Revija Tabor 2004/2

POTEPANJA

4Tabor

- 28. marec No~no orientacijsko tekmovanje (NOT)not.rutka.net Rod mo~virski tulipani polona.zehelj@guest.arnes.si 3. april[kalska liga http://cdv.rutka.net/stran/ (RJZ Velenje, ~eta Divji Volkskalska_liga.htm

AKTUALNO

15Kolumna

16Spam, spam, spam …

18Mednarodne strani

22Predstavimo se

23Zbiralna akcija

24Taborni{ki vestnik

26O-koledar

UVODNIK

Najbolj se bojim tega, da bodo na{i taborni{ki zanamci ~ez nekaj let na nas gledali s prezirom, ker si nismo upali ukrepati z vsemi sredstvi energijo in voljo, kar smo jo imeli. Moramo si upati, da poi{~emo KAKO, ZAKAJ in ^EMU slu`iti organizaciji, ji pomagati in zavre~i vse kar nas ovira.

Taborniki delovanje Zveze tabornikov ocenjujejo skozi delo pisarne ZTS, kar je morda krivi~no, a vendarle pravilno, saj odgovornost za delo v pisarni ni zgolj na tam zaposlenih, pa~ pa le`i na vodstvu ZTS, ki jim daje delo in jih pri tem nadzira.

Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Ekipa LMB

^e zelo izlu{~im in malo posplo{im je uspeh novosti v o~eh taborni{ke srenje odvisen zgolj in samo od tega, kaj bomo naredili v pisarni ZTS, ~e bodo stvari po starem, bo tudi novo vodstvo vedno ocenjeno z negativnimi oznakami, ne glede na delo, ki ga bomo naredili drugje – `al. A odprli so mi o~i. Ve~ina razmi{lja takole: »^e jutri odpustimo celo pisarno in najamemo prve tri honorarce, ki nam pridejo pod roko, bomo po`eli navdu{enje, ~e se lotimo tega postopoma, bomo dele`ni odobravanja.« Z vsakim dnem, ko stojimo pri miru, izgubljamo podporo in kredibilnost.

Na{ imperativ je delovanje v dobro na{e organizacije in ~e so za to da se na{i ~lani v zvezi dobro po~utijo in dobijo stimulacijo za delo, potrebne spremembe, smo jim pa~ dol`ni dati spremembe. ^e jih zmoremo jih naredimo, ~e jih ne zmoremo, najdimo druge ljudi, da jih bodo naredili oni. Zato se moramo posveti rodovom toliko, kot ti zahtevajo in `elijo.

Borimo se proti pojmovanju ZTS je enako pisarna, a vendar nas bo prav to pojmovanje baze, {e kako teplo, ~e ne bomo ukrepali. Taborniki, ki ne verjamejo in zaupajo vodstvu zveze, ker v njem vse preve~krat vidijo zgolj pisarno, ki jim marsikdaj in marsikaj bolj ote`uje, kakor laj{a, so prepogosti. S takimi odnosi ne moremo upati na prostovoljstvo na nacionalnem nivoju, kaj {ele na aktivno participacijo ve~ine v skupnih debatah in odlo~itvah.

Akcijsko nastrojeni Tine, po dolgem premi{ljevanju vendarle pi{e o tem, o ~emer sploh ne bi pisal, ~e bi imel izbiro.

Po jutru se dan pozna.

Tine Radinja

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: arhiv R^J in Drago Jovi~

^rno jezero Slovenska Bistrica

Lahko jih vidite "neurejene" s taborni{kimi srajcami izven hla~. Lahko jih sli{ite "fu{ati" himno ZTS Dviga plamen se iz ognja. Lahko jih vidite na stare{instvu ob povzro~anju sivih las prenekateri taborni{ki glavi. Toda ne boste jih videli na najve~jih taborni{kih tekmovanjih. To~no taki so - preprosto posebni. Taborniki iz Slovenske Bistrice.

V tem taborni{kem letu dru`ine in klube vodita po dva na~elnika. Po nekajmese~ni praksi ugotavljajo pravilnost odlo~itve. Razlogi: delo je bolj u~inkovito, aktivnost v rodu je dobila ve~ji zagon in navsezadnje - ve~ ljudi ve~ ve. Podoben sistem uporabljajo tudi pri vodenju vodov.

Tinkare so se na zimovanju v igri Skriti gost mo~no razveselili mlaj{i taborniki. Ne glede na to, da je Tinkara Celjanka, je bila v letih od 1991 do 2000 ~lanica rodu ^rnega jezera, saj je njena babica `ivela na Zgornji Polskavi, nedale~ od Slovenske Bistrice. Tinkarin dedek, ^rtomir Zorec, je avtor besedila taborni{ke himne Dviga plamen se iz ognja, ki jo pojemo po napevu ruske pesmi Volga, Volga.

Slavni skriti gosti

Na~elnik Teodor: "Taborni{tvo si predstavljamo nekoliko druga~e, kakor ve~ina rodov. Mi verjamemo v dru`enje med rodovi in ne v tekmovalnost. Zato se udele`ujemo le redkih tekmovanj, pa {e ta so izrazito dru`abnega zna~aja."

V priljubljeni igri "Skriti gost" taborniki postavljajo vpra{anja skritemu gostu in tako ugotavljajo njegovo identiteto. Skriti gosti so obi~ajno znane osebe tudi izven taborni{ke javnosti. Gostili so `e Tinkaro Zorec (~lanico skupine Bepop), Hajdi Koro{ec (pevko zabavne glasbe, katere nekdanji profesor na celjski srednji {oli je bil stare{ina rodu ^ips), judoista Franca O~ka (udele`enca Olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 in v Los Angelesu leta 1984), judoista Filipa Le{~aka (udele`enca Olimpijskih iger v Moskvi, Los Angelesu, Seulu leta 1988 in Barceloni leta 1992) in druge.

Teodor, na~elnik rodu, je raz{iril {tevilo ~lanov rodove uprave. Foto: Ale{.

Tinkara Zorec, ~lanica skupine Bepop, je bila dolgoletna ~lanica rodu.

"Verjamemo v dru`enje med rodovi!"

So eni redkih, ki pojejo himno ZTS v izvirniku. Rod ^rno jezero je res nekaj posebnega. Nenapisanega pravila, no{nje taborni{ke srajce izven hla~, se v rodu dr`ijo vsi. Svojevrstni so tudi pri prepevanju pesmi Dviga plamen se iz ognja, saj jo pojejo v izvirniku … "kjer tabornik je doma" in ne dana{njo verzijo, ki jo pojejo skorajda vsi preostali slovenski taborniki… "kjer je tabornik doma".

Ime rodu nosijo po ^rnem jezeru sredi pohorskih gozdov, ki ga obdaja {otno barje.

Pridobitev "starej{e" rutke je posebna kulinari~na preizku{nja.

Sprejem v vi{jo starostno kategorijo je pika na i celoletne po`rtvovalne aktivnosti v rodu. Bodo~im PP-jem in gr~am omogo~ijo kot prilogi surovemu kosilu ~ebulo in ~esen. Razlika med kategorijama je malenkostna. PP-jem privo{~ijo poleg obeh prilog {e surovo postrv, gr~am pa surove lignje.

Rodova uprava

STARE[INAIztok Utenkar - ^ips

NA^ELNIKTeodor Horvat - Ha|i~

NA^ELNIKA ZA M^Nina Robnik in Nadja Kac

NA^ELNIKA ZA GGNina Juhart in Domen Ker{i~ - Hanza

NA^ELNIKA ZA PP IN GMatej Javernik - Jokec in Nino Verdnik

GOSPODARJAMarko Kuhl - Torbl in Matej Golob

PROPAGANDISTDrago Jovi~

BLAGAJNIKDejan Gosten~nik - Gustl

^ASTNI STARE[INASlavko Kova~i~

Zadnja leta sta taborjenja najbolj zaznamovali reki Nadi`a in Kolpa.

Medtem, ko organizirajo zimovanja lo~eno za M^ in GG vedno v [martnem na Pohorju, se prizori{~a letnih taborjenj izmenjujejo… od leta 1992 do 1997 ob Kolpi, leta 1998 Punti`ela v hrva{ki Istri, od 1999 do 2001 ob Kolpi, zadnji dve leti ob Nadi`i in letos spet - ob Kolpi. Standardnega tabornega prostora ob Kolpi sicer nimajo, saj taborijo tako v Radencih, kakor tudi v Bregu ob Kolpi.

Od Slovenske Bistrice je oddaljen pribli`no deset minut vo`nje, v sklopu centra sta ko~a s 50 le`i{~i in taborni prostor nad ko~o, na katerem je mo`no postaviti do 50 {otorov. V ko~i je elektrika, topla voda, centralno ogrevanje in tu{i. O ko~i kro`i legenda povezana s pohorskim gozdarjem, ki je posebej aktualna na zimovanjih medvedkov in ~ebelic.

Taborni{ki center v [martnem na Pohorju le`i na nadmorski vi{ini 770 metrov in je odli~no izhodi{~e za kraj{e in dalj{e izlete po Pohorju.

Najbolj priljubljena pesem, nepogre{ljiva ob tabornem ognju, skorajda `e himna rodu, je Katju{a. Nih~e ne ve zakaj.

V Slovenski Bistrici je leta 1951 nastala druga slovenska taborni{ka enota - rod Heroja Staneta, ki se je leta 1954 preimenoval v ^rno jezero. V prvem desetletju delovanja je bil ena izmed najdejavnej{ih taborni{kih enot, ob koncu 60. let pa je delovanje zamrlo, povsem ugasnilo pa vendarle ni. Sredi 80. je iz o`ivljenega delovanja rodu iz{la skupina vodnikov, ki je leta 1989 prebudila taborni{tvo v Slovenski Bistrici.

Struktura rodu

MURNIM^GGPP in GR^ESKUPAJ

2 voda7 vodov4 vodi1 klub14 vodov/klubov 10903040170 ~lanov

Taborni{ki paintball

Na akciji Pohorska avantura - PP vikend se bodo od 16. do 18. aprila v [martnem na Pohorju v paintballu med sabo pomerile pet~lanske ekipe. V prostem ~asu pripravljajo razli~ne aktivnosti in igre (met jajca, `aganje debla ipd.) s prakti~nimi nagradami. Predstavila se bo Slovenska vojska, sponzor akcije. Zve~er bo ~as za Zmenkarije in predstavo gledali{ke skupine Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice. K sodelovanju vabijo tudi ostale slovenske tabornike.

Letos se vra~ajo na znano taborno mesto ob Kolpi.

Rod je vedno bolj prepoznaven v javnosti, {irijo se v druge kraje - v ^re{njevec, Laporje in v prihodnosti jim bo mogo~e uspela tudi obuditev rodu na Zgornji Polskavi, kjer je neko~ deloval odred Ivana [arhaVan~eka. Na novoletnem sejmu v Slovenski Bistrici so zastopali taborni{tvo, vsako leto delijo koledarje, priredijo konstanjev piknik v bistri{kem parku in sodelujejo na otro{kem @iv-`avu v okviru Tedna otroka.

Taborniki, ki so si na Piratskem izzivu pekli ribe, verjetno {e danes ne vedo, da rib niso pekli na navadni plo{~i, temve~ na nagrobni.

Piratski izziv bo letos namenjen tudi tabornikom ostalih obmo~ij. Nastal je kot nadomestilo Veselih sre~anj GG mariborskega obmo~ja. Na njem se kro`no izmenjujejo zanimive aktivnosti - izdelava splava, pe~enje ribe na vro~em kamnu, vo`nja s kanujem, izdelava t.i. monkey bridge-a, filtriranje vode, proga pre`ivetja, iskanje zaklada… Teodorju se je ideja o piratskem izzivu porodila povsem slu~ajno. Na sestanku pomo~nikov na~elnikov obmo~ij za vejo GG so razmi{ljali o novih aktivnostih na temo vode. "Kaj ko bi se {li pirate?"

Kak{en je priliv mladih vodnikov v je priliv mladih v Kak{en je priliv mladih vodnikov v je priliv mladih v Kak{en je priliv mladih vodnikov v va{em rodu? va{em va{em rodu? va{em

"S prilivom mladih vodnikov smo zadovoljni. Vsako leto se jih nekaj udele`i vodni{kega te~aja, letos na~rtujemo od pet do {est novih vodnikov."

Pogosto poudarja{, da je vodstvo ZTS je vodstvo

Pogosto poudarja{, da je vodstvo ZTS je vodstvo togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{?

"Vodstvo ZTS (v neki meri sem njegov ~lan tudi sam) je preve~ togo. Morda bo nova ekipa bolje pripravljena na dejstvo, da se navade mladih spreminjajo, zaradi ~esar moramo tudi mi sami prilagoditi nekatere pravilnike. Le-ti morajo biti bolj ~love{ki, recimo modernej{i. Mimogrede, pravilnike naj sestavljajo mladi ~lani (PP-ji, mlaj{e gr~e), ne pa 'starci', ki ne sledijo potrebam mladih."

^ips, tabornik `e 22 let, je na~elnik Obmo~ne organizacije ZTS Maribor, nosilec zlatega znaka ZTS ter in{truktor II. stopnje. Pou~uje geografijo in zgodovino na Srednji {oli v Slovenski Bistrici.

MIRU IZ BETLEHEMA - V BETLEHEMU PA POKA."

Kak{no je va{e sodelovanje v Obmo~- Kak{no je va{e Obmo~- Kak{no je Obmo~ni organizaciji ZTS Maribor? ni organizaciji ZTS Maribor?

Znani ste po "druga~nem" na~inu ste po "druga~nem" na~inu

Znani ste po "druga~nem" na~inu ste po "druga~nem" na~inu

Znani ste po "druga~nem" na~inu no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? je tega?

"Sredi 90. let so takratni PP-ji ugotovili, da je no{nja taborni{ke srajce za hla~ami neprakti~na, pa tudi ^ipsa se je dalo s tem lepo razjeziti. ^ips se je sprva res precej jezil glede tega, kasneje pa ugotovil, da imajo "mulci" prav. GG-ji in M^-ji so se zgledovali po vodnikih in danes ~lani rodu nosimo srajce izven hla~."

^ips: "Naj izpostavim le nekaj vpra{anj, o katerih bi kazalo v prihodnje zapisati {e kak{no besedo. Zakaj dolo~eni ~lani ne morejo dobiti zlatega znaka neposredno, ~e niso prej prejeli `e bronastega ali srebrnega? Je taborni{ki sta` res edino merilo za podeljevanje priznanj? Zakaj moramo nositi srajco za hla~ami, ~e to ni niti prakti~no, niti moderno? Zakaj ne izdelajo idejni osnutek `enskega kroja (srajce); kdo danes nosi tak{en kroj dolgih hla~, kot ga imamo taborniki? Slabo se odzivamo na spremembe ~asa (mnogoboji so, na primer, zastareli), rezultat je upad ~lanstva. ^e smo v na{em rodu v nekaj letih potrojili ~lanstvo, bi bilo to mo`no tudi v ZTS. Veliko preve~ se govori in premalo dela. Vrhovi ZTS se ne zavedajo stanja in problemov v rodovih. ZTS organizira posvete, ki so namenjeni sami sebi."

"Sodelujemo pri vseh obmo~nih akcijah, razen pri Lu~ki miru. Zanjo v rodu enostavno ni zanimanja in tudi sicer mislimo, da se ostali taborniki preve~ slinijo k Lu~ki miru. Kak{na ironija, Lu~ miru iz Betlehema - v Betlehemu pa poka. Energijo, ki jo porabijo zanjo, bi lahko koristneje uporabili. Sicer smo pa po {tevilu ~lanstva in izvedbi akcij najbolj aktivni rod mariborskega obmo~ja."

Iztok Utenkar - ^ips, stare{ina rodu ^rnega jezera, je glasen in odkrit kritik napak in pomanjkljivosti dela vodstvenih organov ZTS.

"ZAKAJ MORAMO NOSITI SRAJCE ZA HLA^AMI, ^E TO NI NITI PRAKTI^NO, NITI MODERNO?"

"KAK[NA IRONIJA, LU^

50 let taborni{tva v Lendavi

19. decembra 2003 je minilo natanko 50 let od ustanovitve prve taborni{ke enote v Lendavi - dru`ine Belih rudarjev. Lendavski taborniki smo visok jubilej obele`ili s sve~anostjo in odprtjem taborni{ke razstave na lendavskem gradu. Ob prikazu fotografij so o vseh treh obdobjih spregovorili tudi Vinko Svetec, nekdaj zelo aktiven ~lan dru`ine Belih rudarjev, Du{an Nemec, dolgoletni stare{ina odreda Ljudska pravica, in Zlatka Jerebic, na~elnica ~ete v rodu Vidra. S svojim obiskom nas je po~astil tudi na~elnik ZTS Toma` Strajnar, ki nam je za 50 let aktivnega delovanja podelil zlato plaketo ZTS, zlati znak smo prejeli tudi s strani [portne zveze Lendava. Obletnica je bila prilo`nost za podelitev odlikovanj in pohval ~lanom in ne~lanom rodu, ki so v veliki meri pripomogli k uspe{nemu delovanju enote. Ve~er smo zaklju~ili z ogledom prilo`nostne razstave, s podelitvijo lu~ke miru vsakemu obiskovalcu, s pesmijo Dan je {el in se raz{li polni optimizma in s svetlim pogledom v nadaljnjo prihodnost rodu.

Ob zvokih taborni{kih pesmih so se mnogi mlaj{i in starej{i, tudi biv{i taborniki, spomnili svojih taborni{kih let. Foto: Ale{ Skali~.

V de`eli pal~kov, {kratov in vil

^lani rodu Kra{kih viharnikov iz Postojne smo od 26.-30. decembra zimovali na Pa{kem Kozjaku v tamkaj{nji podru`ni~ni osnovni {oli. ^eprav je sneg, ki nas je razveselil prvi dan, kmalu skopnel, je skoraj ves ~as sijalo sonce, tako da smo lahko nekaj ~asa pre`iveli tudi zunaj, presenetiti pa nas ni mogel niti nenapovedani no~ni pohod. Dneve sta nam lep{ali Vila dobre volje in Vila snega, zadnji ve~er pa nas je, namesto prezaposlenega dedka Mraza, obiskal bo`i~ek.

Program medvedkov in ~ebelic so povezovali M^ zakoni, GGji so spoznavali lepote `ivljenja v naravi. Vod popotnikov in gr~ je poleg osvajanja znanja iz topografije in orientacije kot animatorska skupina skrbel za pestre ve~ere.

Vseh 43 zimujo~ih RKV-jevcev je zelo u`ivalo, tako da je predzadnji dan decembra, dan odhoda, pri{el {e kako prekmalu. Po prihodu v Postojno smo po zaklju~nem zboru polni novih do`ivetij in lepih spominov, vsak s svojim nahrbtnikom na ramah, zakorakali v novo, upamo, {e bolj taborni{ko leto 2004. Maru{a

Program medvedkov in ~ebelic so povezovali M^ zakoni.

Lu~ miru v Novem mestu

Po lu~ miru iz Betlehema so se v Ljubljano z dvema avtobusoma odpeljali novome{ki in {entjernejski skavti, ki sta se jim pridru`ila tudi dva ~lana rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. V soboto, 20. decembra, so plamen slovesno sprejeli v novome{ki cerkvi Svetega Mihaela v [mihelu, kjer je potekala slovesna sveta ma{a. Skavti so prebrali poslanico "Ustvari dru`ino!", sodelovali s petjem, prebrali berila in povedali pro{nje. Iz cerkve so v verigi iz roke v roko prenesli plamen na prosto. Sprejema se je udele`ila tudi pod`upanja ob~ine Novo mesto gospa Martina Vrhovnik. V naslednjih dneh so lu~ miru razna{ali po okoli{kih krajih in ustanovah. Poleg skavtov so na stojnici na Glavnem trgu v Novem mestu pri razdeljevanju plamena sodelovali tudi novome{ki taborniki. Denarna sredstva, zbrana v akciji, bodo prireditelji namenili dru`inam v stiski.

Helena Murgelj

Veseli december Kranjskega jegli~a

Leto je hitro minilo in na pragu veselega decembra smo taborniki Rodu kranjskega jegli~a iz Spodnje Idrije s pomo~jo Zveze prijateljev mladine in O[ Spodnja Idrija za otroke pripravili novoletne delavnice. Delavnicam je sledila {e ~ajanka, namenjena najmlaj{im tabornikom murnom ter medvedkom in ~ebelicam. Vsak vod se je star{em in ostalim ~lanom predstavil s svojo to~ko. Vod netopirjev je zapel himno M^ v spremljavi in{trumentov, z lutkovno igrico Rumena & modra rokavi~ka nas je zabaval vod Leopardi, izvirno predstavo so nam pripravili tudi ~lani voda Orka. Na koncu pa nas je ~akal ~aj ter sladke dobrote, ki so jih spekli pridni star{i.

Otroci so z delavnic od{li z novo bo`i~no nogavico, okraski iz mavca, na rutko pa so si pripeli okra{eno {~ipalko. Foto: Andrija Majsen

Katarina W.

Namen akcije je {iriti mir, prijateljstvo, so~utje, strpnost in upanje ter plamen prinesti v ~im ve~ slovenskih domov. Foto: Helena Murgelj.

TABORNI[KE NOVICE

Na poti do novih vzgojnih ciljev

Prvi posvet programskih komisij je potekal v Gozdni {oli v Bohinju od 9.1. do 11.1.04. Dogovorili smo se o izpeljavi treh konkretnih projektov: nagrada Skavt Peter, Explorer Belt in Skavtska metoda v akciji. Poleg zastavljenih projektov smo prevetrili vzgojne prioritete ZTS, ki so temelj za oblikovanje vzgojnih ciljev. Kljub obilici dela smo imeli dovolj ~asa za neformalno dru`enje. Menim, da je bil posvet zelo uspe{en. K temu sta s svojo prijaznostjo in odli~no kuho pripomogla tudi nova oskrbnika G[. Konec koncev je slednja najve~krat pogoj za zadovoljstvo in uspe{no delo.

Na~elnik za program ZTS

Matja` Jesen{ek

Srebrni krti v Bosni in Hercegovini

Konec decembra smo starej{i PP rodu Srebrnih Krtov iz Idrije obiskali Sarajevo. Doma~ini so pripravili slavnostno akademijo v Hrasnici z nazivom "Neka i ovo Ilid`a pamti!" ob 45-letnici odreda, ki danes nosi ime Igman ’92. Po (za nas) nerazumljivih govorih sta-

re{ine, na~elnika in `upana so mladi taborniki zapeli in recitirali pesmi. [e najbolj{i je bil nastop folklorne skupine, ki je s svojim plesom in pisanimi obla~ili ogrela ob~instvo. Taborniki smo doma~inom iz Hrasnice podarili taborni{ke rutke, srajco ter propagand-

ni material slovenskih tabornikov. Po izmenjavi rutk smo poizkusili tipi~no bosansko kosilo - ~evap~i~e v lepinji. Naslednji dan smo se na Bjela{nici, nekdanjem olimpijskem prizori{~u, pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju in izmenjavi obiskov.

Tina Peternel

Idrijci so zapeli taborni{ko himno Dviga plamen se iz ognja, {e pred tem pa je stare{ina rodu Robert Jereb nastopil na govorni{kem odru.

Dedek Mraz pri Ru{evcih

Sne`ni{ki ru{evci iz Ilirske Bistrice smo 19. decembra povabili v goste dedka Mraza. Z daljnega Severnega pola nas je obiskal na na{i ~ajanki v ve~namenskem prostoru O[ Antona @nider{i~a. Mladi taborniki so zanj in tudi za ostale Ru{evce pripravili pester program s pesmicami in igrami. Dedek Mraz je pridne tabornike nagradil s sladkarijami, najmlaj{im - murnom pa je prinesel darila. Za ostale je darila, kot je obljubil, kasneje pustil pod njihovimi doma~imi jelkami, ~e so bili seveda dovolj pridni. ^ajanka se je, kot se tudi spodobi, zaklju~ila ob ~aju in pi{kotih. Dedek Mraz se je poslovil, ker je bil v naslednjih dneh zelo zaposlen in si je moral malo odpo~iti, mi pa smo si {e za`eleli sre~e, zdravja, ljubezni in uspehov v novem 2004. letu ter se raz{li.

Dina

Pobuda za spremembo propozicij ROT-a

@e dalj ~asa se govori o propozicijah Republi{kega orientacijskega tekmovanja (ROT) in njihovi spremembi, posebej opazno pa od ljubljanskega ROT-a leta 2000. Kljub temu, da so bili ponavadi najglasnej{i nesre~ni pora`enci, pa je v mnogih primerih pravo argumentiranje, `al, naletelo na gluha u{esa.

Po rezultatih ankete na spletnih straneh rutka.NET anketirancem ROT v prvi vrsti predstavlja izziv in avanturo (od 156 skupaj kar 120 glasov oziroma 77,56 %).

Organizatorji ROT-a 2003, taborniki rodu Svobodnega Kamnitnika, smo se odlo~ili, kljub (baje) zelo uspe{ni izvedbi, da napravimo korak naprej tudi v formalnostih. Propozicije, ki so na nekaterih mestih `e zastarele (~e ni celo lep{i izraz staromodne) ne omogo~ajo tistega, kar bi tekmovalci `eleli do`iveti. RSK-jevci vidimo problem tekmovanja v ve~inoma topografsko naravnanih nalogah in konceptu, kar pa redko prina{a avanturo in dru`enje, vsaj ne z na~inom zasnove in izvajanja sedanjih nalog. Res pa je tudi, da govorimo o Republi{kem orientacijskem orientacijskem tekmovanju. Zatorej: glavne sestavine imamo, majkajo nam {e za~imbe, ki pa so mnogokrat odlo~ilne. In le-te nosite nekateri posamezniki, ki ste jih premlevali v svojih glavah (in tudi na rutkinem forumu) `e kar nekaj ~asa. Zdaj je forum na rutkinih straneh - z uradnim imenom foROTrum - `e mimo. Na njem ste lahko izrazili svoje mi{ljenje o propozicijah, potrebnih in nepotrebnih spremembah, dopolnilih, bodo~ih alternativah, prepu{~anju prostih rok soorganizatorju …

Klemen ^ade`

RSK-jevci so 5. februarja pripravili ROT konferenco, kjer so vse povedano in razpravljano spravili v tekstovno, KOPR-u in leto{njim organizatorjem ROT-a, prijazno obliko.

GLAS JELOVICE

Klemen ^ade`, Foto: Samo Vodopivec

Tradicionalna Jelovica `e od leta 1971

[e pet let do virtualne resni~nosti v taborni{tvu

@elite sli{ati kaj novega? Glas Jelovice prirejamo `e ve~ kot trideset let, vedno uvajamo kak{ne novosti, kakovost je pred kvantiteto, ena izmed prednosti je uveljavljanje koli~inskih popustov ob ve~jem {tevilu prijav ekip (stila pla~a{ {tiri, dobi{ pet) itn. Skratka, ni~ novega. Dejstvo, ki nam {e ostaja je, da se {tevilo ekip ne giblje nad petdeset. Vse ostalo smo `e presegli. In to je cilj za drugo leto. Tako nam je ostal vsaj en motiv, sicer bi verjetno tekmovanje kar ukinili. Ali pa si pa~ izmislili nov motiv (kar bomo verjetno storili naslednje leto…).

Barvne pala~inke?

Tekmovanje je torej za nami. Za naju je bila to prva Jelovica, ki sva jo do`ivljala kot vodji tekmovanja, zato nama je po kon~anem tekmovanju po{teno odleglo. ^e je bila lanska Jelovica ena najhladnej{ih, lahko re~emo, da je bila leto{nja ena najtoplej{ih v zadnjih letih. Uspelo nam je privabiti 33 ekip iz drugih krajev in 5 iz na{ega rodu, ki so tekmovale izven konkurence. Uspe{no smo uvedli dve novosti. Oblikovali smo nov logotip in uvedli elektronsko perforiranje s Sport Identom. Tudi novosti prej{njih let so uspe{no slu`ile svojemu namenu. Sproten prikaz rezultatov prek projektorja je {e posebej dobro opravljal svojo nalogo. Za novost so poskrbeli tudi v kuharskem oddelku, saj so se lahko ekipe po vrnitvi s proge posladkale kar z barvnimi pala~inkami. [e posebej pa naju je razveseljeval nasmeh na obrazih ve~ine ekip ob odhodu domov in njihova trdna odlo~enost, da se ~ez leto dni zopet vidimo.

Vodji tekmovanja Janez Bernik in Mateja Jereb

^rno-belo na{i {efici za prehrano ni bilo nikoli pri srcu. @e ko je pred davnimi leti morala gledati serijo ^isto pravi gusar, si je `elela, da bi imeli vsaj televizor s filtrom. Tako se je letos kaj hitro izkazalo, da ~rno belo ne bo {lo. Kajti `elimo biti pisano tekmovanje, ki vsakemu ponudi tisto, kar potrebuje, da se bo dobro po~util.

Poljane so bile v zgodovini najbolj

pomembno naselje v dolini desnega

kraka reke Sore. Po njej sta dobili

ime dolina in voda: Poljanska dolina

in Poljanska Sora.

Misli vodij tekmovanja …

Prostovoljstvo je temelj taborni{ke organizacije. Kar 60 tabornic in tabornikov je sodelovalo pri pripravi tekmovanja.

Tekmovanje je potekalo v Poljanski dolini, v smeri iz Poljan proti Gorenji in @abji vasi ter nazaj proti Poljanam.

Rezultati

Po fi`olovi mine{tri in barvnih pala~inkah, sploh pa po prihodu s proge, je najbolj{i vodoravni polo`aj.

Po tekmovanju so bili tekmovalci dele`ni toplega ~aja in prijaznih u~enk O[ Poljane, ki so razkazale freske Ive [ubica, ki krasijo njihovo {olo.

Telefon je postal na{ najbolj{i prijatelj.

Zakaj SportIdent?

SportIdent, sistem za elektronsko perforiranje, ki ga ve~inoma uporabljajo orientacisti za tekmovanja v orientacijskem teku, omogo~a la`je, hitrej{e, natan~nej{e in enostavnej{e preverjanje pravilnosti in hitrosti prehoda proge, tako posameznih etap kot celotne proge. Sistem je zelo zanesljiv in stabilen, redke napake pa se navadno pojavljajo ob dalj{ih tekmovanjih, v primerih ekstremnih vremenskih razmer in podobno. V primerjavi z obi~ajnim perforiranjem z luknja~i omogo~a verodostojnost rezultatov, ker se preprosto ne da goljufati - saj veste: {estila, uhani … Pa {e malo po blatu, zme~kamo … Tudi pridobivanje rezultatov je v primerjavi z obi~ajnim sistemom perforiranja veliko hitrej{e in enostavnej{e (no, ko so seveda narejeni ustrezni programi za obdelavo), kar omogo~a a`urnej{e neuradne rezultate in ne nazadnje tudi razglasitev.

En nasmeh pove ve~ kot tiso~ besed - vidimo se na Glasu Jelovice nula pet (GJ 05).

S tekmovanjem so bili zadovoljni organizatorji in tekmovalci.

MEDO, GOZDOVNIK, TABORKORISTNI ALI NE?

Ob zadnjih razpravah o ~lanarini je bilo kar nekaj ~asa in besed namenjenih tudi financiranju taborni{kih revij iz ~lanarine. Posebej za Gozdovnika in Medota. Nekateri med vami ste verjetno `e videli ali celo izpolnjevali po elektronski po{ti prejeto anketo o tem, ali sta Medo in Gozdovnik koristna ali ne.

Vpra{anje taborni{kih revij je na `alost precej zapleteno. Ne zadeva samo financiranja. Vsaj toliko zadeva tudi vpra{anje tega, komu so namenjene, kot tudi to, kaj lahko prispevajo k razvoju taborni{tva v Sloveniji.

Najprej o tem, komu so namenjene. Kratek odgovor bi bil, da ~lanom. Pa bi bil veliko prehiter in prenagljen. ^e bi bile res namenjene ~lanom, bi te revije dobil vsak ~lan. Pa jih ne. Medota in Gozdovnika na~eloma sicer dobi vsak ~lan. Na~eloma, v resnici pa ne. [tevilo teh prilog, ki jih dobijo rodovi, je odvisno od pla~anih ~lanarin. Za ~lanarine pa vemo, kako skrbno in hitro jih odvajamo na ZTS. Druga te`ava pa je ta, da jih dobijo rodovi in jih potem delijo naprej. Po kak{nem klju~u in kako hitro, pa je odvisno od rodov samih.

Vpra{anje je tudi, koliko so te priloge namenjene ~lanom kot mini revije Tabor, koliko pa kot pripomo~ek pri izvajanju programa. To ni jasno niti programskim komisijam ZTS niti ustvarjalcem prilog. Od tega je odvisen tudi odgovor na vpra{anje, komu so priloge namenjene. ^e so samo mini revije, potem ~lanom. ^e pa so programski pripomo~ek, pa tudi vodnikom. Vsebina v obeh primerih ne more biti ista. In tudi:

~e so priloge mini revije Tabor, potem je vsebina lahko stvar uredni{ke politike in ustvarjalcev. ^e pa so {e kaj drugega, potem bi morale tudi programske komisije imeti ob~utnej{o vlogo pri ustvarjanju vsebine prilog. Pa se vsaj doslej niso ravno trudile v tej smeri. Seveda je tudi vpra{anje smiselnosti revij kot programskih pripomo~kov, saj smo taborniki vsaj na~eloma usvojili na~elo u~enja z delom in na~elo ~imve~ aktivnosti v naravi. Revije pa veliko bolj prispevajo k kro`karskemu, 'papirnatemu' delu v vodu.

[tevilo naro~nikov na Tabor je tako ali tako poglavje zase. Naro~nikov iz taborni{kih vrst je relativno malo, precej naro~nikov je nekdanjih ~lanov. Veliko naro~nikov tudi ne pla~uje naro~nin. Tako tudi vsi popotniki in popotnice ter gr~e ne dobijo Tabora.

O tem, ali revija Tabor s prilogama prispeva k razvoju taborni{tva v Sloveniji, je {e te`je soditi. Marsikatera slovenska (pa tudi tuja) organizacija ima svojo revijo, ki jo dobijo vsi ~lani organizacije. Vklju~ena je v ~lanarino. Taka revija potem (so)ustvarja pripadnost organizaciji. To so revije, ki so prvenstveno namenjene ~lanom. Temu primerna je tudi vsebina. Predvsem so te revije zapisovalec ~asa, aktivnosti, polemik, prina{alec sve`ih informacij. Drugotno tudi strokovne revije. Revije, ki so odvisne od prodaje in naro~nin so ve~inoma revije, ki so na trgu. Revije, ki jih kupimo, ~e nas zanima vsebina, ali pa tudi ne. Revije, kjer so na{a pri~akovanja druga~na. Revije, do katerih ne ~utimo pripadnosti, pa~ pa jih jem-

ljemo kot tr`no blago.

Finan~no (tr`no) so revija in njeni prilogi precej neuspe{ni - stanejo ve~, kot uspemo zanje dobiti prihodkov iz ~lanarin, od naro~nine in od prodaje oglasnega prostora. @al se je poskus, da bi Tabor tr`ili kot revijo za `ivljenje v naravi ni obnesel. Tako tudi iz prodaje oglasnega prostora ne moremo pri~akovati ekstremnih dohodkov.

In re{itev? Enostavnih re{itev ni. Potreben je temeljit razmislek o vseh prej{njih vpra{anjih. Moj predlog je, da se revija Tabor vklju~i v ~lanarino, tako da jo dobi vsak tabornik na dom. Tudi medvedki in ~ebelice in tudi gozdovniki in gozdovnice. Priloge Medo in Gozdovnik naj bodo vklju~ene kot vsebinski sklopi (lahko z lastnim oblikovanjem in urednikom) v revijo. ^e bo potrebno in v skladu z mo`nostmi pa so mo`ne tudi posebne {tevilke ali priloge. Revija naj se financira iz ~lanarine. To bi sicer pomenilo (verjetno) pove~anje ~lanarine, ni pa nujno. Seveda mora ostati tudi mo`nost, da se na revijo naro~ijo tudi tisti, ki niso ~lani organizacije - za te sprememb ne bi bilo. Pove~anje naklade in branosti pa bi prispevalo tudi k temu, da bi la`je prodajali oglasni prostor revije.

Druga mo`nost, ki je v tem trenutku bolj realna, pa je, da bodo ukinjene priloge revije in bo del ~lanarine {el za pokrivanje izgub revije Tabor. Ki pa bo, z relativno nizko naklado in z neodgovorjenimi zgornjimi vpra{anji, zgolj `ivotarila {e naprej.

Amerikanec

Taborni{ke revije kot breme slovenske taborni{ke organizacije

TABORNIKI NA SPLETU

Klemen Kenda - Bubi, ekipa RutkaNET

ZA[^ITA PROTI SPAMU

Prej{nji~ smo spregovorili o osnovnih lastnostih neza`elene elektronske po{te - spama in potencialni "spam" po{ti v taborni{kih vrstah, danes pa se bomo seznanili s postopki, ki nam omogo~ijo ~imbolj{o za{~ito pred spam po{to.

Preventiva

Pomembno je predvsem, da po{iljatelji "spama" ne pridejo do va{ih elektronskih naslovov. Pogosto se dogaja, da va{ elektronski naslov pride v napa~ne roke preko: objave na spletni strani, objave ob prispevkih na USENET konferen~nih sistemih ali forumih, dostopa do dolo~enih spletnih vsebin, ki zahtevajo va{ elektronski naslov (npr. strani za posredovanje filmskih podnapisov, driverjev, brezpla~nih spletnih programov, ipd.), preko programov, ki jih namestite na svoj ra~unalnik, ti pa poleg opisane funkcionalnosti tudi posredujejo va{e podatke "neznancem", ki ustvarjajo zbirke po{tnih naslovov; taki programi so znani kot "spyware" (parazitski vohunski programi), preko seznama naro~nikov na po{tne sezname (mailing lists).

Glede na zgornje je nasvet preprost: ne objavljajte svojega naslova na spletnih straneh, na USENET-u, forumih, prijavnih obrazcih na dolo~enih spletnih straneh, pazljivi bodite pri name{~anju brezpla~nih programov, ipd. V~asih se spla~a odpreti tudi poseben brezpla~en naslov, ki ga uporabljate samo za zgoraj na{tete potrebe …

Svoj ra~unalnik lahko proti spy- ali ad-wareu pregledate z brezpla~nim in u~inkovitim programom Ad-aware, ki ga najdete na naslovu: http://www.lavasoft.de.

Odstranjevanje spam po{te

Ko je na{ naslov enkrat v rokah nepridipravov, smo prvi del bitke `e izgubili. Brez pravega ponudnika elektronskega predala (npr. RutkaNET ali Arnesa), je odstranjevanje spam po{te lahko sila neprijetno opravilo. Obstajajo trije na~ini za{~ite:

filtri v programih za sprejemanje elektronske po{te

filtri programih za sprejemanje po{te

filtri v programih za sprejemanje elektronske po{te

filtri programih za sprejemanje po{te

filtri te vrste va{o elektronsko po{to po prejemu s stre`nika razvrstijo v ustrezne mape; podobno kot ostala pravila za sortiranje elektronske po{te.

proxy filtri proxy filtri proxy filtri proxy filtri

proxy filtri so programi, ki delujejo na va{em ra~unalniku in va{o po{to preverjajo na poti od stre`nika do va{ega programa za branje po{te (npr. Outlook Expressa).

stre`ni{ki filtri filtri stre`ni{ki filtri filtri predstavljajo najbolj enostavno, zanesljivo in najbolj u~inkovito za{~ito pred neza`eleno elektronsko po{to; ker je zanje poskrbljeno na enem mestu (na stre`niku), z njimi kon~ni uporabnik nima nobenega dela. "Spam" sporo~ila so prestre`ena {e preden pristanejo v va{em po{tnem predalu.

Ve~ informacij in povezav do ustreznih programov najdete na http://www.arnes.si/spam/.

Potencialne ogla{evalce taborni{kih akcij napro{amo, da upo{tevajo navodila, ki jih je pripravila ekipa RutkaNET in so dosegljiva na strani http://akcije.rutka.net/ oglasevanje.php.

RutkaNET je re{itev

Ve~ine te`av z reklamno po{to se boste znebili, ~e boste pri~eli uporabljati elektronski naslov na RutkaNET. RutkaNET ima namre~ a`uren filter, ki skrbi za za{~ito elektronske po{te proti virusom in spamu. Vsa elektronska sporo~ila, ki dose`ejo stre`nike RutkaNET, so izpostavljena razli~nim testom za preverjanje ustreznosti in neopore~nosti. V prvih 14 dneh januarja je tako na{ sistem zaustavil ve~ kot 100.000 spam sporo~il. Od teh smo sistemcem RutkaNET najbolj hvale`ni:

bubi2566

jadam970

guster852

djuro847

barbara.erzen839

miha.macek705

cmru426

samo336

igor306

mitko258

Varen naslov si torej lahko vsi taborniki zagotovite na RutkaNET (http://servis.rutka.net/prijave). Varnost va{ih podatkov zagotavljajo tudi taborni{ki spletni imenik (http://tis.rutka.net) in sistem RutkaNET obve{~evalnih list.

Tr`ni in{pektor o ogla{evanju taborni{kih akcij Andreja Grli~, svetovalka dr`avnega tr`nega in{pektorja, nam je glede 45. ~lena Zakona o varstvu potro{nikov (predstavljenega v prej{nji {tevilki revije Tabor) povedala, da in{pektor ob mo`ni prijavi zahteva predlo`itev pisnega soglasja, da se prejemnik strinja s prejemanjem tovrstne elektronske po{te. Pisno soglasje, je poudarila svetovalka, je tak{no, da ga lahko kasneje in{pektorju

poka`emo - el. prijava in el. podpis v tem primeru ne zadostujeta.

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Lepo pozdravljeni! Zima je kon~no pokazala, zakaj ji pravimo bela in nam natresla obilico snega. Tu pri nas, v [kofji Loki, ga je sicer le za vzorec, je pa vseeno lepo pogledati skozi okno in videti belino, {e posebej pri minus petih stopinjah … novo leto nas je, tako kot prej staro, potegnilo v svoj neizprosni ritem: kontrolke v {oli, izpiti na faksu, cel kup interesnih dejavnosti, rokometno evropsko prvenstvo - na nas pa je, da nikoli in nikdar ne pozabimo na taborni{tvo.

Krokodili se {e naprej {irimo! V tej {tevilki vam predstavljam na{ega novega ~lana, Gregorja Je{eta, poleg tega pa vas bom opozoril {e na eno mednarodno akcijo, ki bo zelo zanimiva, in vam tako {e malo raz{iril zbir mo`nosti iz prej{nje {tevilke. Na koncu pa bomo rekli {e besedo ali dve o tem, na kaj vse je treba biti pozoren, ko na~rtuje{ odhod na mednarodno taborni{ko akcijo.

vklju~evala funkcije, kot so na~elnik dru`ine, rodu ... @e od nekdaj rad potujem in navezujem stike ter prepri~ujem, kogarkoli sre~am, da se oglasi v tej na{i lepi de`elici. V KMD sem {ele pristopil, tako da {e nimam specifi~nega podro~ja delovanja. Trenutno pomagam pri organizaciji sre~anja z luksembur{kimi skavti ter pripravo odprave na njihov tabor za popotnike 4U"ZaTe", pri katerem bomo sodelovali tudi slovenski taborniki.

~udovitem naravnem okolju, od 30. julija do 7. avgusta 2004, ko se bo zadeva odvijala. [e ve~ informacij je na www.gothenorway.no. Kontaktna oseba pa je Jostein Srvik (NSF).

Za konec vas bi rad opozoril {e na nekaj najnujnej{ih stvari, ki jih morate zagotovo upo{tevati, ko na~rtujete odhod na mednarodno taborni{ko akcijo. Ve~ina je tako o~itnih in logi~nih, da se zdijo povsem samoumevne in niso vredne posebne omembe, pa vendar:

Krokodilom se je, torej, priklju~il

Gregor Je{e. Tu je nekaj besed o njem, o njegovi taborni{ki poti, ciljih v KMD… lepo prosim, ne ustra{ite se slike. Grega je precej bolj simpati~en poba, kot je to videti na tejle sliki; v `epu vedno nosi lizike za pridne tabornike!!

Tabornikom sem se pridru`il leta 1991 kot ~lan Rodu dobre volje. Tam sem bil do leta 2000, ko sem si vzel dve leti "dopusta", da ustanovim podjetje, kjer sem zdaj zaposlen. Od leta 2002 sem ~lan Rodu Bi~kova skala. Za sabo imam `e dolgo taborni{ko kariero, ki je

Po iz~rpni predstavitvi mednarodnih akcij, s poudarkom na Evropi, iz prej{nje {tevilke, vam dajem v razmislek in ravnanje {e eno iz skandinavskega paketa, in sicer norve{ki nacionalni jamboree. Prostor dogajanja je skavtski center Ingelsrud, ki se nahaja samo 100 kilometrov od Osla. Tema jamboreeja je "Go The Norway 2004", cena je 180 evrov (pribli`no 43000 tolarjev) in vklju~uje t.i. klasi~ni jamboree paket: hrano, nastanitev, aktivnosti med zletom, nezgodno zavarovanje, prav tako v zletnem terminu. Norve`ani obljubljajo nepozabna do`ivetja v pre-

· Termin: Termin: Termin: Termin: informacijo o ~asovnem okviru je najla`e dobiti, saj je prisotna na vseh reklamah, letakih … pomembno je, da v plan vra~unamo tudi ~as za pot in ~as potreben za morebitne aktivnosti po samem dogodku; smotrno je imeti tudi kak{en dan rezerve.

· Oprema: Oprema: Oprema: Oprema: Poleg osebne prtljage, kjer moramo biti {e posebej pozorni, ker odhajamo dale~ od doma, praviloma za vsaj dva tedna in bomo potrebovali veliko stvari, imeli pa bomo relativno malo prostora zanje (na ZTS najdete zlo`enko - vodnik "kako kvalitet-

no spakirati"), je tu {e ostala oprema. Vedeti moramo, da v klasi~nem jamboree paketu ponavadi dobimo le prehrano, prostor, aktivnosti in zavarovanje, kar pomeni, da moramo poskrbeti vsaj {e za {otor (in spremljajo~o opremo), pogosto pa tudi za kuhinjo (na posodo se jo lahko dobi tudi na ZTS).

Prijava: Prijava: Prijava: Prijava: ~e akcije, na katero se odpravljate, ni pod svoje organizacijsko okrilje vzela Zveza, ste sami odgovorni tudi za prijavo. Zelo pomembno je, da se prijavite `e precej pred samo akcijo, nekje pol leta prej. Razlog je ta, da kdor

se prijavi prej, praviloma pla~a nekoliko ni`ji znesek tabornine, s poprej{njo prijavo omogo~imo organizatorju lagodnej{e na~rtovanje, nenazadnje pa nam lahko tudi zmanjka prostora, ~e se ho~emo prijaviti tik pred zdajci.

Prevoz: Prevoz: Prevoz: Prevoz: Pravo~asno moramo na~rtovati pot do `elenega cilja. Mo`nosti sta dve: uporaba lastnega prevoznega sredstva (avto, kombi) ali pa uporaba javnega prevoznega sredstva (avtobus, vlak). V vsakem primeru moramo plan poti in stro{ke povezane s prevozom na~rtovati `e nekaj ~asa pred

akcijo.

Promocija & projekti: Promocija & projekti: Promocija & projekti: Promocija & projekti: Promocija & projekti: {e posebej, ~e se na mednarodno akcijo odpravljamo v manj{em {tevilu (en vod, klub …), `elimo kar najlep{e predstaviti na{o dr`avo in taborni{tvo v njej, zato je poleg nujnih atributov, kot so li~en taborni{ki kroj in slovenska zastava, za`elen {e promocijski material in sposobnost ~im bolje predstaviti svojo o`jo in {ir{o obliko taborni{kega organiziranja, ~imve~ materiala za "swapanje" ipd., ~e se od nas zahteva kak{na posebna programska priprava, se je moramo lotiti dovolj zgodaj!!

·· Finan~ni plan: Finan~ni plan: mora vsebovati tabornino, stro{ke prevoza, stro{ke prehrane za ~as poti, `epnino, morebitne stro{ke za izposojo ali nakup opreme… rezervo, ~e je le mogo~e; zelo smotrno je pri na~rtovanju odhoda na mednarodno akcijo najprej napraviti finan~ni plan, vsaj osem mesecev prej.

Tako, bodi dovolj za danes. Naj vas {e enkrat spomnim, da imamo krokodili govorilne ure na ZTS vsako sredo, od 15 do 17h, ko smo na voljo za vsakr{na vpra{anja, na{a spletna stran pa je krokodili.rutka.net. Kratkost februarja naj vam ne prepre~i, da bi ga pre`iveli ~imbolj polno in kakovostno. Do naslednji~ vas prav lepo pozdravljam!

Pride{ na Pow Wow?

Adventni ~as, sneg rahlo naletava a se {e ne dela plundra, Radovljica je romanti~no zavita v belo - zelene lu~i. Ravno po koncu vodovega sestanka me Matej pocuka za rokav:

"Kaj je mali?" "Kaj je mali?" "Kaj je mali?" "Kaj je mali?" "Kaj je mali?"

"Stari, sploh ne vem, ~e naj grem na Pow Wow."

"Kva pe~e?"

"Ma, ne vem, ~e bo res kul. Me ne skrbi za folk, pa za `ur, bol me matra, ker ne vem kaj bo dogajal. Sem bil na netu, pa sem mal brsku po katalogu propozicij, pa mi ni ~ist jasn. Dej mi povej vse, kar ve{ da bo dogajal."

"Ja, a ni ~ist na izi: IZZIVI, AVANTURA, ADRENALIN, pa {e WALKin."

"Kvaj pa s tabo ? Jaz n~ ne vem, sploh pa ne kva je to wok in."

"Ej, temu pri nas re~emo VKORAKAJ, sam se ~udno sli{i, pa nimamo prave besede za to, pa re~emo po angle{ko, da bolje zveni. Druga~e so pa to aktivnosti, ko lahko nanje pride{ in gre{ kadar `eli{. To se bo skozi odvijal, ko ne bo ostalih delavnic in bo res noro, predvsem zato ker je to idealna prilo`nost, da spozna{ nove prijatelje."

"In kva bomo lahk po~el?"

"A res ho~e{, da ti vse na{tejem?"

"Ja, valda."

"Ti bom povedal sam tiste ta najbolj zanimive, pa mi pol povej ~e je dost: mlatenje z vre~ami, boks z velikimi rokavicami, mud-fight, dr~a, labirint, ~lovek ne jezi se v naravni velikosti, puzzli, igra Potovanje po Evropi,

grafiti, tradicionalne - kme~ke igre, Lego kocke Duplo, poroke, cirkus, predstavitev dr`av udele`enk in rodov, uli~no gledali{~e, …"

"Ok, ok stari, dost je, `e to si nisem zapomnil. Kva pa avantura, to mene full zanima, k itak k tabornikom hodim samo zato, da dogaja."

"Na avanturi res dogaja. ^eprav morda na adrenalinu {e bolj. Avantura so predvsem izleti in to sami taki, da si jih ~lovek zapomni. Pazi to: V sklopu MORJE se gre na dva izleta: obisk muzeja, pa jadranje pa potapljanje v Piranu, ta drugi pa je Se~ovlje (soline) in s kanuji po morju pa kopanje pa {e botani~ni vrt poln kaktusov."

Pol je {e sklop ZALEDJE, divji izlet z vitezi na Predjamski grad, kjer bodo tudi vite{ke igre. Ta drugi bodo pa {li v Ljubljano v parlament in na grad pa {e delavnica z zanimivimi poizkusi jih ~aka."

"Petarda, izleti so men super, sploh ~e mam {e sendvi~ s posebno pa s kumarco."

"Dej, poslu{ do konca, mamo {e izlete v OKOLICO, teh je sploh veliko: kolesarski izlet, kanu-orientacija, celodnevni hike, slu`enje v lokalni skupnosti, kjer bomo pomagali na kmetiji in {e kje drugje, splavarjenje z divjo bitko bo pa itak najbolj razburljivo od vseh."

"To je pa {e bol. Dej, pliz vzem si cajt, pa mi povej vse. K ~e bom vedu, kva vse dogaja, pol bom tud la`i starce prepri~u."

"Ja, dej ti povem {e vse o IZZIVIH, k tega je res velik. To so delavnice o najrazli~nej{ih tematikah, vse pa so take, da so kr najbolj zanimive, ne pa take kot stvari v {oli. Na tabor gremo zato, da se mamo super tudi takrat, ko se u~imo."

"Ja, ja, ti kr govor."

"Poslu{i zdej to: Ker ho~mo bit KULTURNI, moramo sprostiti na{o ustvarjalnost. Lahko jo bo{ spro{~al na vse tele na~ine: gledali{~e, lutke, bobnanje, izdelava glasbil, cirku{ki oder, pantomima, izrazni plesi, zborovsko petje - to je izra`anje, pol so pa {e ro~ne spretnosti, kot so: obro~ki, usnje, makete, zmaji, bodypainting, me{anje koktejlov - petelinjih repov. Bolj etno ustvarjalnost bo pa mogo~a {e na tehle delavnicah: glina, folklora, sadjarstvo, kuhanje, {trikanje, vezenje, lectova srca in medenjaki. A si mi sploh sledil?"

"Nisem, ampak ni pene, kar je zanimivga bom domov nesu, kar pa mi ni, pa tud na zletu ne bom {el."

"No, pol k pa pridejo k nam na obiske {e raznorazne organizacije, kot so za{~ita in re{evanje - UZR, Slovenska vojska, gasilci, kinologi, policija, prei-

skovalni sodnik, svet ~asti, ribi~i. Ti imajo zmeri velik za povedat in za pokazat."

"Ja, jaz bom {el na policaje, zato k bi bil rad kriminalist, ko bom velik."

"Ja, super, o tem govori tudi slogan zleta. Ujemi svoje sanje. Pridi in poizkusi to, kar te najbolj zanima, tisto, kar bo{ potem odnesel domov in {e kdaj uporabil. Razen teh pridejo pa na obisk {e ostale organizacije naprimer: ZSKSS in WAGGGS, OZN / UNICEF, ~lovekove pravice - Amnesty International, Center EU - takrat bomo `e v Evropski uniji, ITFsklad za razminiranje, Drogart, Z glavo na zabavo, Leo klubpomo~ slepim in slabovidnim in {e …"

"Ja, kva pa to, kar sicer po~nemo na taborih?"

"Tega bo pa sploh veliko, {e ve~ kot si lahko na taboru zmislimo in naredimo. Da ti jih na{tejem samo nekaj, ker me `e grlo boli od vsega: pionirstvo - veliki objekti, pionirstvomaketarstvo, izdelava totema, ognji, prehrana v naraviribe, prehrana v naravi - rastline, orientacija / topografija, taborni{ka literatura in {e vse ostalo kar spada v sklop TABORNI[TVO.

Pol ima{ pa {e take zanimive stvari, ki se povezujejo s taborni{kimi, so pa bolj znanstvene: elektrotehnika, kemija, biologija, meteorologija, raketarstvo, astronomija, alternativni energetski viri, miselne igre. A si ti tud `e tolk zmatran od poslu{anja, kot sem jaz od govorjenja?"

"Ne, sej sam ti gobca{. Mene pa zanima. A ma{ {e kej?"

"Ja, ja, … sej to je. Nisem {e kon~al. V Ilirski Bistrici bo {e sklop sporo~anje in komunikacija, kjer bodo delavnice, kot so: TV delavnica, internet, radio, ~asopis, radioamatersko, fotografija, pa delavnica s super 8 mm filmom. Evo, to je to. A si se zdej `e odlo~u?"

Ma … ja. Na~eloma. Sam, a ve{ kaj bi rad {e imel?

"Kaj, a ni dost vsega?"

"Ma, {e neki manjka."

"Kaj?"

"Ma … fuzbal."

"He, he jaz pa sem ena bu~a. Taglavno sem pozabil, mamo {e cel sklop ADRENALIN, kjer je po moje zate vse tisto tabolj{e.

Pazi to: proga pre`ivetja, splash rugby, plezanje, Pazi to: proga pre`ivetja, splash rugby, plezanje, Pazi to: proga pre`ivetja, splash rugby, plezanje, Pazi to: proga pre`ivetja, splash rugby, plezanje, splash plezanje, capture the flag, nogomet, odbojka, baseball al pa vsaj the flag, nogomet, odbojka, baseball al pa vsaj capture the flag, nogomet, odbojka, baseball al pa vsaj the flag, nogomet, odbojka, baseball al pa vsaj nogomet, vsaj softball, lokostrelstvo, ribi{tvo, samoobramba, {portni lokostrelstvo, ribi{tvo, samoobramba, {portni softball, lokostrelstvo, ribi{tvo, samoobramba, {portni lokostrelstvo, ribi{tvo, samoobramba, {portni samoobramba, plesi (tae-bo, aerobika), kegljanje, balinanje, {krebanje, plesi aerobika), kegljanje, balinanje, {krebanje, plesi (tae-bo, aerobika), kegljanje, balinanje, {krebanje, plesi aerobika), kegljanje, balinanje, {krebanje, kegljanje, {krebanje, vesoljske igre, medplanetarni golf, orientacijski tek po vesoljske medplanetarni golf, orientacijski tek po vesoljske igre, medplanetarni golf, orientacijski tek po vesoljske medplanetarni golf, orientacijski tek po vesolju, so pa take bolj fantazijske zadeve, ki super sov- so pa take bolj fantazijske zadeve, ki super sov- take sovpadajo s tematiko zleta." padajo s tematiko zleta." s tematiko zleta."

"No, to, to sem hotu. Da se lohk zlaufam pa znorim, men je to bomba."

"Vse bo bomba, zakaj pa misli{ da je to tak vesoljski zlet."

PREDSTAVIJO SE ...

KOMISIJA ZA DELO Z M^

Komisija za program pri Zvezi tabornikov Slovenije je razdeljena v tri komisije: za delo z M^, za delo z GG in za delo s PP.

Vodje komisij za posamezno vejo si na~elnik za program v ZTS izbere sam. Njegov izbor potrdi Izvr{ni odbor ZTS, vodje komisij pa sami skli~ejo ~lane komisije. ^lan je lahko vsak, ki je pripravljen prispevati, znanje in izku{nje za delo s posamezno starostno skupino. To so najve~krat stari znanci na~elnika za program, pomo~niki na~elnikov obmo~ij za posamezno vejo, posamezniki, ki so opa`eni zaradi svojega dela pri posamezni akciji, po vas pa spra{ujemo tudi preko razli~nih taborni{kih medijev ali pa smo va{i prijatelji. Najbolj pa s(m)o veseli takih, ki se javite kar sami!

Torej, {e vedno je ~as, da se pridru`ite katerikoli skupini, ki deluje v ZTS! Tokrat vas bom seznanila z nekaj damicami iz komisije za delo z M^. Ostale so se {le vdajat zimskim radostim …

Anja Kabe

Kaj se ti zdi najpomembnej{e pri delu z M^?

Pri delu z M^-ki se mi zdi najpomembnej{e, da se vsak sestanek in vsaka akcija prepleta z igro. Zdi se mi, da v obstoje~em programu manjkajo zanimive ve{~ine, in to bo med drugim posku{ala spremeniti komisija za M^.

Jerneja Modic

Priro~niki za delo z M^. Kaj meni{ o njih?

So zagotovo potrebni prenove!! V komisiji se trudimo, da bi bili novi priro~niki aktualni in predvsem uporabni za vodnike. Posebne funkcije v komisiji pa nimam.

Tina Kristan

Kaj priporo~a{ vsakemu vodniku M^ pri njegovem oz. njenem delu z vodom?

Vsakemu vodniku ali vodnici pri njihovem delu z vodom priporo~am veliko vre~o ustvarjalnosti, domi{ljije in da svojemu vodu znanje podaja na zanimiv na~in, prepleten z igrami. Naj-

bolj pomembno pa se mi zdi, da imajo vodniki radi svoje delo in svoj vod.

Katarina Smolej

Kako si v idelani lu~i predstavlja{ delovanje va{e komisije?

Moja vizija je predvsem, da bi {e bolj motovirali vodnike predvsem M^ vodov, ki bi svoje navdu{enje nad taborni{kim `ivljenjem prenesli na najmlaj{e in jim bili vzor. Mislim na-

mre~, da je vodnik glavna gonilna sila voda, ki ga pelje naprej, da vod deluje. Lahko bi tudi vodnikom ponudili ve~ idej za vodov sestanek ali malo bolj za~rtali merila, kaj vse je potrebno, da mali M^ zna.

Na{a komisija naj bi torej pripomogla in pomagala vodniku, da bi bolj kakovostno vodil vod. Sestanek skozi igro in da se morda ob vsem skupaj {e kaj nau~imo...

Evropsko leto izobra`evanja skozi {port

Evropska komisija je leto 2004 razglasila za leto "Izobra`evanja skozi {port" (EYES). EU bo v ta namen posku{ala krepiti vzgojne vrednote {porta ter tesneje povezati svetova {porta in izobra`evanja. Osrednji slogan se tako glasi "Premakni telo, pretegni duha", z njim pa se posku{a osvestiti mladino, kako pomembno vlogo ima {port pri razvoju osebnosti in socialnih spretnostih. Ve~ na www.eyes-2004.info

"PREMAKNI TELO, PRETEGNI DUHA"

ZTS zbiralna akcija NAGRADA ZA STAR PAPIR

^e te zanima zbiranje starega papirja, potem so naslednje vrstice namenjene prav tebi. V leto{njem letu revija Tabor pripravlja vseslovensko taborni{ko akcijo zbiranje starega papirja. Revija Tabor bo nagradila tisti rod, ki bo skozi celo leto zbral najve~ starega papirja.

Zakaj bi rod organiziral tako akcijo?

Zato, ker je to eden od na~inov, kako lahko taborniki delujemo na podro~ju varstva narave. Ker je taka akcija prilo`nost za propagando rodu in {iritev ugleda v svoji lokalni skupnosti. Ker je ena tistih akcij, kjer lahko sodelujejo vsi ~lani rodu in hkrati na odli~en na~in pre`ivijo skupno dru`enje. Ker lahko tabornik s tem naredi eno dobro delo. Ker si lahko rod prislu`i en lep kup~ek denarja, in tudi zato, ker bo revija Tabor nagradila tisti rod, ki bo zbral najve~ starega papirja.

Pogoji sodelovanja: v akciji lahko sodelujejo vsi rodovi po Sloveniji. Zbiranje se za~ne z objavo tega ~lanka. Zmaga tisti, ki bo do 31. oktobra zbral najve~ starega papirja. Ob prevzemu starega papirja pri odjemalcu papirja, rod prejme fakturo oz. blagajni{ki izdatek. V naslovu mora biti napisano celo ime rodu. Fotokopijo tega je potrebno poslati na sede` ZTS s pripisom ''STAR PAPIR''. Upo{tevali bomo vsa potrdila, ki bodo prispele na sede` ZTS do 31. oktobra.

Torej kam lahko papir prodate? Ena izmed mo`nosti je Papir servis d.d. v Ljubljani, lahko pa tudi pri lokalnih odjemalcih. Presodi sam, kdo vam bo dal ve~ tolar~kov za nabrani papirja. Predlagam ti, da papir zbirate v vodu, dru`ini, klubu ~ez celo leto, enkrat ali dvakrat v letu pa naredite odmevno akcijo zbiranja papirja. Lahko naredite tudi rodovo tekmovanje v zbiranju po vodih, dru`inah, klubih.

Kak{na bo nagrada?

Mese~no bomo v reviji Tabor objavljali lestvico nabranega papirja po rodovih. Tisti

Rod, ki bo do 31. oktobra zbral najve~ starega papirja, bo nagrajen.

Pri tej zbiralni igri lahko dobite dvakrat. Prvi~, ko zberete papir in ga prodate odjemalcu papirja, in drugi~, ~e zmagate v tej igri.

Kak{no nagrado bomo podelili zmagovalcu naj zaenkrat ostane {e skrivnost, le-to bomo razkrili v naslednji {tevilki Tabora.

^e te {e nisem prepri~al, da bo{ za~el z zbiranjem in prepri~evanjem ostalega vodstva, po~akaj na naslednjo {tevilko Tabora. V naslednji {tevilki ti bom zaupal, kaj dobi zmagovalec za nagrado, predstavil ti bom recept, kako lahko je organizirati tako akcijo, kaj pri tem potrebuje{ in kdo ti lahko pri tem pomaga. Nekaj nasvetov tudi iz izku{enj RKV-jevcev iz Postojne.

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO

UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO

RAZPIS ZA NOT 2004

... nadaljevanje iz prej{nje {tevilke Tabora ... Sedemindvajseti NOT se bli`a! Mo~virci se nanj `e pripravljamo, po~asi se dajte tudi vi. @e znani datum: 27. na 28. marec. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, lokacija pa vam {e neznana (izdali jo bomo v naslednji {tevilki Tabora). Informacije o tekmovanju, propozicije in prijavnice dobite tudi na NOT-ovi doma~i strani: http://not.rutka.net. Tudi letos boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali KT na karto, med progo signalizirali v Morsejevi abecedi, re{evali teste iz prve pomo~i in, ~e boste pre`iveli minsko polje, vas ~aka {e hitrostna etapa. Dolg~as vam ne bo v nobenem primeru.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88),

• POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88),

• GR^ICE GR^ICE GR^ICE - od 21 let (let. roj. 83 in starej{e),

• GR^E GR^E GR^E GR^E - od 21 let (let. roj. 83 in starej{i),

• KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE - nad 30 (let. roj. 74 in starej{i), ekipe so lahko me{ane.

Prijave po{ljite do petka, 19. 3. 2004 na naslov: Polona @ehelj, Tr`a{ka 49, 1000 Ljubljana (tel. 041/936-870) ali na e-naslov: polona.zehelj@guest.arnes.si.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e Prijava ekipe je veljavna le, je poleg prijave je poleg fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in fotokopija polo`nice s pla~ano in fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in fotokopija polo`nice s pla~ano in polo`nice s zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se zagotovilo oziroma se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi bodo ekipe v skladu s zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po telefonu imejte polo`nico obvezno s sabo ob po telefonu imejte obvezno s sabo ob po obvezno ob prijavi ekipe na {tartu. Na polo`nico vpi{ite pod prijavi ekipe {tartu. Na polo`nico pod prijavi ekipe na {tartu. Na polo`nico vpi{ite pod prijavi ekipe {tartu. Na polo`nico pod ekipe pod sklic: sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, (~e {ifre ne poznate, poznate, vpra{ajte na ZTS). vpra{ajte na ZTS). vpra{ajte na ZTS). vpra{ajte na ZTS). vpra{ajte [tartnina zna{a 10.000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka poslovnega ra~una: 02083-0018701966 (do 19. 3. 2004). [tartnine na startu ne sprejemamo. [tevilo ekip iz enega rodu ni omejeno. Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

[KLTB 2004 - [kalska Liga, Ka Te Briga 2004

^eta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju (Rod jezerskega zmaja - Velenje) `e ~etrto leto zapored organizira {aljivo taborni{ko tekmovanje, [KLTB.

^e ne verjamete, da bo tekmovanje res {aljivo, vas bo `e datum, 3.april 2004 prepri~al, da temu ni tako.

Pa {e nekaj informacij o tekmovanju:

Vsi tisti, ki imate dovolj energije in radi pono~ujete, ste vabljeni `e v petek, dan prej. Prespali bomo v telovadnici O[ [kale. Da pa ve~er ne bo {el v prazno, bomo zato poskrbeli prav na svojevrsten na~in! Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS!

Tudi letos ima tekmovanje humanitarno noto. Letos bomo zbirali potreb{~ine za osebno higieno (zobne {~etke, milo, {ampon, brisa~e, … ). V sodelovanju s Slovensko vojsko jih bomo poslali otrokom v Bosno in Hercegovino.

Vsi, ki smo vas prepri~ali, se lahko prijavite `e danes in sicer na:

• Tel.: 041/354-621 ( Sandi Glin{ek )

• Http://cdv.rutka.net

Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!

Veliko ve~ informacij o leto{njem in o lanskem tekmovanju lahko dobite na http://cdv.rutka.net in sicer na podstrani "[kalska liga".

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!

Ker nam je vse to v{e~, se bomo tudi MI letos udele`ili [KALSKE LIGE, se vidimo!

Lep pozdrav, "ka te briga!"

TV1 - Pridi in ska~i z nami!

Tudi letos bomo ljubljanski taborniki ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje organizirali taborni{ki taborni{ki taborni{ki taborni{ki taborni{ki

Fe{tival. Vse

se

tabornice in tabornike vabimo, da

Vse tabornice in tabornike vabimo, da se Vse tabornice in tabornike vabimo, da se

Vse tabornice in tabornike vabimo, da se nam 17. aprila 2004 pridru`ijo v parku Tivoli. 17. aprila pridru`ijo v parku Tivoli. nam 17. aprila 2004 pridru`ijo v parku Tivoli. 17. aprila pridru`ijo v parku Tivoli. pridru`ijo

Organizirali bomo vrsto taborni{kih in drugih vrsto taborni{kih in drugih delavnic delavnic delavnic delavnic delavnic, ki jih bomo pripravili v sodelovanju z drugimi organizacijami (policija, gasilci, ornitologi, ekolo{ke skupine, Unicef, orientacijski klub, kinolo{ko dru{tvo, vojska …).

Ker si `elimo na Fe{tivalu zagotoviti ~im ve~ zabave in razli~nih aktivnosti, pozivamo vse rodove, ki so pripravljeni sodelovati, da nam pomagajo pri organizaciji. Le s skupnimi mo~mi nam bo uspelo pripraviti tak Fe{tival, da bomo na koncu vsi zadovoljni.

Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani spletni strani Fe{tivala Fe{tivala Fe{tivala Fe{tivala (http://festival.rutka.net) ali na elektronskem naslovu miha.macek@rutka.net.

Ker je udele`ba na Fe{tivalu brezpla~na brezpla~na brezpla~na brezpla~na brezpla~na, je to le {e en razlog ve~, da se 17. aprila sre~amo v Tivoliju!

V mestu in naravi ska~emo po travi!

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

So{ka olimpiada

[aljivo tekmovanje - So{ka olimpiada bo, tako kot vsako leto tudi letos v mesecu aprilu.

Olimpiada 2004 bo v Novi Gorici pod nadzorom sokoljih o~i ~lanov Rodu so{kih meja{ev. Tekmovalo se bo v {tevilnih navihanih disciplinah, kjer bo pomemben tako ekipni duh kot tudi posameznikova prebrisanost. Najbolj pomembna disciplina Orientozgub po okoli{kih vzpetinah, dolinah in centru Nove Gorice

NARO^AM REVIJO TABOR

vam zagotovo ne uide. Ostale discipline pa so {e skrivnost do naslednjega meseca. Takrat boste izvedeli dodatne informacije o leto{nji So{ki olimpiadi 2004. Tokrat pa le nagajiv pome`ik!

Dru{tvo tabornikov Rod so{kih meja{ev

foto: Jure Orehek, RSK [kofja Loka Te zanima, zakaj se zgornji osebek kar naprej pojavlja pred kamerami, na fotografijah v ~asopisih in pred radijskimi mikrofoni? Mogo~e misli{, da bi to lahko bil tudi tvoj na~elnik/na~elnica/stare{ina? Pridru`i se vse ve~jemu ROJ-u (rodovi odnosi z javnostmi), ki ti bo pri uresni~evanju tvojih zamisli pomagal z izku{njami, znanjem in "vezami". Oglasi se na bubi@rutka.net.

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO LI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO

O-koledar / FEBRUAR 2004

Ureja: Klemen Kenda - Bubi

Sezona orientacijskega teka se pri~enja. December in januar sta prinesla nekaj malega po~itka, zdaj pa spet zares. Tekme v za~etku sezone so ponavadi dalj{e in tehni~no nekoliko manj zahtevne.

Datum Datum Datum Datum Datum Status Status Status Status Organizator Organizator Organizator Organizator Karta Karta

8. 2.OSL4OK PolarisUdin Bor{t

22. 2.OSL5OK PolarisRakov [kocjan

28. 2.OLP1 TarcentoItalija

28. 2.TraserskiAnderluh seminarLjubljana

6. - 7. 3.SOL1/EOL d.o.o.Pliskavica

Lipica Open

OSL - Osrednjeslovenska liga

OLP - Orientacijska liga Primorske

SOL - Slovenska orientacijska liga

OSL in OLP sta rekreativni ligi, namenjeni treningu. Povedali smo `e, da je cena udele`be ponavadi 500 SIT na tekmo, velja pa povedati, da je udele`ba v za~etni{ki (C) kategoriji, primerni za na{e GG, ponavadi brezpla~na. Ve~ informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si.

·delo s SportIdentom in OEventom

·razno

Na seminarju bo tudi mo`no opravljati izpit za pridobitev traserske licence. Ve~ podrobnosti bo objavljenih na http://www2.arnes,si/~gander/. Predvidena kotizacija zna{a 2000 SIT. Prijave po{ljite najkasneje do 21. 2. na naslov gregor.anderluh@uni-lj.si, kjer dobite tudi podrobne informacije.

Lipica Open Lipica Open Lipica Open Lipica Open Eno najbolje obiskanih mednarodnih orientacijskih tekmovanj pri nas se bo odvijalo med 6. in 7. 3. 2004 v okolici Lipice. Tekmo pripravlja kar nekaj ~lanov Rodu mo~virski tulipani, spomladanski Kras in tolplo mar~evsko sonce pa sta razloga, da se najprej podate na http:// www.lipicaopen.com, kjer vas ~aka ve~ informacij, kasneje pa tudi na tekmo.

Traserski seminar

Traserski seminar

Traserski seminar

Traserski seminar

Traserski seminar bo 28. februarja v Biolo{kem sredi{~u v Ljubljani. Pri~el se bo ob 9. uri, kon~al pred tretjo uro. Predviden program je naslednji:

·ocena sezone 2003-2004

·trasiranje tekem MtBo (orientacije z gorskimi kolesi)

·sprint - tereni, karte, trasiranje

Miha Ma~ek - Muc

Ohi{je fotoaparata ni vse - kaj {e potrebujem?

Kaj je {irokokotni objektiv in kaj teleobjektiv? Za kaj je uporaben kateri od njiju? ^e smo v prej{nji {tevilki "obdelali" bistvene razlike med digitalnimi in analognimi fotoaparati, bomo tokrat posvetili pozornost predvsem objektivom.

Objektivi

Za vsak fotoaparat bi lahko rekli, da je sestavljen iz dveh delov - ohi{ja in objektiva. Slednji so v~asih celo pomembnej{i od ohi{ja. ^e bomo kupili {e tako dober profesionalni fotoaparat in ~e bomo nanj namestili slab objektiv, bodo slike v kon~ni fazi lahko celo slab{e, kot ~e bi jih naredili s fotoaparatom za enkratno uporabo. Nekaj po-

dobnega se bo zgodilo tudi, ~e bomo kupili super objektiv in ga pritrdili na ohi{je, ki bo imel recimo slab svetlomer ("naprava" za merjenje koli~ine svetlobe). Tako bodo vse fotografije ali presvetle ali pa pretemne. Vendar kljub vsemu, ve~ina resnih fotografov meni, da je objektiv najpomembnej{i del fotoaparata.

Glede na gori{~no razdaljo (pri objektivih jo merimo v milimetrih) lo~i-

mo tri osnovne tipe objektivov: {irokokotne, normalne in teleobjektive. Prav tako lahko v te tri razrede razdelimo objektive, ~e jih primerjamo glede njihovega slikovnega kota. [irokokotni objektivi bi bili tisti objektivi, ki imajo gori{~no razdaljo manj{o od 35mm in zavzemajo slikovni kot ve~ji od 62°. Med normalne objektive {tejemo objektive z gori{~no razdaljo med 35 in 85mm in slikovnim kotom med 62° in

29°. Teleobjektivi imajo gori{~no razdaljo ve~jo od 85mm in slikovni kot manj{i od 29°. Za primerjavo lahko povemo, da ima ~love{ko oko gori{~no razdaljo pribli`no 50mm in slikovni kot 45°.

Kaj nam pomaga, ~e vemo kak{na je gori{~na razdalja objektiva? Ko kupujemo objektive oz. kompaktne fotoaparate ("trotlzihre"), lahko na sprednji strani objektiva vidimo, kak{na je gori{~na razdalja tega objektiva. ^e vemo, da bomo ve~ino svojih fotografij naredili v majhnih, zaprtih prostorih, potem se bomo verjetno odlo~ili za {irokokotni objektiv, ker bomo le tako lahko zaobjeli ve~ino prostora. ^e pa ho~emo slikati divje `ivali v njihovem naravnem okolju, potem se odlo~imo za nakup teleobjektiva. Bolj{i teleobjektivi delujejo "skorajda" tako kot daljnogledi in lahko z njimi slikamo z velike razdalje, ~eprav se potem ob pogledu na fotografijo zdi, da smo bili pri fotografiranju od motiva oddaljeni le nekaj metrov.

Vsekakor se najbolj spla~a nakup objektiva, ki ima razpon nekako med 28 in 80mm. S takim objektivom bomo posneli vsaj 75% vseh svojih fotografij. Objektivom s prilagodljivo gori{~no razdaljo pravimo tudi zoom objektivi, ker nam omogo~ajo fotografiranje pri razli~nih gori{~nih razdaljah (v zgornjem primeru med 28 in 80mm).

Obstajajo tudi super zoom objektivi, ki imajo razpon med 28 in 300mm. Vendar je pri takih objektivih potrebno vedeti, da bo na fotografijah mogo~e, ravno zaradi tako velikega razpona, opaziti kak{ne napake (neostrina, zakrivljeni robovi slike … ). So pa taki objektivi zelo primerni za potovanja, ker nam ni potrebno nositi s sabo ve~jega {tevila objektivov.

Pri digitalnih fotoaparatih se pri gori{~nih razdaljah objektivov stvar malce zakomplicira. Ker so pri teh fotoaparatih svetlobni senzorji praviloma manj{i od formata navadnega (laica) filma, so tudi gori{~ne razdalje objektivov manj{e. Zato ve~ina proizvajalcev ob podatku o gori{~ni razdalji objektiva na digitalnem fotoaparatu poda tudi prera~unan podatek, kak{na bi bila gori{~na razdalja takega objektiva, ~e bi ga uporabljali na analognem fotoaparatu.

Poleg gori{~ne razdalje moramo biti pri nakupu objektiva pozorni tudi na vrednosti zaslonke. Zaslonka je pravzaprav sistem zaklopa, ki je znotraj objektiva. Zelo poenostavljeno povedano, bi lahko rekli, da z zaslonko deloma kontroliramo koli~ino svetlobe, ki pade na film/senzor. Vrednosti zaslonke nara{~ajo v geometrijskem zaporedju: 1, 1.4, 2, 2.8, 4, 5.6, 8, … Te vrednosti so ponavadi tako zapisane na vrhu objektiva pri le~ah, kjer lahko (v ve~ini

primerov) najdemo ime proizvajalca le~, podatek o gori{~ni razdalji (npr.: 75-300mm) in podatek o zaslonki (npr.: 1:4-5.6). Ta podatek o zaslonki nam pri omenjenem zoom objektivu pove, da je najmanj{a mo`na zaslonka pri 75mm gori{~ni razdalji enaka 4, pri 300mm gori{~ni razdalji pa 5.6. Vrednosti zaslonke okoli 4 so v ve~ini primerov zadovoljive za vsakega povpre~nega fotografa. ^e boste kupili objektiv z manj{o vrednostjo zaslonke, boste lahko slikali v slab{ih svetlobnih pogojih. Ob odlo~itvi za nakup objektiva, ki bo imel najni`jo vrednost zaslonke ve~jo od 5.6, boste morali uporabljati svetlobno bolj ob~utljive filme, da boste lahko naredili dobro fotografijo.

Ohi{je imam, objektiv imam - kaj {e potrebujem?

Ob nakupu fotoaparata se moramo v prvi vrsti vpra{ati, kaj bomo z njim slikali. V primeru, da nam bo fotoaparat slu`il predvsem za arhiviranje dru`inskih in ostalih podobnih dogodkov ter da bodo narejene fotografije bolj ali manj "romale" samo v doma~i album, potem se odlo~imo za kompaktno kamero z zoom objektivom, ki ima `e vgrajeno bliskavico. Objektivi na takih fotoaparatih imajo ponavadi gori{~no razdaljo nekako med 35 in 80mm, kar

Vse tri fotografije so bile posnete iz istega stoji{~a. Prva (od leve proti desni) je bila posneta z 28mm, druga z 50mm in zadnja z 100mm objektivom.

omogo~a `e kar nekaj eksperimentiranja glede izbire `elenega izreza fotografije.

^e se pa odlo~imo, da se bomo s fotografijo ukvarjali malce bolj resno (ne bomo slikali samo rojstnodnevih zabav in `urov s prijatelji), bomo pa prej ali slej ugotovili, da navadni "trotlzihri" za tako po~etje niso dovolj dobri in da si moramo omisliti zrcalno-refleksni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. Poleg objektivov k takemu aparatu skorajda nujno sodi tudi dobra bliskavica in stativ. Z bliskavico dodatno osvetljujemo pretemne motive, stativ nam pa slu`i kot opora, da pri slikanju z dalj{imi ~asi fotografije niso neostre.

Pri obojih tipih digitalnih fotoaparatov (kompaktnih in zrcalno-refleksnih) je potrebno upo{tevati tudi dejstvo, da moramo v fotoaparatu imeti tudi dobro spominsko kartico, ki nam bo omogo~ala shranjevanje narejenih fotografij.

Proizvajalci v osnovi k fotoaparatom prilo`ijo spominske kartice, ki so glede spominskega prostora zelo borne, zato moramo prej ali slej kupiti {e kak{no dodatno kartico. Pri nakupu le teh moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da vse spominske kartice niso enako hitre pri shranjevanju podatkov. ^e bomo na primer kupili dve kartici dveh razli~nih proizvajalcev z isto spominsko zmogljivostjo, se nam zna pripetiti, da bomo kaj kmalu ugotovili, da je ena od teh dveh kartic pri zapisovanju fotografij bistveno hitrej{a od druge.

Pri analognih fotoaparatih velja pa nekaj pozornosti nameniti izbiri filmov. Filmi se med seboj (v grobem) razlikujejo glede na svetlobno ob~utljivost in glede na "toploto barv". Svetlobna ob~utljivost je na filmih ozna~ena kot ASA (ameri{ki na~in ozna~evanja)

ali kot DIN (nem{ki na~in ozna~evanja). Pri obeh ozna~evanjih pa velja pravilo, da ve~ja {tevilka praviloma pomeni bolj svetlobno ob~utljiv film. V praksi to pomeni, da bomo lahko s 400 ASA (27 DIN) filmom slikali pri dosti slab{ih svetlobnih pogojih, kot pa s filmom, ki bo imel oznako 100 ASA (21 DIN). S toploto barv pa mislimo predvsem na to, kako recimo dolo~en film prika`e belo barvo. Nekateri filmi poudarjajo tople barve, med tem ko drugi te`ijo k nevtralnemu prikazu barv. Tisti, ki poudarjajo tople barve, so primerni za fotografiranje portretov, jesenskih motivov, son~nih zahodov … ^e pa ho~emo slikati zimsko pokrajino z veliko snega, bomo uporabili film z nevtralnim prikazom barv, ker bo le tako sneg resni~no bel in ne bo imel recimo pridiha rumene barve.

kupili tisto, kar potrebujemo. Dober analogen zrcalno-refleksni fotoaparat s pripadajo~o opremo (objektivi, bliskavica, stativ …) nas bo stal vsaj 250 tiso~akov. V primeru, da pa `elimo imeti tak digitalen fotoaparat, bo na{a denarnica la`ja za najmanj 400 tiso~akov.

^e pa fotografiramo predvsem zaradi lastnega veselja in dru`inskih spominov, potem na{a denarnica kljub vsemu ne bo do`ivela take katastrofalne su{e. Dobri analogni kompaktni fotoaparati stanejo od 50 tiso~ tolarjev navzgor, digitalni pa nekako 90 tiso~ tolarjev in ve~.

Oprema ni vse

Ta rek pri nakupu fotoaparatov in njim pripadajo~e opreme v ve~ini primerov vsekakor dr`i. ^e se ho~ete s fotografijo resneje ukvarjati, potem bo potrebno se~i globlje v `ep, da si bomo

Ne glede na to za kak{en fotoaparat se bomo odlo~ili, nam to {e vedno ne zagotavlja, da bomo z njim delali tudi izredne posnetke. Vseeno je ali slikamo digitalno ali analogno, bistveno je, da "po{kljocamo" ~im ve~ fotografij, da bomo dobili tudi ob~utek za kompozicijo, svetlobo in ostale elemente dobre fotografije. Tega se pa na `alost (ali pa sre~o bi rekli profesionalni fotografi) ne da kupiti v trgovini.

Uporabne povezave:

www.dpreview.com, www.megapixel.net, www.popphoto.com - testi, primerjave in opisi fotografske opreme, www.canon.com, www.nikon.com, www.minolta.com, www.olympus.com - spletne strani vodilnih

proizvajalcev fotografske opreme, www.fzs-zveza.si - spletna stran Fotografske zveze Slovenije, www.nationalgeographic.com/photography - sanje vsakega

fotografa so, da bi neko~ slikal za revijo National Geographic.

Tukaj si lahko ogledate ogromno {tevilo zelo dobrih fotografij.

Objavljeni so tudi razli~ni nasveti glede fotografiranja.

"Mal dnarja - mal muske"

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

Orientacijski tek

Ste se na ROT-u ali Glasu Jelovice navdu{ili nad uporabo tehnologije SportIdent (SI) za elektronsko perforiranje? Mogo~e se vam tovrstne inovacije na taborni{kih tekmovanjih zdijo nepotrebne? Kakorkoli `e, male rde~e ~ipe, ki zmorejo pomniti zaporedno {tevilko in ~as obiska kontrolne to~ke, so razvili prav orientacisti - {portniki, ki se ukvarjajo z orientacijskim tekom.

Ni naklju~je, da med bolj zagrizenimi orientacisti najdemo kar nekaj aktivnih ali pa nekdaj aktivnih tabornikov, med njimi tudi vse tri dosedanje predsednike Orientacijske zveze Slovenije. Gibanje v naravi predstavlja eno osnovnih taborni{kih ve{~in. S kompasom in ustrezno karto pa nobenega vsaj malo izku{enega tabornika ni strah pre~iti neznanega terena.

Ogledali si bomo glavne zna~ilnosti, ki orientacijo, kot jo poznamo pri tabornikih, lo~i od orientacijskega teka danes.

Osnovne zna~ilnosti

Orientacijski tek je lahko resen {port ali pa prijetno razvedrilo in izgovor za nekaj rekreacije ob koncu tedna.

Primeren je za vse starosti - od murnov dalje, saj na ve~ini tekem najdemo proge primerne za vsakr{no znanje in fizi~no pripravljenost.

tan~no ve, kje se nahaja. Poleg tega je postavitev vsake to~ke natan~neje dolo~ena z mikrolokacijo. ^e je npr. kontrola postavljena v srednjem od treh jarkov ali pa pod 4 metrskim skalnim skokom, nam mikrolokacija to pove (slika 1).

Karte

Slika 1: Tekmovalec {e pred startom dobi spisek mikrolokacij. V prvi vrstici preberemo ime tekme, v drugi kategorijo, zra~no razdaljo in vi{insko razliko, v zadnji pa razdaljo od zadnje KT do cilja. Drugi stolpec ozna~uje oznako KT, ~etrti pa objekt, kjer se KT nahaja (jama, vrta~a, skalni skok, jasa, pot, polje balvanov, suhi jarek, {tor). V preostalih stolpcih se nahajajo {e drugi koristni podatki (ob katerem objektu, ~e jih je ve~, se KT nahaja, na kateri strani objekta, ipd.).

Cilj orientacista na tekmi je najti vse kontrolne to~ke (KT) v predpisanem zaporedju, v nasprotnem primeru je tekmovalec (tekmuje se namre~ posami~no) diskvalificiran. Taborni{ki na~in tekmovanja, kjer se vsaka najdena KT nagradi z ustreznim {tevilom to~k, se pri orientacijskem teku imenuje score in ni posebno priljubljen. Pri nas so take tekme ponavadi izpeljane s skupinskim {tartom le pozimi v visokem snegu, da bi tekmovalci, ki {tartajo kasneje, ne imeli prednosti zaradi sledi v snegu.

Sama orientacija je zaradi izjemno dobrih kart druga~ne narave, kot smo je vajeni pri tabornikih. Ob pazljivem spremljanju zna~ilnosti terena dober orientacist v kateremkoli trenutku na-

Orientacijske karte (slika 2) so dostikrat vse tisto, kar obi~ajne topografske karte (npr. DTK25, ki smo ga taborniki najbolj vajeni) niso. Dobro izdelane karte so tako reko~ popolna slika te-

M^ na rodovem orientacijskem teku decembra 2003 v Cerknem. (foto: Peter Lahajnar)

rena, ki jo potrebujemo za uspe{no orientiranje. Poleg ve~jega merila, obi~ajno je to 1:10.000, v~asih 1:15.000, so na karti vse poti natan~no vrisane, celo tiste najmanj{e gozdne stezice ali pa gozdarske poti, ki nam na NOT-u zmeraj delajo preglavice. Natan~nost orientacijskih kart je prignana do take skrajnosti, da na njih najdemo celo ve~je drevesne {tore, klopce ob sprehajalnih

Slika 3: Primer legende na eni od ve~ kot 120 orientacijskih kart, ki so izdelane {irom po Sloveniji. Na{a mala de`ela je ob tej {tevilki z orientacijskimi kartami verjetno najbolje pokrita dr`ava na svetu.

tudi prehodnost gozda, vrsta podrasti, meje vegetacije (slika 3).

Oprema

Poleg kompasa za~etnik ne potrebuje posebne druge opreme. Pohodni{ki ~evlji in kak{na stara trenirka, ki se lahko strga, bodo zadostovali. Kasneje boste morda razmislili o nakupu SI ~ipa, dresa, posebnih ~evljev, {~itnikov za goleni, prirejenega kompasa in mogo~e {e kak{ne malenkosti. Za prvi stik s {portom pa rabite samo nekaj dobre volje za udele`bo na kak{ni spomladanski tekmi, o katerih vas obve{~amo v O-koledarju. poteh, lovske pre`e, balvane ipd. Posebej natan~no so na kartah upodobljene

Ve~ informacij o tekmovanjih, kartah in klubih najdete na straneh OZS

(http://www.orientacijska-zveza.si), za tabornike zanimiva povezava pa vodi na OK Nova Gorica

(http://www.orientacijski-klub-ng.si/), kjer najdete opis orientacijskega teka in nekaj drugih zanimivih idej za delo z vodom oz. druge taborni{ke akcije.

Slika 2: Izsek iz orientacijske karte "Godovi~".

Tekmovalec na tridnevnem mednarodnem tekmovanju Cerkno Cup, ki ga vsaki 2 leti prireja OK Azimut in {teje za World Ranking Event (WRE), kar lahko primerjamo s FIS tekmami pri smu~anju.

IZLETI V NARAVO

Ur{ka in Andrej Stritar

Zimska sanka{ka pustolov{~ina

Prijetna hoja in hiter spust v dolino

V zadnjih letih je v Sloveniji o`ivela zimska zabava, ki smo jo dolga leta zanemarjalirekreacijsko sankanje za staro in mlado. Tako ponekod v primernih zimskih razmerah delno splu`ijo ali stla~ijo sneg na manj prometnih cestah in cesticah ter zaprejo promet za avtomobile. Primerne proge so ceste na prelaz Ljubelj, na Vr{i~ (~e je zaprta za promet), iz Rate~ na Pe~, z Dovjega na Ravne, s Planine pod Golico k Savskim jamam, k Valvazorjevemu domu pod Stolom, k svetemu Petru nad Begunjami, pa {e kak{na bi se na{la.

Na{ cilj je Vogar, manj{a planota nad Bohinjskim jezerom, kjer so poleti prijetni travniki, nekaj staj, kak vikend in planinska ko~a. ^ezenj je speljana markirana pot iz Stare Fu`ine k Planini pri Jezeru in naprej v dolino Sedmerih jezer. Do ko~e je le ura hoje. Do ko~e pa pridemo tudi po `e prej omenjeni cesti. Ta kombinacija planinske poti in ceste je tako izvrstna prilo`nost za sanka~e. Prizadevni doma~ini progo skrbno vzdr`ujejo, splu`eni sneg ob strani pa slu`i kot varna za{~itna ograja. Izlet za~nemo v Stari Fu`ini na parkiri{~u ob za~etku ceste v dolino Voje, kjer poleti pobirajo cestnino. Pr-

Sankanje je obi~ajno vznemirljiva in prijetna zabava. Potrebujemo sani ter seveda nekaj izku{enj s krmarjenjem tega drve~ega rekvizita po progi navzdol. Dandanes lahko kupimo dobre {portne sani, ki se bolje prilegajo sankali{~u, la`ja pa je tudi vo`nja z njimi. Pri spustu navzdol so nujna tudi topla obla~ila, ~evlji z mo~nej{imi podplati, ki nam bodo pomagali pri krmarjenju navzdol, dobrodo{la pa je tudi za{~itna ~elada in v~asih smu~arska o~ala.

Avto je obi~ajno najbolje pustiti nekje na dnu ceste in se pe{ odpraviti navzgor. ^e vzpon poteka po isti smeri kot spust, moramo hoditi bolj pri robu, tako da ne oviramo drve~e sanka~e. Pozor na ovinkih, kajti tu imajo vozniki najve~ te`av z brzdanjem svojega vozila. Na vrhu spusta si nataknemo vse, kar imamo in se veselo zapodimo v dolino.

Eden najprimernej{ih sanka{kih izletov pri nas je spust po cesti, ki je speljana po dolini Suhe nad Bohinjem.

V jutranji megli proti Vogarju

Ku`a mora pa kar pe{ ...

vih deset minut gremo po cesti navzgor do planinskega ka`ipota, ki nas usmeri levo na zga`en kolovoz proti Vogarju. Kmalu se bomo morali sle~i, kajti pot je precej strma. Hitro bomo pridobili 400 vi{inskih metrov do Vogarja. ^ez dobre pol ure pridemo na bolj polo`en svet, kjer se nam odpre nekaj razgleda levo proti jezeru in se znajdemo na travnikih. [e nekaj slikovitih rovtov z razmetanimi stajami in znajdemo se pred ko~o, ki je ob vikendih tudi pozimi odprta.

Po po~itku nam ostane {e pribli`no dvajset minut zlo`nega vzpona do najvi{je to~ke ceste, ki je nekje v sen~nem gozdu `e na severni strani nad dolino Suhe. Prvih nekaj deset metrov je skorajda prepolo`nih. ^e sneg ni poledenel, nas mora kdo porivati, saj samo ne gre. Toda malo naprej se za~ne pa zares! Proga ima ravno prav nagiba, da na njej kar vriskamo od u`itkov. Ceste je za dobre {tiri kilometre. Pozor, po prvem kilometru sledi nekaj ostrih ovinkov! Raje pravo~asno zavrimo, da nas ne vr`e ven s ceste. Ne pozabite - sankanje je tudi nevarno. Krmarijo naj tisti, ki to dobro obvladajo.

Spust se kon~a na dnu doline, odkoder nas ~aka {e dober kilometer po ravnem nazaj na izhodi{~e. Za cel izlet bomo porabili pribli`no tri ure.

Mrzlo zimsko veselje

Na Vogarju

Po strmem kolovozu proti soncu

Opazovanje zvezdnega neba

Tokrat se `e zve~er, ~im se stemni, ozrite proti zahodu. Najverjetneje bo Venera prva stvar, ki jo boste opazili, saj sveti kot Ve~ernica. V no~eh brez Lune je to najsvetlej{i objekt na nebu. Orion je to~no na jugu. Za nas, ki tokrat gledamo proti zahodu, je torej na na{i levi. Na desni strani, pribli`no tako visoko kot Orion, najdemo zvezdo Severnico, ki je … neverjetno - na severu!

Kot smo `e omenili se zaradi vrtenja Zemlje celotno zvezdno nebo s planeti vred navidezno vrti okoli Severnice - in to v nasprotni smeri urinih kazalcev. ^e bomo torej opazovali dalj ~asa, bomo opazili, da Venera in ostale bli`nje zvezde kmalu zaidejo za zahodnim obzorjem. Tudi Orion se premakne bolj proti zahodu in tako dalje. ^rta, ki je ozna~ena na karti in poteka skozi ozvezdja: Ribi (Pisces), Oven (Aries) in Bik (Taurus) ter naprej Dvoj~ka (ki jih na na{i sliki ni ve~) je Ekliptika. Na njej oziroma v njeni neposredni bli`ini lahko najdemo Sonce, Luno in vse planete. V Oson~ju vsi planeti kro`ijo pribli`no v isti ravnini kot Zemlja. To ravnino opisuje ravno Ekliptika. Le-ta poteka skozi

nam iz horoskopov znana Zodiakalna ozvezdja. Na na{i sliki, ki prikazuje le zahodni del neba, najdemo le Venero in Mars. ^e pa gremo po Ekliptiki bolj proti vzhodu, najdemo Saturna v Dvoj~kih in Jupitra v Levu (glej sliko v januarski {tevilki Tabora). ^e pogledamo Venero skozi teleskop, bomo opazili, da je pravzaprav krajec, ki ima obliko ~rke "D". Venera je namre~ notranji planet in kro`i bli`je Soncu kot Zemlja. Venera postaja z dneva v dan navidezno ve~ja, saj se nam pribli`uje, hkrati pa krajec postaja vedno bolj podoben srpu. Ob tokratnem prehodu med Sonce in Zemljo bo navidezno celo pre~kala Son~evo ploskev, kar velja za izredno redek pojav. Venera bo pre~kala Son~e-

vo ploskev dne 8. junija 2004 (v prej{nji {tevilki je pri{lo do napake, za katero se vam opravi~ujem). Pojav bo viden tudi iz Slovenije in sicer v dopoldanskem ~asu. Mars ali rde~i planet, kot mu tudi pravimo, {e zdale~ ni ve~ tako svetel kot je bil poleti. Zemlja kro`i okoli Sonca enkrat hitreje kot Mars, zato se od Marsa, ki je prvi zunanji planet, trenutno oddaljuje. Pisali smo `e, da je bil lani Mars najbli`je Zemlji v celi zgodovini ~love{tva. ^ez pol leta se bo nahajal povsem na drugi strani Sonca kot Zemlja, nato pa se bo za~el ponovno pribli`evati. Bli`ino Marsa je lani izkoristila tudi vesoljska agencija NASA, ko je na Mars poslala kar dve sondi: Spirita, ki je 4. januarja uspe{no pristal na Marsu, in

Andromedina galaksija (M-31)

Zahodna stran zvezdnega neba, kakr{no bo videti v sredini februarja okoli 20h.

MODRA MISEL

Ravnodu{nost je oblika

lenobe, a lenoba je eden od simptomov, da ni ljubezni. ^lovek ni len do tistih, ki jih ljubi. Problem je: kako ljubiti? (Aldous HUXLEY)

Oportunity, ki naj bi pristal 24. januarja. Naloga obeh sond je raziskati, ali je na Marsu `ivljenje oziroma, ~e je sploh kdaj bilo.

Na karti najdemo {e eno ozvezdje, ki je lahko zelo uporabno pri orientaciji na nebu. To je Kasiopeja, ki jo izdaja zna~ilna oblika ~rke "W". Kasiopeja je tako blizu Severnice, da v na{ih krajih prakti~no nikoli ne zaide. Hkrati se nahaja na nasprotni strani Severnice kot Veliki voz, ki je za orientacijo uporaben bolj v poletnih no~eh. Na na{i karti najdemo tudi stare znanke iz prej{njih {tevilk: Andromedino galaksijo (M-31), Plejade (M-45) in Orionovo meglico (M-42).

LUNINE MENE

Zadnji

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 2.Vzhod: 07:251. 3.Vzhod: 06:41

Zahod: 17:06Zahod: 17:49

15. 2.Vzhod: 07:0615. 3.Vzhod: 06:14

Zahod: 17:27Zahod: 18:08

Fotografija ozvezdja Orion, pravzaprav njegove meglice, kakr{no z dana{njimi digitalnimi fotoaparati, malo dalj{o osvetlitvijo in stojalom lahko posname vsak sam. Slika je nastala sredi svetle Ljubljane skozi kro{njo dreves (in `lebov).

Povr{je Marsa, ki ga je posnela ameri{ka sonda Spirit ob svojem pristanku na Rde~em planetu

PREDSTAVITVE RODOV

Savski Rod

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: ustanovitve: 1968

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Ljubljana, Savsko naselje [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih [tevilo aktivnih ~lanov: 30

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: 1 vod M^, 2 voda GG, klub gr~

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Najbolj zagrizen ~lan rodu: Najbolj zagrizen ~lan Ale{ Semoli~, Cesta vstaje 78, [martno pod [marno goro, 1211 Ljubljana. 041/920 451, ales.semolic @ guest.arnes.si

Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: sr.rutka.net

Simbolika rodovega imena

^isto preprosto - ob ustanovitvi so rod poimenovali po Savskem naselju v katerem {e danes delujemo.

U~inkovine

Beljakovine, ma{~obe, ogljikovi hidrati, balastne snovi, provitamin A in D, vitamini B1, B2 in H, malo vitamina C, `elezo, kalij, fosfor, polisaharid inulin.

Uporabnost

Zni`uje koli~ino sladkorja v krvi, priporo~ajo ga doje~im materam, pomaga pri zaprtju, gomolje lahko u`ivamo surove, kuhane, du{ene ali pe~ene. Okus je nekoliko sladek, sestava mesa je so~nej{a in rahlej{a kot pri krompirju. Sve`e gomolje nare`emo in jih lahko pripravimo v solati.

Topinambur

O~i{~enega nare`emo na kolobarje in ga lahko pojemo kar surovega.

Na maslu

Potrebujemo 80 dag o~i{~enega topinamburja, 15 dag masla, ½ kozarca suhega vina in sol.

Narezan topinambur prekuhamo v slanem kropu. Odcejenega stresemo v ponev, v kateri smo razpustili maslo. Ko je ope~en prilijemo vino in ga kuhamo do mehkega. Postre`emo ga k razli~nim jedem.

Omleta s sirom

Potrebujemo ½ kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 4 `lice moke, 20 dag sira in olje.

Jajca, moko in nariban sir zme{amo. V to me{anico ribamo topinambur

Crga

Topinambur

(Helianthus tuberosus L.)

Ameri{ki krompir ali topinambur je trajnica. K nam je pri{el iz Ju`ne Amerike in Mehike. Vrsta son~nic z manj{imi cvetovi. Pri nas je kot vrtnina {e vedno premalo znan. Ima sladke gomolje, ki so podobni krompirju. Uporabni so gomolji, od meseca oktobra do meseca maja. Lahko so belkastorumeni, rjavkasti ali rde~kasti. Meso je belo, rumeno ali rde~kasto, vendar to ne vpliva na okus. Gomolji imajo tanj{o zunanjo ko`ico kot krompir, zato se hitreje osu{ijo in jih najbolje ohranimo, ~e jih zasujemo s peskom ali zemljo.

in sproti me{amo. Z `lico dajemo maso v ponev z vro~im oljem. Omlete ope~emo na obeh straneh in jih {e tople postre`emo.

Kola~ki

Potrebujemo ½ kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 20 dag sira, 8 `lic moke, olje in dobro misel.

O~i{~en in na ko{~ke narezan topinambur skuhamo, pretla~imo in ohladimo. Prime{amo jajci, moko, nariban sir in dobro misel. Zmes dobro pregnetemo, na mizi oblikujemo {truco in jo razre`emo na rezine debele pribli`no 2 cm. Rezine povaljamo v moki in jih na vro~em olju zape~emo.

Enake kola~ke lahko naredimo tudi iz krompirjevega pireja.

ZA VODNIKE

Pugy Po korakih

V prej{nji {tevilki smo predstavili, kaj je projekt in v ~em je taborni{ki druga~en od obi~ajnega. Taborni{ki projekt omogo~a predvsem veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe mladih. Pri taborni{kem projektu vodnikova naloga ni vodenje izvajanja projekta, pa~ pa bolj vzpodbujanje in usmerjanje mladih, ustvarjanje pogojev za doseganje realno dosegljivih ciljev ter vklju~evanje vseh elementov taborni{ke metode. S ~lani mora vzpostaviti partnerski odnos (zaupanje in spo{tovanje), preko katerega bo lahko spremljal, kaj so se nau~ili, in kako so pri sodelovanju spo{tovali dogovorjena pravila (taborni{ke zakone).

Za izpolnjevanje svoje vloge, bodo vodniku v pomo~ predlagani koraki, ki predstavljajo jasen proces, preko katerega pridemo od idej izra`enih na za~etku, do proslavljanja dose`kov ob zaklju~ku projekta.

7 Korakov taborni{kega projekta

Prvi korak - Kak{en projekt?

Prvi korak vklju~uje naslednje elemente: ^as za sanjanje; ^as za sanjanje; ^as za sanjanje; ^as za sanjanje; sanjanje; v vodu ali klubu PP* se pogovarjamo o tem, kar bi mladi ~lani radi delali.

Predstavitev idej; Predstavitev idej; Predstavitev idej; Predstavitev idej; Predstavitev predstavitev idej ~lanov voda in pogovor o njih.

"De{ifriranje" idej; "De{ifriranje" idej; "De{ifriranje" idej; "De{ifriranje" idej; "De{ifriranje" idej; razmi{ljanje voda o tem, kar je v izra`enih idejah resni~no pomembno za njih.

vod oblikuje skupno idejovklju~i kar je bilo med idejami pomembno - in jih zdru`i v cilje projekta.

* (projekt lahko izvajamo tudi na nivoju dru`ine, ~ete ali celotnega rodu)

Drugi korak - Vklju~evanje mo`nosti za u~enje

Ta korak mora izvesti vodnik s pomo~jo na~elnika dru`ine oz. vodni{kega sveta:

·· Ocenjevanje stopnje te`avnosti; Ocenjevanje stopnje te`avnosti; Ocenjevanje stopnje te`avnosti; Ocenjevanje stopnje te`avnosti; stopnje presoja in po potrebi preoblikovanje delov projekta, ki so prete`ki glede na starost ~lanov, neizvedljivi, predragi.

Oblikovanje u~nega okvira; Oblikovanje okvira; Oblikovanje u~nega okvira; Oblikovanje okvira; na hitro pregledamo, katere mo`nosti za u~enje bi lahko vklju~ili, da bi obogatili u~ni okvir projekta.

Razvijanje u~nih prilo`nosti; Razvijanje u~nih prilo`nosti; Razvijanje u~nih prilo`nosti; Razvijanje u~nih prilo`nosti; analiziramo projekt v smislu mo`nosti za u~enje.

·· Raba taborni{ke metode; Raba taborni{ke metode; Raba taborni{ke preverimo, kako pri izvedbi na najbolj{i na~in vklju~imo vse elemente taborni{ke metode.

Izkoristek dinamike taborni{tva; Izkoristek dinamike taborni{tva; Izkoristek dinamike taborni{tva; Izkoristek dinamike taborni{tva; preverimo, kako v vodu najbolje izkoristimo {tiri vidike dinamike taborni{tva (vzgojni cilji, aktivnosti, struktura in sistem, `ivljenje v vodu).

Oblikovanje soglasja; Oblikovanje soglasja; Oblikovanje soglasja; Oblikovanje soglasja;

Tretji korak - Na~rtovanje

Na~rtovanje obsega: Usklajevanje "obogatenega" projekta; Usklajevanje "obogatenega" Usklajevanje "obogatenega" projekta; Usklajevanje "obogatenega" predstavitev predlogov dopolnil vodnika (drugi korak) in usklajevanje s ~lani, ki so oblikovali skupno idejo in cilje projekta.

·· Definiranje nalog in ~asovnega plana izvedbe; Definiranje in ~asovnega ~asovnega opis nalog, ki jih moramo za dosego ciljev narediti in do kdaj.

Oblikovanje nabora potrebnih virov in ocena Oblikovanje nabora potrebnih virov in ocena Oblikovanje nabora potrebnih virov in ocena Oblikovanje nabora potrebnih virov in ocena nabora in stro{kov; stro{kov; stro{kov; oblikovanje predhodnega nabora virov - delitev na materialne in ~love{ke vire, ocena stro{kov, mo`ni na~ini zagotavljanja potrebnih finan~nih virov.

Oblikovanje vlog in skupin za izvajanje nalog; Oblikovanje vlog in skupin za nalog; Oblikovanje vlog in skupin za izvajanje nalog; Oblikovanje vlog in skupin za nalog; in oblikovanje individualnih vlog, pristojnosti in odgovornosti, oblikovanje delovnih skupin.

^etrti korak - Priprava

Priprava je zadnji, vendar pomemben korak pred za~etkom izvajanja projekta in vklju~uje:

Predstavitev projekta; Predstavitev projekta; Predstavitev projekta; Predstavitev projekta; predstavitev projekta v dru`ini, ~eti oz. rodu.

Povezava osebnih ciljev (napredka) ~lanov z na- Povezava osebnih (napredka) ~lanov z na- Povezava osebnih ciljev (napredka) ~lanov z na- Povezava osebnih (napredka) ~lanov z na- (napredka) logami in cilji projekta; logami in cilji projekta; logami in cilji projekta; logami in cilji projekta; logami in cilji projekta; vsakega ~lana usmerimo do vlog in skupin za izvajanje nalog, ki sovpadajo z njegovimi osebnimi interesi in ki predstavljajo izziv in njegov osebni napredek.

·· Usposabljanje za kvalitetnej{e izvajanje nalog; Usposabljanje za kvalitetnej{e izvajanje nalog; kvalitetnej{e pomagamo (omogo~imo) mladim, da pridobijo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za izvedbo nalog povezanih s projektom.

Posebne naloge za vodnika; Posebne naloge Posebne naloge za vodnika; Posebne naloge spremljanje napredka in ukvarjanje z nalogami, ki presegajo zmo`nosti ~lanov (promocija, sodelovanje s star{i in {olo, zbiranje finan~nih prispevkov, ... ).

·· Vrednotenje projekta kot celote in napredka vsa- Vrednotenje projekta kot celote in napredka vsa- kot celote napredka vsakega posameznika; kega posameznika; kega posameznika; kega posameznika; analiza, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko naredili bolje, evidentiranje vrhuncev (kje smo bili mo~ni) in najni`jih to~k (kje smo bili {ibki) in zakaj. Ugotavljanje, kaj so mladi pridobili s projektom in v kak{ni meri so dosegli osebni razvoj.

Nagrajevanje napredka; " Nagrajevanje napredka; Nagrajevanje napredka; " Nagrajevanje napredka; "uradno" prepoznavanje napredka, ki ga je posamezni ~lan dosegel (npr. podelitev osvojene stopnje znanja ali ve{~ine).

Sedmi korak - Proslavljanje

Po dolo~enem ~asu (ko strnemo spomine in zberemo vso dokumentacijo) je pomembno nameniti ~as naslednjemu: Razmi{ljanje (refleksija) o duhovnih vredno- Razmi{ljanje (refleksija) duhovnih vrednotah; tah; tah; tah; organiziranje ~asa za razmi{ljanje o duhovni rasti, ki temelji na izku{nji ~lanov.

·· Organiziranje zaklju~ne "zabave"; Organiziranje zaklju~ne Organiziranje zaklju~ne "zabave"; Organiziranje zaklju~ne Organiziranje zaklju~ne "zabave"; npr. vodova ~ajanka z razstavo fotografij ali video projekcijo, ali katera druga oblika opisovanja spominov na prehojeno pot projekta. Na zabavo lahko povabimo ~lane drugih vodov, celega rodu, star{e in podpornike, ki so sodelovali pri uresni~itvi projekta.

V naslednji {tevilki:

Prvi korak - kak{en projekt?

NAPRAVIMO TABORNI[KI PROJEKT (Let's do a Scout Project)

"Napravimo taborni{ki projekt" je namenjen vodnikom in na~elnikom. Korak za korakom razlaga, kako lahko uporabite projektni pristop, da zagotovite bogato in razburljivo u~no okolje za ~lane voda, dru`ine, kluba PP ali ~ete.

Izvedba projekta; Izvedba zdaj gre zares!

Priro~nik je v elektronski verziji (pdf) v angle{kem jeziku mo`no dobiti na spletni strani

Ta korak izvedemo v kratkem ~asovnem obdobju po izvedbi projekta (nekaj dni do enega meseca). Vsebuje:

www.scout.org/wsrc/ll/docs/scoutproject_e.pdf, slovenska razli~ica pa bo na voljo predvidoma v mesecu marcu.

Peti korak - Izvedba projekta ("veliki dogodek")

[esti korak - Vrednotenje in nagrajevanje napredka

DNEVNIK U^ITELJA KITARE

OSNOVNI PRIJEMI

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

Pinezici, Krk, 2. januar 2004 Staro leto se je prav presenetljivo kon~alo. Predvsem z glasbo. Tako, ki jo ob tabornem ognju redko sre~amo. Obi~ajno se zadovoljimo z dvema kitarama in ne preve~ ubranim petjem … Ve~er z malim orkestrom - harmoniko, violino, klarinetom, kitaro, tamburinom in nekaj izku{enimi glasovi, ki vedo, kaj je to "terca" in ki se potrudijo, da je tudi petje vsaj toliko ve{~ina kot igranje na in{trument - me spomni, da kultura petja pri tabornikih `al pe{a. Peter, na{ novope~eni taborni{ki kitarist, je bil nad dogajanjem seveda navdu{en in prve ure novega leta je zaznamovala prva resna lekcija. Pravijo pa, da to, kar po~nemo prvi dan novega leta, zaznamuje vseh naslednjih tristo peti{estdeset, no tristo {estin{estdeset jih bo letos.

Leva roka, ki skrbi za prijeme akordov, je obi~ajno tista, ki pritegne na{o pozornost ob opazovanju kitarista ob tabornem ognju. Njeni gibi se zdijo marsikomu zapleteni in nekateri prijemi povsem nemogo~i. Pa temu ni tako. Nau~iti se akordov ni dosti bolj zapleteno, kakor nau~iti se Morsejeve abecede ali pisanja z velikimi tiskanimi ~rkami.

V levici je dostikrat skrit tudi posluh kitarista. Nemalokrat se zgodi, da kitarist brez kitare sploh ne zna ve~ peti in pravo melodijo pogostokrat zgre{i za bolj ali manj slabo ~etrtinko tona. Izku{eni kitarist vam lahko kaj hitro pove tudi akorde preprostej{ih skladbic in se pri tem zate~e k navideznemu prijemanju le-teh z levico.

Dr`a

Kitaro obi~ajno igramo sede. Takrat si jo pri akordi~ni igri obi~ajno naslonimo na desno nogo, vrat pa obrnemo v levo, tako da so basovske strune na vrhu. Klasi~ni kitaristi imajo kitaro obi~ajno oprto na levo nogo, le-to pa nekoliko privzdignjeno, da slu`i za bolj{o oporo.

Roka

Levica bo poskrbela za lep in ~ist ton. Tega bomo dosegli, ~e bomo struno prijeli pravilno in dovolj ~vrsto. Preden spregovorimo o polo`aju prstov in roke na strunah povejmo {e, da je vsakdo nekoliko druga~en in da mu mogo~e opisane teh-

nike ne bodo v{e~. Veliko izjemnih kitaristov uporablja povsem samosvoj na~in igranja, mi pa se bomo v ~lanku vseeno dr`ali "knjige".

Levico s palcem opremo na sredini zadnjega dela vratu kitare. S tak{no oporo bomo uspeli zapestje poriniti ~imbolj naprej (slika 1), kar nam bo omogo~ilo la`je prijemanje akordov, predvsem zapletenej{ih, ki jih bomo spoznali kdaj kasneje. Za~etnikom pa se bo morda tak{en na~in zdel neroden, levica ima namre~ bolj{o oporo, ~e je na vrat naslonjena kar cela dlan. Ob taki dr`i pa imajo prsti manj svobode in je zato prijemanje basovskih strun nerodnej{e, nekatere akorde pa je na tak na~in sploh nemogo~e prijeti.

Pravilna dr`a zapestja leve roke

Prsti

Osnovno pravilo pri postavljanju prstov je, da strune prijemljemo ~im bli`je pre~ki. S tem bomo prepre~ili, da bi ob vibriranju struna "odskakovala" in pri tem ustvarjala mote~e bren~anje. Prijem mora biti ~vrst, ni pa potrebno, da zanj uporabimo vso svojo mo~.

Bren~e~emu tonu namre~ obi~ajno na botruje {ibek pritisk, pa~ pa nenatan~en prijem. Bodisi tona nismo prijeli ob pre~ki, bodisi smo struno prijeli napa~no. Prst mora namre~ biti postavljen ~imbolj pravokotno na vrat (ja, treba si bo porezat nohte), pri tem pa moramo paziti, da bo prvi ~lenek izbo~en.

Dodajamo {e kratek slovar~ek:

major - durov kvintakord

minor - molov kvintakord

dim - zmanj{an kvintakord

dom 7 - z malo septimo (obi~ajen

septakord npr. C7)

major 7 - durov kvintakord z veliko septimo

Pravilen prijem strune, prvi ~lenek prsta je izbo~en

POGLEDI LIBANONA

Libanon je nastal z razpadom otomanskega imperija po prvi svetovni vojni. Med vojnama je bil pod francoskim mandatom, popolnoma samostojen in neodvisen pa je postal po 2. svetovni vojni.

Njegova strate{ka lokacija na Bli`njem vzhodu (na v obali sredozemskega morja ga objema Sirija in ga stiska ob morje) in relativno trdna vlada sta ga oblikovala v glavno trgovsko in ban~no sredi{~e. S predstavni{tvi skoraj 90 razli~nih bank je postal [vica Bli`njega vzhoda. Tudi veliko zahodnih multinacionalk je imelo svoja predstavni{tva na tem koncu sveta ravno v Bejrutu.

Staro mestno jedro Bejruta je bilo med vojno poru{eno skoraj do nerazpoznavnosti. Za obnovo so strokovnjaki izdelali megalomanski na~rt, obnova starega jedra pa bo trajala le (?) 10 let.

Libanon je ena najbolj gosto naseljenih dr`av Bli`njega vzhoda. Njegovi prebivalci so izjemno prijazni in gostoljubni, tako da nikakor ne gre odkloniti na obisku ponujene kave (tako mo~ne, da je dobro imeti tudi mo~no srce!).

Libanon je bil vedno me{anica tradicionalnega in modernega; kristijanov in muslimanov; evropskega in srednje-vzhodnega. Polovica prebivalstva je kristjanov, druga polovica pa muslimanov.

Glavni jezik je arab{~ina, nikakor pa ne bo{ imel te`av s sporazumevanjem, ~e govori{ francosko ali angle{ko.

Otroci so 17-letno vojno do`ivljali po svoje. Kruta pri~evanja ka`ejo take slike …

Redkokje semafor. Oglu{ujo~e hupanje, trobljenje in nervozno pritiskanje na trobljo vsake tri sekunde! Prometni kaos, ko tropasovnica postane poligon, kjer zmagujejo najve~ji in najbolj drzni. Le za najbolj pogumne!

V stranskih uli~icah najde{ tudi bolj mirne koti~ke …

V Libanonu ne moremo mimo Byblosa. Je eno najstarej{ih stalno naseljenih mest na svetu. Prva izkopavanja so z najdbami posegla ve~ kot 7000 let nazaj. 3000 let pred na{im {tetjem je mesto postalo najbolj pomembno trgovsko pristani{~e na podro~ju, ki je po{iljalo cedrovino in olje v Egipt v zameno za zlato, alabaster, papirus in lan. Potem je bilo mesto do 10. stoletja pred na{im {tetjem glavno sredi{~e feni~anske kulture. V tem ~asu je nastala pisava, predhodnica moderne abecede.

Libanonska kuhinja te prav gotovo ne razo~ara: zelenjava, zelenjava in {e enkrat zelenjava, z ov~etino, stro~nicami in raznimi za nas nenavadnimi kombinacijami in koli~inami.

Zraven pa seveda arak z ledom, ki pa bi se mu prav lahko odpovedala! Moram pa dodati, da ob vsej me{anici okusov zelo prav pride zahodnja{kemu okusu doma~apica, pri kateri ve{, kak{en okus bo imela, ko nese{ ko{~ek v usta!

Na vi{ini 2000 metrov je cedrov gozd pokrival ve~ino libanonskih vrhov, vendar so ga skozi stoletja preve~ izsekavali, tako da danes ostaja le skupina dreves s prav posebnim vonjem. Podro~je, kjer so se ohranili ti redki primerki, so razglasili za nacionalni spomenik, saj so nekatera drevesa tu stara ve~ kot 1500 let. Feni~ani so cedrovino izva`ali v Egipt, kjer je veljala za les bogov, najbr` nemajhen dele` pa je je bil dele`en tudi Salomon, ki je iz nje zgradil svoj tempelj. In nikar si ne predstavljajte, da je v tej majhni de`elici vedno peklensko vro~e! Posebnega mraza sicer nisem do`ivela, vendar pa so v zimskem ~asu tu urejena smu~i{~a.

Glavno mesto se ({e vedno) pona{a z duhom svetovljanstva. Mesto z ve~ kot milijonom prebivalcev le`i ob obali Sredozemskega morja. Pla`e okrog Bejruta so zelo onesna`ene, prav ni~ druga~e pa ni bilo, ko smo se mi posku{ali osve`iti v morju vi{je na severu. Na{a "osve`itev" se je kon~ala v topli in zelo gosti juhi, z dobr{no mero zakuhanih rjavih rezancev.

Vsekakor bolj{a osve`itev je bila no~na zabava v prestolnici! Hrana, pija~a, dobra glasba in ognjemet, ki je de`eval z neba. Res se znajo dobro zabavati!

Dolina Beka je kmetijsko sredi{~e Libanona. Na 800 m nad morjem jo vla`ita dve reki; zemljo obdelujejo vse leto. V `itnici Libanona le`i Baalbek, ki je dobil ime po feni~anskem bogu Baalu. Grki so ga kasneje poimenovali Heliopolis ali Mesto sonca, Rimljani pa so to podro~je imeli za glavno sveti{~e boga Jupitra. Akropola v Baalbeku je ena najve~jih na svetu. Kompleks se razprostira v dol`ini 300 metrov. Tu o mogo~nosti templja pri~a le {e {est ohranjenih 22 metrov visokih stebrov.

Tako, po eksotiko daljnih de`el sploh ni treba iti na drugi konec poloble! @e "na{e" Sredozemlje ponuja sre~anja s precej druga~nimi navadami, prijaznimi obrazi in nepri~akovanimi dogodiv{~inami! Pa veselo na pot!

TRENUTKI

PRODAJALNA RESNICE

Zanimivo, kako se zna De Mello splaziti v moje naro~je ob takih trenutkih, da se moram ustaviti in polo`iti karte na mizo. Pride dan, ko zavijem k knji`ni polici in roka enostavno se`e po tisti drobni modri knji`ici. Naklju~no odprem in ravno tam so. Besede, ki me vr`ejo v delo s samo seboj. Da tokrat ne bom sama, te povabim zraven, v Prodajalno resnice …

Komaj sem mogel verjeti svojim o~em, ko sem videl napis z imenom trgovine: Prodajalna resnice. V njej so torej prodajali resnico.

Prodajalka je bila zelo ljubezniva. Kak{no vrsto resnice ho~em kupiti, delno ali popolno? Seveda popolno. Nikakr{nih prevar, nobenih prikrojevanj in olep{av ne potrebujem. Hotel sem svojo resnico ~isto, jasno in popolno. Pomignila mi je, naj grem na drugi konec trgovine, kjer so prodajali popolno resnico.

Tam me je prodajalec so~utno pogledal in mi pokazal cenik. "Cena je zelo visoka, gospod," je rekel. "Kolik{na je?" sem vpra{al, odlo~en, da vzamem popolno resnico, naj stane, kar ho~e. "^e vzamete to," je dejal, "boste za vedno izgubili svoj mir."

@alosten sem od{el iz trgovine. Predstavljal sem si bil, da lahko dobim popolno resnico prav poceni. [e vedno nisem pripravljen na Resnico. Tu in tam potrebujem svoj mir in po~itek. [e vedno moram samega sebe nekoliko varati s svojimi izgovori in olep{avami. [e vedno se zatekam v zavetje svojih verovanj, ki jih ne postavljam pod vpra{aj.

Zakaj se ti zdi pomembno, da si resnicoljuben/-na?

Je tvoja resnicoljubnost neskon~na ali ji postavlja{ meje?

Kje se u~i{ imeti rad/-a resnico?

Kaj te sili, da v~asih zami`i{ na eno oko?

Kak{ne posledice ima to, da v~asih prikroji{ ali zamol~i{ resnico?

Iskrenih odgovorov sebi ti `elim in dovolj mo~i, da bo resnica ostra!

Butec in butec

Vem, kaj boste rekli. "Kaj se mu je ~isto zme{alo!? Saj ne more brati tak{nih stvari. Pa {e v Taboru predstavlja tak{ne knjige..." Moja filozofija je druga~na. Preleti vse, kar ti pride pod roke. Predsodki namre~ ubijajo duha, ne radovednost. Potem se odlo~i. Knjiga ti ne bo nikdar zamerila, tudi ~e jo bo{ kasneje odlo`il, ker ti ne bo ugajala. To knjigo sem odlo`il {ele, ko sem jo prebral.

Dokler se knjige ne pritaknete, ne `elim poslu{ati pripomb, da knjiga ni primerna za predstavitev, da ni za ciljno Taborovo ob~instvo, da morebiti politi~no ali svetovno nazorsko ni ravno korektna...Tovrstni predsodki me sploh ne ganejo. @e dolgo nisem tako u`ival ob branju in tudi vam privo{~im vse tiste salve smeha. Ob vsem prebranem pa je tako ali tako vedno najpomembnej{i kriti~en razmislek. K stvari torej!

Kako najbolj nazorno predstaviti knjigo z naslovom Neumni beli mo`je beli mo`je Neumni beli mo`je beli mo`je mo`je, ki jo je z neverjetnim navdu{enjem in zagnanostjo napisal

Michael Moore

Michael Moore

Michael Moore Michael Moore Moore?

Cini~na humoreska kriti~nega Ameri~ana, ki se v brk posmehuje svojemu bistroumnemu predsedniku, svoji veliki dr`avi in ustaljenemu na~inu razmi{ljanja njenih dr`avljanov. Avtor z vso svojo preprostostjo, brez dlake na jeziku, v~asih {e precej `aljivo, ri{e podobo svoje nacije, govori o tabujih in podira nekatere stereotipe. V svojih pripovedovanjih je avtor tako jasen in neposreden, da je razumljiv tudi bralcu, ki se svetovni politiki raje ogne `e na dale~. Vsaj povr{no poznavanje zgodovine in trenutnih razmer pa nam odpira nova obzorja.

Povsem legitimna kritika sistema in razmer, ki jih ta povzro~a, sloni na nekaj res domiselnih, a v~asih precej banal-

Je` svetuje, vi preberete:

Michael Moore, Neumni

nih argumentih. Ni mote~e, temve~ zgolj noro zabavno. Predvsem avtorjeve re{itve za bolj{o Ameriko, za bolj{i svet in bolj{e ljudi.

Knjiga Neumni beli mo`je ni zanimiva in predstavljena zaradi odgovorov, ki nam jih ponuja, temve~ zaradi vpra{anj, ki jih zastavlja. [teje predvsem kriti~en razmislek o prebranem, saj dvomim, da boste s populisti~nim avtorjem vedno in v vsem sogla{ali. Gotovo pa se boste ob branju mo~no zabavali.

beli mo`je

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

zavzame najve~ji slikovni kot? Z – teleobjektiv, M – normalen objektiv, A –{irokokotni objektiv

3.Avtor knjige Neumeni beli mo`je je … U – Francoz, N – Ameri~an, L – Nemec

4.Kako {e druga~e imenujemo son~nico z imenom ameri{ki krompir? P – ameri{ki cvet, T – tomahavk, U –topinambur

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Katero nebesno telo na no~nem nebu, ko ni Lune, sveti najsvetleje? Z – Severnica, D – Venera, P – Sonce

2.Kateri objektiv fotoaparata

5.Kje se bo dogajal poletni norve{ki nacionalni skavtski jamboree? Z – v Larviku, K – v Oslu, S – v Ingelsrudu

6.Kaj je Ekliptika? T – ravnina, na kateri kro`ijo planeti v na{em oson~ju, I – tujka, s katero imenujemo son~ni mrk, O – elipsa po kateri kro`i na{ planet okoli Sonca

RE[ITEV IZ [TEVILKE 1: SVE@ ZA^ETEK

STRIC VOLK

Ne boste verjeli, pred dnevi smo imeli v na{em Vol~jem brlogu na Parmovi pravi po‘ar. [e dobro, da se je vsa stvar pravo~asno sama pogasila in nekako sre~no zaklju~ila. Le en prostor v na{em brlogu se je spremenil v tisto ta pravo ~rno kuhinjo, ki jo lahko vidimo le {e malokje. Bom moral v prihodnje s svojimi vol~jimi sodrugi obnoviti akcijo s Titovih ~asov: “Ni~ nas ne sme presenetiti”. Zaukazal pa sem ‘e, da ko vol~ja banda zapusti brlog, naj pritisne na vseh napravah gumb “off”. Saj bi lep{e zapisal, a kaj ko na vseh bolj ali manj zakompliciranih ma{inah pi{e le “on” al´ pa “off”. In kot so mi rekli, da gumb na “off” pomeni, da je ma{ina iz{tekana. O~itno je ta EU ‘e prestopila prag na{ega brloga in to kar nekaj mesecev pred prvim majem. @al pa se ‘e na za~etku ka‘e, kam pes taco moli glede moj'ga vol~jega jezika, ki ga nikakor ne mislim zamenjati z lisi~jim ali pa zaj~jim ali pa... Najbolje bi bilo, da se odslej na vse gumbe nari{e namesto besedice “ on” rde~e pike, in to~no se bo vedelo, kdaj je kaj pri‘gano. Tako je imela zarisano tudi ona babica pri Rde~i kapici. In tam ni pri{lo do nikakr{nih pomot, kaj {ele do po-

7.Koliko ekip je tekmovalo na tokratnemu Glasu Jelovice? O – 38, S –33, [ – 35

8.Les katerega drevesa so Feni~ani izva`ali v Egipt? I – hrastov les, V – cedrovino, P – smrekov les

9.Po ~em se imenuje Savski rod?

U – po reki Savi, I – po Savskem naselju, ^ – po Savinji

10.V katerih mesecih so uporabni gomolji ameri{kega krompirja? E – od oktobra do maja, [ – od maja do septembra, I – junija in julija

11.Kaj nujno potrebuje tekmovalec na orientacijskem tekmovanju? P –dovolj hrane za pot, Z – {otor, L – kompas

12.Kaj je glavno mesto Libanona? J – Bejrut, C – Rabat, B - Damask

‘ara. Ja, najbolje bo tako in na prihodnji akciji ”Ni~ nas ne sme presenetiti” s podnaslovom PO@AR, bomo to tudi storili, in to naj bo rde~a nit te akcije.

V na{em vikend - brlogu ob Bohinjskem jezeru pa ‘e kar nekaj ~asa ni ve~ Mateta. Nekateri iz na{ega vol~jega tropa ga pogre{amo, saj je vedno kaj padlo za na{ sestradani ‘elod~ek, ~e ne direktno, pa je vedno kaj za silo ostalo {e tudi v kak{nem kotu. Pa si poglej {menta. V na{ bohinjski vikendbrlog so naselili Zajca in to kar dva. Ta dva sta z zaj~jo hitrostjo pospravila vse kotke tako, da tam ni ni~ za pod zob. Celo nad majhne mi{ke sta se spravila. Odslej se pod zob dobi le na samopostre‘ni kuhinjski odprtini, to~no ob dolo~enih urah. Resnici na ljubo pa je sedaj tam tudi kak{en pribolj{ek, pa sadje in to ostane tudi za kasneje, ko Zajca zapustita prizori{~e.

Lep vol~ji pozdrav, ne pozabite namazati smu~i, da bodo na zimovanjih dobro tekle. In ne pozabite mi napisati kaj zanimivega!

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 02

Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 11 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: AURA, LU^ MIRU, NAFTALIN, AJDOVI @GANCI, @IBRAT.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Luka Kri`nik iz Vrhnike, Petra ^epelnik iz [martnega ob Paki, Mojca Kern iz Ljubljane in Lojze Murgelj z Oto~ca. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 24. fe- najpozneje do 24. februarja bruarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. na

NAGRADNI KUPON02

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: