38
Družina in Življenje
Malo za šalo malo zares
Pesnik se pogovarja z literarnim kritikom in ga vpraša: »In kaj vam je v moji novi pesniški zbirki najbolj všeč?« Kritik mirno odvrne: »Stavek: Vsako razmnoževanje prepovedano.«
Revija Družina in Življenje – ISSN 1855-2110. Revija društva Družina in Življenje izhaja štirikrat letno. Izdaja Društvo Družina in Življenje, Grebenčeva cesta 4, 8273 Leskovec. Glavna urednica: Marjeta Bec (marjeta@diz.si) Odgovorni urednik: Benjamin Siter (benjamin@diz.si, 041 328 101) Lektorica: Alenka Žabkar (alenka.zabkar@gmail.com) Uredniki posameznih rubrik: Benjamin Siter (Dajemo naprej, Seminarji nas bogatijo, Naš pogovor, Zakonska skupina, Živeti s Svetim pismom), Dani Siter (Danijev nagovor, Odgovori na vprašanja, dani@diz.si), Vilma Siter (Vilmina spodbuda, vilma@diz.si), Marjeta Bec (Tema glasila, Midva sva zakon, Zgodba zakonskega para, Dar življenja, Za voditeljske pare, marjeta@diz.si), Marija Halas (Ta stari in ta mladi, marija.halas@gmail.com), Mojca Nuč (Starševstvo, nucmojca@gmail.com), Mateja Jemec Tomazin (Malo za šalo, malo zares). Grafična priprava in tisk: Tiskarna Povše BM d.o.o. Naklada: 5500 izvodov. Fotografija na naslovnici: Canva Revija DiŽ je brezplačna. Lahko pa se odločite za podporni dar, ki ga nakažete po položnici na naslov: Društvo DiŽ, Grebenčeva 4, 8273 Leskovec, TRR: SI56 0298 2025 5101 623, koda namena: OTHR, namen: revija – dar, referenca: SI 00 760111. Če želite, da bi tudi vaši prijatelji, sorodniki in znanci prejemali revijo DiŽ, jih povabite, naj izpolnijo naročilnico na spletni strani. Vsi, ki ste pripravljeni podpirati tudi druge programe Društva Družina in Življenje, svoj mesečni prispevek nakažite s kodo namena: CHAR, namen: prostovoljni dar, referenca: SI 00 760 110. Za vaše darove se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo!
Mali Indijanček pride prvič v šolo in učiteljica ga vpraša: »Kako ti je ime?« »Majhen ptič, ki leta sem in tja med hišami in išče hrano za sestrice in bratce, očka in mamico ter ob vsem tem ves dan veselo čivka.« »Kako pa te kliče mama?« zanima učiteljico. »Čiv.« Oče strogo ošteva sina: »Sin, zakaj nisi v šoli?« Sin mirno: »Ne morem, internet ne dela.« Zajček je svojo zajkljo odpeljal v cirkus in tam sta videla nenavadno čarovniško predstavo. Čarovnik je iz klobuka vlekel majhne zajčke. Pa se je oglasila zajklja: »Ni slabo, toda meni je še vedno bolj všeč tako, kot to delava midva!«
Zakonski nasvet iz ljudske zakladnice Čeravno prestol v naši kulturi ni vsakdanji pojav, jih vendarle poznamo kar nekaj. V zgodovini je slovensko ljudstvo dobilo svojega vladarja na Vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju, danes najpogosteje omenjamo prestol v povezavi s cerkvenimi dostojanstveniki. In vendar večkrat omenjamo, da nekdo sede na prestol, prestol osvoji ali pa nasprotno (še pogosteje) prestol izgubi, nekoga s prestola mečejo, pahnejo, vržejo ali zrinejo. Že samo dejstvo, da imamo veliko več frazemov, ki opisujejo izgubo položaja ali stanu kot pa njegovo pridobitev, kaže, da v jeziku pogosto iščemo pot za opisovanje poslabšanja položaja. In kako položaji ter prestol delujejo v zakonu? Jezus nam naroča, kdor hoče biti prvi, bodi vsem služabnik (Marko 9, 44). Prestol pa je, četudi velik, namenjen enemu samemu. Je lahko kdo prvi, pomembnejši? Je to mož? Ga žena lahko (i)zrine in ga zasede sama? Zakon je vez dveh enakovrednih in enakopravnih oseb, ki medse povabita Tretjega, kdo naj bo torej na prestolu? Enakovrednost pa ne pomeni enakosti, zato enkrat vodi eden, drugič drugi in četudi se kdaj želimo usesti na isti (pre)stol v odnosu, naj bo to priložnost za objem in ne za izrivanje. No, razen na prestolu, na katerega gre še cesar peš, ampak to je pa že povsem druga zgodba. Pripravila Mateja Jemec Tomazin
