležbi se je petkov popoldan končal v veselem in prijetnem razpoloženju Navdušeni nad nordijsko hojo
Zgodnja pomlad je v nas prebudila željo po gibanju in novih doživetjih v naravi Vsak torek pod vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj izvajamo telovadbo in nordijsko hojo po murskosoboškem parku (Mestni park M u r s k a S o b o t a ) , k j e r ž e brstijo in cvetijo različna drevesa in grmovnice, za lepše razpoloženje poskrbijo ptički z žvrgolenjem in petjem, še najbolj pa so glasne vra-
Dan žena in 3. špor tni dan
Že tretje leto zaporedoma smo za dan žena ob Soboškem jezeru pri zgradbi Expano pripravili špor tni dan in srečanje Čeprav je bil precej hladen marčevski dan, se je srečanja vseeno udeležilo kar nekaj članov in članic našega društva Po nagovoru je bilo pred zgradbo Expano nekaj razgibavanja pod vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj, nato pa sprehod okrog Soboškega jezera do stojnice, kjer smo pripravili manjšo pogostitev – malo s l a d ke p r e g r e h e , n a p i t k i , kava, voda Predsednik društva je vsaki prisotni ženski podaril rdečo vr tnico Z zadovoljstvom smo se razšli –in seveda na ponovno snid e n j e 8
Vrtec Dravograd, Dom starostnikov Dravograd, Koroška lekarna, ZDUS in DDD – Polžki
Na stojnicah je vsako društvo predstavilo svojo dejavnost Medicinske sestre iz Centra za krepitev zdravja so poskrbele za predavanje, prisotne pa je nagovoril župan občine Dravograd Anton Preksavec
V zvezi z akcijo Darujmo kilometre smo člani DDD –Polžki skupaj z OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž organizirali pohod do Grajske bajte, kjer smo se pri tabli Darujmo kilometre fotografirali Prisotnih je bilo 42 članov DDD – Polžki ter učencev osnovnih šol in učiteljev Po zaključku pohoda smo učence, otroke vr tca in učiteljice pogostili z mandarinami in pomarančami. V modro bar vo sta v nočnem času osvetljeni cerkvi Svetega Križa nad Dravogradom in Kronska gora Prav tako so modro osvetljene ruševine starega gradu nad Dravogradom, pri Grajski bajti. Tekst : Er vin Kodr un, foto: Jože Kolednik
e smemo prekiniti.
Tekst in foto: Igor Vitez
Organizirali smo pohod do Grajske bajte in se pri tabli Darujmo kilometre vsi skupaj fotografirali.
Dat um V sebina
Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave ob sredah vodena telovadba v bazenu
in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .
18 00, na Policah v Ajdovščini
Boža Madić, 041 586 525 vsak pr vi četr tek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in kr vnega tlaka
8 00 do 10 00, prostori Društva upokojencev Vipava Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124
torek, 7 maj predavanje CKZ Ajdovščina Zdrav življenjski slog ob 17 00, Kamp TURA Gradišče pri Vipavi Milena Ličen, 041 712 850 sobot a, 18 maj 25 špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru odhod ob 7 45 iz AP Vipava,
torek, 4 junij druženje na kmetiji Vitus Vitovlje z ogledom vr tnarije Klančič
Društvo diabetikov Cerknica vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Cerknice
Humanitarno društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih pohod
ob sredah uradne ure
sreda, 8 maj merjenje kr vnega sladkorja
sobot a, 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica (Društvo diabetikov Kamnik)
od 14 do 21 maja okrevanje v Izoli 10 30, AP Domžale, za prijavljene
041 766
Frlan, 051
041 746 734
Brane Peterka, 041 746 734 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru zbiramo prijave
Brane Peterka, 041 746 734 četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba (organizira Društvo diabetikov Jesenice) zbiramo prijave
Brane Peterka, 041 746 734 sreda, 5 junij meritve kr vnega sladkorja od 10 00 do 12 00, pisarna društva Vida Čeh, 031 401 317 sobot a, 8 junij izlet zbiramo prijave
Brane Peterka, 041 746 734 sobot a, 15 junij Merčunov dan s pohodom (organizira Društvo diabetikov Tr žič) zbiramo prijave
Brane Peterka, 041 746 734 sobot a, 29 junij meddruštveni pohod (Društvo diabetikov Škof ja Loka) zbiramo prijave
Brane Peterka, 041 746 734 Društvo diabetikov Dravograd – Polžki ob torkih rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre ob 17 00, Zdravstveni dom Dravograd Julijana Sveček, 040 497 375 ob torkih uradne ure v pisarni društva od 10 00 do 12 00, Trg 4 julija 29, Dravograd
Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Er vin Kodrun ob sredah rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre ob 17 00, Kulturni dom Slovenj Gradec
Metoda Herman, 040 852 704 sreda, 1 maj pohod na Košenjak ob 9 00, ZD Dravograd Julka Sveček, Er vin Kodrun, , Milena Dobnik torek, 7 maj seja izvršnega odbora ob 17 00, piknik plac ob Dravi Er vin Kodrun, 040 562 472 od 10 do 17 maja edukativno okrevanje Moravci prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Er vin Kodrun, 040 562 472 sobot a 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Er vin Kodrun 040 562 472 Milena Dobnik sobot a, 15 junij piknik in druženje pri Dravi zbiramo prijave Er vin Kodrun, 040 562 472
Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
od 10 00 do 12 00, v pisarni društva
Franc Golinar, 070 771 701 vsak pr vi četr tek v mesecu rekreativni pohod in merjenje kr vnega sladkorja ob 17 00, v pisarni društva
Ela Jančar, 031 865 551 petek, 10 maj delavnica Telesna dejavnost ob sladkorni bolezni; predava diplomirani f izioterapevt
ob 9 00, CKZ ZD Gornja Radgona
Franc Golinar, 070 771 701 petek, 7 junij predavanje: Prehrana pri sladkornem bolniku in branje deklaracij, predava mag dietetik ob 9 00, CKZ ZD Gornja Radgona
Franc Golinar, 070 771 701 od 23 do 30 junija edukacija v zdravilišču Dobrna avtobusna post aja Gornja Radgona Franc Golinar, 070 771 701 v začetku julija srečanje pomur skih diabetikov organizator Društvo diabetikov Lendava
Franc Golinar 070 771 701 Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih uradne ure
od 9 00 do 11 00, v prostorih društva
Majes Leopold, 041 317 545; Železnik Vojka, 040 841 828 ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9 00 do 11 00 društveni telefon, 081 611 340 ob ponedeljkih in vsak pr vi torek v mesecu laični svetovalec od 9 00 do 11 00
Leopold Majes, 041 317 545 vsak pr vi torek v mesecu merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 8 00 do 10 00, v prostorih društva
Pišete nam lahko na e-naslova d d predsednik@kabelnet net in diabetiki hr@kabelnet net Društvo diabetikov Idrija
ob ponedeljkih telovadba
ob 19 00, Modra dvorana
Barbara Mrljak, 070 865 140 od ponedeljka do petka Šola Zdravja: telovadba 1000 gibov na dan ob 8 00, v Gabrijelovem vr tu v Cerknem
Vlast a Primožič, 040 621 865 vsak četr tek ples: line dance ob 9 00, Dvorana Plesnega kluba Idrija
Renat a Dolenc, 070 161 784 maj pohod datum bo objavljen naknadno
Vlast a Primožič, 040 621 865 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru udeležijo se ga prijavljeni, zapolnjena so vsa mest a Vlast a Primožič, 040 621 865 maj strokovno predavanje datum bo objavljen naknadno
zbirajo prijave
Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Žiber t Patrick, 031 346 224
Vlast a Primožič, 040 621 865 sobot a, 15 junij izlet v neznano z ladjico
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 od 11 do 16 septembra mini počitnice v Vodice zbirajo prijave
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 vsak četr tek uradne ure, plačilo članarine ob 9 00, prostori društva, Lapajnetova ulica 7, Idrija
Zdenka Bogat aj, 031 307 089 ob sobot ah vodena telovadba v bazenu ob 10 00, bazen Hotela Cerkno
Vlast a Primožič, 040 621 865 Društvo diabetikov Ilirska Bistrica
ob ponedeljkih telovadba
od 19 00 do 20 00, prostori društva
Venčka Bergoč, 031 475 404 ob sredah (julija in avgust a ne) uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 11 00, prostori društva
Andreja Muha, 040 660 076 1 in 16 v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 12 00 prostori društva
Andreja Muha 040 660 076 ob sredah vaje za sprostitev od 19 00 do 20 30, prostori društva Jasna Cimperman, 041 683 391 ob petkih balinanje od 18 00 do 20 00, balinišče Koseze Jože Kalčič, Silva Čot ar ob petkih delavnica ročnih del od 18 00 do 20 00, prostori društva Jadranka Mikuletič, 031 757 543
Društvo diabetikov Jesenice ob sredah uradne ure
t ajništvo, 040 480 939 ob sredah merjenje kr vnega sladkorja in holesterola od 17 00 do 18 00, pisarna društva t ajništvo, 040 480 939 ob ponedeljkih in petkih balinanje ponedeljek, od 9 00 do 11 00 in od 17 00 do 19 00; petek, od 17 00 do 19 00, Balinar ski klub Jesenice (»baza«) Dora Trampuž, 040 748 441 ob ponedeljkih in četr tkih telovadba ob 18 00 do 19 00, T VD Par tizan Ivica Režek, 051 630 498 sobot a, 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica (organizira Društvo diabetikov Kamnik) ob 9 00, Kulturni dom Bojana Skumavc, 041 362 246 Za
od 17 00 do 18 30, pisarna
Datum Vsebina
Čas in zbirno mes to Ko nt aktna oseba + te l. š t. sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru sporočimo naknadno
Bojana Skumavc, 041 362 246 četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba ob 9 00, Gostilna Osvald
Bojana Skumavc, 041 362 246 Društvo diabetikov Kamnik
sobot a, 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica
ob 9 00, obvestimo
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 14 maj merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka ob 9 00, prostori društva CKZ Kamnik torek, 14 maj delavnica higiena spanja (mag psih ) ob 10 00, prostori društva CKZ Kamnik
sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru obvestimo
Savica Juntez, 041 285 341 četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba (organizira Društvo diabetikov Jesenice)
ob 9 00, v gostišču Osvald v Žirovnici
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 11 junij druženje, izmenjava izkušenj
ob 10 00, v prostorih društva
Kat arina Ž Arčon, 041 653 517 sobot a, 15 junij Merčunov dan s pohodom, Lom pod Stor žičem (organizira Društvo diabetikov Tr žič)
obvestimo
Savica Juntez, 041 285 341 torek, 18 junij merjenje kr vnega sladkorja in kr vnega tlaka
ob 9 00, prostori društva
CKZ Kamnik sobot a, 29 junij meddruštveni pohod Železniki (Društva diabetikov Škof ja Loka) obvestimo
Savica Juntez, 041 285 341 Društvo diabetikov Koper
vsako pr vo sredo v mesecu uradne ure
od 17 00 do 18 00, AMTK Koper, Prešernov trg 4
Marija Podvršič, 031 708 132 vsak ponedeljek kegljanje od 18 00 do 19 00, dvorana Bonif ika Koper
Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak dan plavanje od 17 00 do 19 00, Hotel Delf in Izola
Andrijana Lasič, 041 321 529 vsak pr vi četr tek v mesecu pohod
ob 9 00, parkirišče pri Vinakoper
Andrijana Lasič, 041 321 529 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru ob 9 30, Špor tna dvorana Arena Bonif ika Koper Marija Podvršič, 031 708 132 maja pohod Koper, zdravo mesto
obvestimo kasneje
Andrijana Lasič, 041 321 529 maja šola kuhanja
ob 9 00, v Srednji šoli Izola; datum sporočimo kasneje
Andrijana Lasič, 041 321 529 od nedelje, 26 maja, edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice ob 8 00, AP Lucija; ob 8 15, AP Izola; ob 8 30, do nedelje, 2 junija AP Koper (Soča); ob 9 30, Ljubljana-Barje (Petrol) Marija Podvršič, 031 708 132 junija šola kuhanja
ob 9 00, v Srednji šoli Izola; datum sporočimo kasneje Andrijana Lasič, 041 321 529 od srede, 12 , do srede, 19 junija edukativno zdravljenje – Cavtat (Dubrovnik)
ob 2 00, AP Lucija; ob 2 30, AP Soča Koper ; ob 2 15, AP Izola; ob 3 00, AP Kozina Marija Podvršič, 031 708 132 Društvo diabetikov Kranj ob sredah uradne ure od 10 00 do 12 00, pisarna društva, Strit arjeva ulica 8, društvena pisarna, 031 485 470, Kranj, I nadstropje, soba št 6 ali Jolanda, 031 202 660 za pohode je obvezna predhodna prijava Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051 338 504 za srečanja, delavnice in predavanja je obvezna predhodna prijava društvena pisarna, 031 485 470, ali Jolanda, 031 202 660 sobot a 11 maj meddruštveni pohod Kamniška Bistrica (organizira Društvo diabetikov Kamnik)
ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051
četr tek, 23 maj meddruštveni pohod Žirovnica–Vrba (organizira Društvo diabetikov Jesenice) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051 338 504 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru ob 7 00, AP Kranj, post ajališče št 1 društvena pisarna, 031 485 470, ali Jolanda, 031 202 660 ponedeljek, 27 maj predavanje Nepovabljeni gostje – dejavniki tveganja za zdravje v sodobnem času: kako jim odpovedati gostoljubje – ob 16 00, ZD Kranj - Center za krepitev zdravja
društvena pisarna, 031 485 470, Erika Povšnar, mag ali Jolanda, 031 202 660 sobot a, 1 junij družabno srečanje in predavanje Kr vni sladkor, debelost in povišan ob 9 00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju kr vni tlak (Danica Ost anek, prof zdrav vzg ) in delavnica »Zofkina košara in Florjanov krožnik – nova prehranska priporočila«
društvena pisarna, 031 485 470, (Sonja Mušič, dipl m s ), merjenje sladkorja v kr vi ali Jolanda, 031 202 660 od 17 do 21 junija 5-dnevni edukativni zdravstveni program vzgoje za osebe ob 10 00, AP Kranj, post aja št 1
društvena pisarna, 031 485 470, s sladkorno boleznijo, Radenci, hotel Radin ali Jolanda, 031 202 660 sobot a, 15 junij Merčunov dan s pohodom, Lom pod Stor žičem (organizira Društvo diabetikov Tr žič) ob 8 00, parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana, 031 678 762, ali Andrej, 051 338 504 sobot a 29 junij meddruštveni pohod Železniki (Društvo diabetikov Škof ja Loka) ob 8 00 parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj Ivana 031 678 762 ali Andrej 051 338 504 julij–avgust julija in avgust a bo društvena pisarna zapr t a! V tem času smo dosegljivi na društvenem telefonu društvena pisarna, 031 485 470, ali Jolanda, 031 202 660 Društvo diabetikov Lenar t vsako sredo uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja v pisarni društva od 9 00 do 11 00 v pisarni društva
Ingrid Belšak 051 321 976 sreda, 1 maj pohod na Zavrh ob 9 00, Trg osvoboditve
Boris Krček, 040 204 953 sobot a, 18 maj izlet v Ljubljano 8 00, avtobusna post aja
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 3 junij pohod 9 00, Špor tno-rekreacijski center Polena
Boris Krček, 040 204 953 od 2 do 9 junija edukativno okrevanje Olimje, Podčetr tek zbirajo prijave
Ingrid Belšak, 051 321 976 ponedeljek, 1 julij pohod in piknik Sv Ana
Boris Krček, 040 204 953 vsako sredo merjenje kr vnega sladkorja
od 9 00 do 11 00, v pisarni društva
Ingrid Belšak, 051 321 976 Društvo diabetikov Litija in Šmar tno ob ponedeljkih in sredah uradne ure
od 8 00 do 11 00, društvena pisarna
01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah telovadba
od 18 30 do 19 30, Špor tna dvorana Litija 01 89 81 584 in 031 777 153 ob sredah plavanje od 16 00 do 17 00, bazen Pungar t Šmar tno pri Litiji 01 89 81 584 in 031 777 153 vsako pr vo sredo v mesecu merjenje sladkorja, kisika v kr vi, kr vnega tlaka, trigliceridov in holesterola od 8 00 do 10 00, v društveni pisarni 01 89 81 584 in 031 777 153 ob četr tkih Organizirajo pohode v bližnji in daljni okolici Prilagajali jih bomo glede na vreme in vas obveščali v internih obvestilih Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni napozneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom Zbor pred društveno pisarno ob 7 00 ali 8 00, (odvisno od posameznega pohoda)
01 89 81 584 in 031 777 153 enkrat mesečno predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo v internih obvestilih, FB, spletna stran) ob 16 00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija
četr tek, 9 maj pohod: Koča na Travniku, avtobus; vodi Jože Pavli od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda)
četr tek, 16 maj pohod: Strešni vrh, vodi Lojze Hauptman od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda)
01 89 81 584 in 031 777 153
01 89 81 584 in 031 777 153
01 89 81 584 in 031 777 153
četr tek, 23 maj pohod: Krim–Jezero, avtobus; vodi Jože Pavli od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda) 01 89 81 584 in 031 777 153
četr tek, 30 maj pohod: grad Žovnek–Gora Oljka, avtobus; vodi Lojze Hauptman od 7 00 ali 8 00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda) 01 89 81 584 in 031 777 153
torek, 21 maj predavanje z naslovom Obojestranska povezanost med sladkorno in paradont alno boleznijo, Mateja Ramšak, dipl u hig ob 17 00 uri, Knjižnica Litija, Parmova 9, Litija 01 89 81 584 in 031 777 153
Dat um V sebina
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št . od 12 do 19 maja
edukativno okrevanje, Talaso Strunjan prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu 01 89 81 584 in 031 777 153 V mesecu juniju bomo izvedli še 4 pohode Zbor pred društveno pisarno ob 7 00 ali 8 00, (odvisno od posameznega pohoda), prijavite se! 01 89 81 584 in 031 777 153 Društvo diabetikov Ljubljana
ob ponedeljkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v kr vi od 14 00 do 17 00, društvena pisarna Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 ob torkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, kr vnega tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Nika Hudoklin, 01 28 22 133 ob torkih vodena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje od 17 00 do 18 00, Fakultet a za špor t, Kodeljevo Neli Kapus, 041 601 421 vsak pr vi ponedeljek v mesecu pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (predhodno naročiti) od 14 00 do 16 00, društvena pisarna
Karmen Maričič, 041 708 500 ob sredah sprehod na Ljubljanski grad od 10 00 do 12 00, Streliška ulica 17 Ana Prah, 031 637 394 ob četr tkih
vodena aerobna vadba s strani študentov 2 letnika magisterija kineziologinje
od 17 00 do 18 00, Špor tno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421 ob četr tkih uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, tlaka, telesne teže od 9 00 do 11 00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrat a Igor Kolar, 01 28 22 133 ob ponedeljkih in sredah vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2 letnika magisterija od 19 00 do 20 00, doma preko zooma, kineziologinje s Fakultete za špor t za povezavo pokličite
Karmen Maričič, 041 708 500 vsak drugi petek v mesecu plavanje v bazenu od 19 00 do 20 00, Univer zitetni rehabilit acijski inštitut do junija in od oktobra naprej RS Soča
Neli Kapus, 041 601 421 od 10 do 17 maja preventivno edukativno okrevanje v Banji Vručici, Hotel Kardial ob 6 00, zjutraj Hala T ivoli
Karmen Maričič, 041 708 500 sobot a, 25 maj učna delavnica S čim si lahko pomagam, da bom imel sladkor ob 10 00, kje bo, boste izvedeli ob prijavi, lepo urejen prijave do 10 maja (le 15 oseb)
Karmen Maričič, 041 708 500 sobot a, 1 junij enodnevni izlet v Goriška brda ob 9 00, Hala T ivoli, prijave do 25 maja Karmen Maričič, 041 708 500 od 7 do 9 junija učna delavnica v Elerjih nad Ankaranom:
Pripravimo nekaj zdravega za nas do zapolnitve mest (20 oseb)
Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih brezplačne merjenje sladkorja v kr vi
ob ponedeljkih in sredah stezno kegljanje
ob ponedeljkih in sredah namizni tenis
vsak pr vi in zadnji ponedeljek v mesecu brezplačne merjenje sladkorja
ob ponedeljkih, torkih in sredah uradne ure
ob sredah odpr t telefon pomoč v
ob petkih pikado, namizni tenis, rusko kegljanje
vsak dan plavanje, kopališče Prist an s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 vsak dan plavanje, Špor tni park Ruše s člansko izkaznico ceneje
Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 torek, 7 maj učna delavnica in laično svetovanje od 10 00 do 12 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, 064 225 331 četr tek, 16 maj špor tne igre invalidov v dvorani Tabor : pikado, kegljanje, tenis obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 petek, 31 maj kolesarjenje obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 torek, 4 junij učna delavnica in laično svetovanje
od 10 00 do 12 00, Trubarjeva 15
Lidija Salamon, 064 225 331 od 8 do 15 junija edukativno okrevanje na otoku Visu obvezna prijava
Lidija Salamon, 064 225 331 od 21 do 30 junija ART Kamp, brezplačno merjenje sladkorja v kr vi za vse Mestni park
Društvo diabetikov Mežiške doline
ob ponedeljkih pohod v okolici Leš in Prevalj
Lidija Salamon, 064 225 331
ob 14 00, pri Lukanu
Jaroš Kodrun, 041 420 131 ob torkih pohod v okolici Raven
ob 15 00, pri Zdravstvenem domu Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784 ob torkih pohod v okolici Mežice
ob 16 00, avtobusna post aja Mežica
Fanika Vrhnjak, 031 454 622 ob sredah pohod v okolici Črne
ob 15 00, avtobusna post aja Črna Branko Lepičnik, 041 283 029 ob sredah učne delavnice
Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih dihalne vaje s petjem
od 14 00 do 18 00, Prežihova 7, Ravne Dragomira Cizerl, 040 397 784
od 11 00 do 12 30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 ob torkih in sredah vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8 30 do 10 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 10 00 do 12 00, Tomšičeva 15, Mur ska Sobot a Igor Vitez, 041 730 080 vsako pr vo sredo v mesecu sest anek društva, predavanje ali delavnica
ob 17 00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Mur ska Sobot a ob četr tkih brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15 15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko dobite tudi na naši spletni strani http://www dd-ms lr f-pomurje si/napovednik/ Medobčinsko društvo diabetikov Goriške ob torkih uradne ure
od 16 00 do 18 00, prostori društva
Roman Lukan, 041 853 704 ob torkih meritve od 17 00 do 18 00, prostori društva Ivo Mlinarič, 040 835 310 Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka na sedežu društva so na voljo celodnevne kar te za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četr tka skozi celo leto do 15 decembra 2024 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice t ajništvo 0590 39 855 064 160 300 ob sredah uradne ure od 9 00 do 11 00, Rozmanova 10, Novo mesto t ajništvo, 064 160 300 vsako drugo sredo v mesecu nekajurni pohod v okolici Novega mest a ob 13 30, OŠ Grm, zbirajo prijave Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 aktualni dogodki društva tudi na spletni strani: http://ddnm si t ajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih uradne ure v novih prostorih društva od 15 aprila naprej od 9 00 do 11 00, Zdravstveni dom Postojna Ivica Bergoč, 051 233 510 ob torkih balinanje ob 10 00 do 12 00, zelena dvorana v Postojni Vladimir Kovačič, 041 463 405 ob sredah telovadba pod vodstvom profesorja D Bajca ob 18 00, špor tni park telovadnica ob četr tkih pohod po okolici Postojne
Društvo diabetikov Ptuj
ob sredah dežur stvo v društveni pisarni: prijave, informacije
vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v
vsak pr vi četr tek v mesecu pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave
Dat um V sebina
Društvo diabetikov Slovenj Gradec
ob torkih kegljanje
ob sredah pohodi
ob sredah in četr tkih uradne ure
ob petkih kegljanje
Društvo diabetikov Škofja Loka
vsak pr vi in tretji ponedeljek uradne ure
Čas in z birno m est o Kontak tna o seba + tel. št .
ob 11 00, kegljišče Tuš
St ane Oblak, 040 603 853
ob 15 30, nova oprema Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 664
od 9 00 do 11 00, društvena pisarna društvena pisarna, 02 884 10 64
ob 16 00, kegljišče Tuš
St ane Oblak, 040 603 853
od 16 00 do 18 00, v pisarni društva Tanja Oblak, 031 675 494
ob torkih plavanje od 18 00 do 19 00, CSS Škof ja Loka pisarna društva, 051 486 462
ob torkih in sredah uradne ure, merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9 00 do 10 00, v pisarni društva pisarna društva, 051 486 462
Društvo diabetikov Tolmin
ob četr tkih svetovanje in psihološka podpora bolnikom s SB2 s klicem na odpr ti telefon od 16 00 do 18 00
Društvo diabetikov Trbovlje
ob sredah uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
od 9 30 do 11 30, prostori društva
Mar t a Rustja, dipl m s , 031 740 461
društvo, 051 335 614 vsak drugi četr tek pohodi v bližnjo okolico po dogovoru
četr tek, 30 maj pohod in druženje na Pleskem
zbirajo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji društvo, 051 335 614
zbiramo prijave društvo, 051 335 614 aprila in maja balinanje Pri buldogu zbiramo prijave
četr tek, 13 junij izlet v neznano
četr tek, 27 junij kopalni dan v Strunjanu
četr tek, 11 julij ekskur zija s kopanjem v Šmarjeških Toplicah
četr tek, 18 julij kopanje v Termah Paradiso
Društvo diabetikov Tržič vsak pr vi torek v mesecu uradne ure in merjenje kr vnega sladkorja
Društvo diabetikov Velenje
ob ponedeljkih uradne ure dopoldan in popoldan
zbiramo prijave
zbiramo prijave
zbiramo prijave
zbiramo prijave
od 17 00 do 18 00, v prostorih društva
od 9 00 do 11 00 in od 15 00 do 16 00,
društvo, 051 335 614
društvo, 051 335 614
društvo, 051 335 614
društvo, 051 335 614
društvo, 051 335 614
Vika Remic, 031 404 243
Milica Ver t ačnik, 070 875 519; pisarna društva St antetova 16
Antonija Škrbič, 041 240 469; Milena Knez, 040 861 251 sobot a, 18 maj špor tno srečanje oseb s sladkorno boleznijo v Kopru sporočijo prijavljenim
Romana Praprotnik, 070 825 353 od 26 maja do 2 junija edukativno okrevanje v Lendavi zbirajo prijave
Romana Praprotnik, 070 825 353 julij–avgust zapr to zaradi dopust a Društvo diabetikov Zagorje petek, 10 maj kegljanje v Zagorju
ob 10 00, kegljišče
Metka Košir, 069 635 299 sreda, 22 maj predavanje o imunskem sistemu ob 17 00, Društvo upokojencev Zagorje
Anica Kranjc, 040 431 220
K D O R B E R E r e v i j o S l a d k o r n a b o l e z e n ,
V E I N Z N A !
Podarite letno naročnino na revijo Sladkor na bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v dr uštvo diabetikov!
Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov : Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;
lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol net
N AROČILNIC A (za glasilo Sladkor na bolezen)
Ime in priimek:
Naslov :
Poštna štev. in kraj:
Želim postati član društva diabetikov : [ DA ] [ NE ]
6/$'.251$ %2/(=(1 */2%2ý,1$ ('(12' 67$5â(9 /(723,6 .521,.$ )5$1& ý(51,*226(%1, =$,0(. 6,3, 32'2%(1 */$92 12ä(& .,6 '5ä$9$9
ý/29(.
.$03=$ $972 02%,/(
$0(5,â., ,*5$/(& 9,1
$512/' .,1(0$ 72*5$) 7(.0$35, 67*5.,+ .5$-1$ 3$â0$18 1(1$6,ý(1 2*/-,.2 92',.= '92-12 9(=-2
1,=2=(06., 6/,.$5 )5$16
6/$'.251$ %2/(=(1 1(8*2'12 67$1-( 6/%$/(7 1,. ,.2 â.273(9 6+((1$
6(6(. 32ý(/2 '$2,=0$ -81$.,1-$ $/,1'*5(1
*2529-( 1$6/2 9$â.(0
6/(712 /2* 1,.2 3(9.$ ä1,'$5,ý
675,3$5 0867(5 .2081,67 6/$%â$/
1275$1-,+ +(%5,',+ ,92 69(7,1$ 2/*$ ý(ý.29$ 5,06., .5$/25$1ä$'$
$5+,7(.7 .5,67/ 26.5%2 9$/(&.21-
*/$912 0(672 785ý,-(
67$52 -8'296., .5$/(6721(&
62'2%1,., ,/,529 /$17$1
3/26.9$ 5$91,1$
$0(5,â., .,7$5,67 &$5/26
Kupon za
Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja v tem kuponu in dobili boste tokratno geslo
Nagrade za gor njo nagradno križanko št 153 bo podarila Zveza dr uštev diabetikov Slovenije Izpolnjen k upon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v k uver ti do 10. junija na naslov: Zveza dr uštev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križank a« Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 153«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: učenje za življenje. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.
N a j v a m
s l a d k o r n a b o l e z e n
n e z l o m i s r c a .
Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 1
Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)?
Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšajte tveganje za srčno-žilna obolenja.
pri sladkorni bolzni