Mlada babi in dedi

Midva sva se poročila mlada in mlada imela otroke. Prva hčerka se je poročila mlada in mlada imela otroke.

Tako sva tudi midva postala mlada babi in dedi zdaj že dvema vnukoma in mali vnukinji. Seveda upava, da bo šlo tako naprej tudi pri ostalih treh otrocih. Le da takrat ne bova več mlada babi in dedi. J

Zaenkrat pa je še tako, da veva, kaj pomeni, če triletnik poje preveč sladkarij, gleda risanke preko dovoljenih meja, ne gre pravi čas v posteljo in ne je obrokov ob določenih delih dneva. Za naju – vsaj zaenkrat – teorija, da so starši za vzgojo, stari starši pa za crkljane in razvajanje, še ne velja. Kadar starejša vnuka vzameva za dlje časa v varstvo, to pomeni, da veljajo pri nama enaka pravila kot pri starših in da se lahko kaj spremeni le v dogovoru s starši. Veva, da sicer sledi razpad sistema. Pri nama in kasneje pri njih doma.

Z mlado družino ne živimo skupaj. Pravzaprav živimo precej narazen, dobrih 100 kilometrov. Živijo v blokovskem stanovanju, si pa gradijo nov dom. Korona čas, za katerega vsi nekako upamo, da bo počasi le še preteklost, je bil za njih zelo naporen: ob službah, gradnji hiše, 6-letnemu prvošolčku, 3-letniku, polnem energije, in mali dojenčici. V spomladanskem valu so se za tri mesece preselili k nam na deželo, kar nam je res precej spremenilo življenjski ritem in je terjalo od vseh nas precej prilagajanja, dogovorov in pogovorov, da ni prihajalo do napetosti. Tako je bil ta čas pogosto tudi zelo prijeten. Zdaj se tega obdobja spominjam z nostalgijo v srcu, čeprav se je bilo po končani karanteni njim lepo vrniti v svoje gnezdo in nam spet zaživeti v svojem miru. V drugem valu so k nam prihajali le vsake toliko časa za podaljšane vikende. Za naju z možem je bila to priložnost, da vsaj na takšen način mladi družini priskočiva na pomoč; da teh nekaj dni nimajo skrbi s pripravljanjem hrane, pranjem in polno skrbjo za male tri. Trenutno se vrstijo priložnosti za pomoč pri delu na novogradnji in tudi kakšno skuhano kosilo na zalogo vedno pride prav.

Da z možem še kako čutiva situacijo, v kateri je trenutno mlada družina, botruje nama še precej mlad spomin na gradnjo najinega doma in obdobja, ko so bili najini otroci še manjši, ko se je nama zdelo, da naju obveznosti in skrbi presegajo. In kako zelo je bila v takratnem obdobju dobrodošla konkretna pomoč staršev; skuhana kosila, varstvo otrok, vožnje na razne dejavnosti in tudi pomoč v gospodinjstvu ter v najinem podjetju, če je bilo potrebno. Tudi njihova molitev, katere sama takrat nisva zmogla dovolj, naju je močno podpirala, da je vzdržal najin odnos, vzgoja, zdravje, fi nance in konec koncev tudi najina fi zična zmogljivost. Zares sva najinim staršem danes hvaležna za vse to.

Zdaj je na nama, da to, kar sva midva prejela, dava naprej po najinih zmožnostih in sposobnostih. Od svojih otrok v zameno ne pričakujeva drugega kot to, da bodo tudi oni nekoč to dali naprej svojim otrokom. ●