Prvi moški e-zajtrk s Cirilom Komotarjem

Kaj naj povem o moškem e-zajtrku s Cirilom Komotarjem? Samo nekaj utrinkov. Morda to, da še nisem bil na nobenem moškem zajtrku, zato tudi nisem vedel, kaj naj pričakujem. Tudi gost je bil zame popolna neznanka.

»Ja, a ga ne poznaš?!« so zavili z očmi moji fantje, ki bolj zasledujejo avtomobilsko sceno. Priznam, nisem tak avtomobilski navdušenec. Za mojo pando sinovi tako ali tako pravijo, da sploh ni avto – ker da avto mora biti velik in hiter. Za sedem kilometrov do službe in parkiranje v mestu pa res nisem potreboval čezoceanke, se tolažim.

Kakorkoli že, v soboto ob osmih zjutraj se nas je pred ekrani zbralo (ali, če hočete, »nazoomalo«) preko 240 dedcev. Ciril Komotar, mož, oče, vloger, me je prepričal s svojo prijaznostjo, sproščenostjo in nasmejal z avtomobilskimi anekdotami. Pripovedoval nam je o svojem življenju, iskanju lastne poklicne poti pa o pozitivnem in hkrati realnem pogledu na zakon in družino.

S svojim pričevanjem nas je nevsiljivo nagovoril, naj takrat, kadar moremo, posvetimo svoj čas nekomu in mu izkažimo dobroto. Kar stisnilo me je (in verjamem, da ne samo mene), ko je razkril, kako je uresničil željo Rožletu Valjavcu in ga popeljal z lamborghinijem. Rožletova zgodba je bila res težka in njegovo trpljenje se je dotaknilo veliko ljudi. Te dni namreč mineva leto dni od njegove smrti …

Preko zaslona lahko kvečjemu hujšaš, ko gledaš, kako drugi jedo. Da pa ne bi bili lačni, je poskrbel paket presenečenja, ki ga je poštar prinesel nekaj dni poprej. Ko smo paket po koncu uradnega dela odpirali, smo ugotovili, da res vsebuje več presenečenj: ne samo salamo, sir, kruh itd., temveč tudi drobne DiŽ-eve pozornosti in celo knjižno presenečenje – knjigo Zmaj ali kraljična Iztoka Jarca. Ko o privlačnosti med možem in ženo ter o dinamiki njunega odnosa piše moški, je to definitivno nekaj, kar lahko nam, dedcem, še kako prav pride. Razen morda tistim, ki svojo ženo do potankosti razumejo. Na koncu še zahvala gostu Cirilu Komotarju, Benjaminu Siterju, ki je vodil pogovor in tudi domiselni DiŽ-evi ekipi, ki je logistično izpeljala vse potrebno, da je bil e-zajtrk ne samo prijeten in poučen, temveč tudi okusen.

Franci Šinkar

Najlepša hvala za moški zajtrk. Sem navdušen, kako iskreno, globoko, povezujoče in nagovarjajoče je bilo. Hvala tudi za skrbno izbran paketek z izbrano hrano za telo, še bolj pa za dušo. Hvala, da se trudite in v služenju Njemu pomagate, da so naša srca vedno bližje Božjemu načrtu in podobi, v kateri nas On že od vekov zre.

Primož K.

Iskreno sem vesel, da sem lahko bil prisoten na današnjem krasnem zajtrku. Težko se namreč pohvalim, da bi kdaj prej jokal kot dež, nekako tako kot en mali Tomažek pri 7 letih, pa ob

vsem skupaj čutil iskreno veselje, da sem lahko prisoten. Pripoved možakarja Cirila me ni ganila zgolj zaradi dejstva, da nas je vse stisnila pri srcu minljivost, temveč zaradi tega, ker je tudi nam možem prav enostavno seči v srce, ko ni drugega kot potočiti solzo od iskrene ganjenosti.

Tomaž P.

Ciril ni nič govoril o svoji veri, je pa dejstvo, da nas tak možakar res lahko nagovori. V resnici je na svojem življenjskem primeru razložil, kako iskati, kako slediti Božji volji, čeprav tega nikoli ni tako poimenoval.

Mirko R.

Cirila spremljam na facebooku predvsem zaradi avtomobilizma, sta mi pa všeč njegova iskrenost in strast pri njegovem delu. Ni polovičarstva. Sedaj sem ga spoznal še z druge strani.

Jože C.

Jezus je svoje učence poslal oznanjat evangelij. Po dva in dva, do skrajnih meja sveta. Oznanjati s pričevanjem je tudi eno od vodil Družine in Življenja. Omejitve gibanja so klasično obliko pričevanj onemogočile. Toda hitro se je pokazalo, da potrebe po pričevanjih niso nič manjše. Zato smo v Družini in Življenju zbrali skupaj pričevalske pare: tako tiste, ki že imajo »dolgo kilometrino«, kot tudi tiste, ki so se v tej vlogi znašli prvič. V dveh večerih smo obnovili temeljna izhodišča o tem, kako se pripraviti na pričevanje, o čem in na kakšen način pričevati ter razmišljali o posebnostih pričevanj preko videokonferenc.

V postnem času so pričevalci tako že potovali po Sloveniji – tokrat sicer ne z avtom, ampak kar po spletu. Vzpodbujamo zakonske skupine po vsej Sloveniji, da v svoje župnije in v svoje skupine povabite pričevalce. Da bi prinašali veselo sporočilo vsem, ki ga potrebujejo. Da bi se krepili v veri, upanju in ljubezni. ●

Vsako leto se regijski voditeljski pari zberejo na skupnem srečanju. Letos smo se dobili v zadnjem tednu januarja v treh skupinah in se pogovarjali o treh temah: Kako voditi zakonsko skupino v času krize (epidemije)?, Milenijci – člani naših zakonskih skupin ter Ali dajemo naprej in zakaj ne?

Srečanju regijskih voditeljskih parov navadno sledijo srečanja po posameznih regijah. Prvi so se dobili člani zakonskih skupin v murskosoboški škofiji. Takole je vtise strnil regijski voditeljski par:

Koronavirus, ki razprostira krila nad celotnim svetom, nam je že v jesenskem času onemogočil izvedbo načrtovanega srečanja voditeljskih parov naše regije. Regijski voditeljski pari, ki pokrivamo Pomursko regijo, smo se morali vdati čakanju na boljšo epidemiološko sliko za izvedbo načrtovanega srečanja. Spoznali smo, da bi čakali predolgo, in odločili smo se, da uporabimo že ustaljeno prakso srečevanja zakonskih skupin preko videokonference. Zakonca Škrobar, ki sta bila motor te pobude, sta predlagala, da bi srečanje obogatili s pričevanjem zakonskega para. Na podlagi razpoložljivosti pričevalskega para smo določili termin srečanja in dorekli izvedbo. Najprej smo vsi prisluhnili pričevanju Gregorja in Melite Čušin, ki sta nas presunila s svojo zgodbo in nam dala nekaj iztočnic za razmišljanje.

Potem pa smo regijski koordinatorji načrtovali srečanje vsak s svojo skupino voditeljskih parov. Tako je vsak voditeljski par dobil priložnost, da pove, na kakšen način, če sploh, se srečuje z zakonsko skupino, s kakšnimi težavami se sooča pri organizaciji in kje pričakuje našo podporo.

Na podlagi povratnih informacij lahko napišem, da je bilo srečanje res doživeto in pristno. Navdušenja nad pričevalskim parom in samo izvedbo pričevanja ni skrival nihče. Tudi regijski koordinatorji smo bili veseli, da smo uspeli zbrati skoraj vse voditeljske pare, pridružila sta se nam še dva duhovna spremljevalca. Priložnost biti skupaj in se ponovno videti, čeprav samo skozi zaslon, nas je povezala in nam dala občutek, da kljub prepovedim in omejitvam druženja ostajamo povezani. Bojan in Sandra Vereš

Nežno božam s prsti po laseh, čudovit sijaj v tvojih je očeh, k meni se v objem tesno priviješ, srček svoj v mojem si skriješ. Po cvetočem travniku z roko v roki, bosa hodiva med žuborečimi potoki, veter nosi vonj neutrganih cvetlic, slišiva tam daleč petje gozdnih ptic. Ljubim te, ti moja žvrgoleča ptica, poljubljam te, dehteča ti cvetlica, reka si, ki napaja po ljubezni žejo in nosi me s tokom tja čez mejo.

Dušan Horvat