POGLEDI LIBANONA

Libanon je nastal z razpadom otomanskega imperija po prvi svetovni vojni. Med vojnama je bil pod francoskim mandatom, popolnoma samostojen in neodvisen pa je postal po 2. svetovni vojni.

Njegova strate{ka lokacija na Bli`njem vzhodu (na v obali sredozemskega morja ga objema Sirija in ga stiska ob morje) in relativno trdna vlada sta ga oblikovala v glavno trgovsko in ban~no sredi{~e. S predstavni{tvi skoraj 90 razli~nih bank je postal [vica Bli`njega vzhoda. Tudi veliko zahodnih multinacionalk je imelo svoja predstavni{tva na tem koncu sveta ravno v Bejrutu.

Staro mestno jedro Bejruta je bilo med vojno poru{eno skoraj do nerazpoznavnosti. Za obnovo so strokovnjaki izdelali megalomanski na~rt, obnova starega jedra pa bo trajala le (?) 10 let.

Libanon je ena najbolj gosto naseljenih dr`av Bli`njega vzhoda. Njegovi prebivalci so izjemno prijazni in gostoljubni, tako da nikakor ne gre odkloniti na obisku ponujene kave (tako mo~ne, da je dobro imeti tudi mo~no srce!).

Libanon je bil vedno me{anica tradicionalnega in modernega; kristijanov in muslimanov; evropskega in srednje-vzhodnega. Polovica prebivalstva je kristjanov, druga polovica pa muslimanov.

Glavni jezik je arab{~ina, nikakor pa ne bo{ imel te`av s sporazumevanjem, ~e govori{ francosko ali angle{ko.

Otroci so 17-letno vojno do`ivljali po svoje. Kruta pri~evanja ka`ejo take slike …

Redkokje semafor. Oglu{ujo~e hupanje, trobljenje in nervozno pritiskanje na trobljo vsake tri sekunde! Prometni kaos, ko tropasovnica postane poligon, kjer zmagujejo najve~ji in najbolj drzni. Le za najbolj pogumne!

V stranskih uli~icah najde{ tudi bolj mirne koti~ke …

V Libanonu ne moremo mimo Byblosa. Je eno najstarej{ih stalno naseljenih mest na svetu. Prva izkopavanja so z najdbami posegla ve~ kot 7000 let nazaj. 3000 let pred na{im {tetjem je mesto postalo najbolj pomembno trgovsko pristani{~e na podro~ju, ki je po{iljalo cedrovino in olje v Egipt v zameno za zlato, alabaster, papirus in lan. Potem je bilo mesto do 10. stoletja pred na{im {tetjem glavno sredi{~e feni~anske kulture. V tem ~asu je nastala pisava, predhodnica moderne abecede.

Libanonska kuhinja te prav gotovo ne razo~ara: zelenjava, zelenjava in {e enkrat zelenjava, z ov~etino, stro~nicami in raznimi za nas nenavadnimi kombinacijami in koli~inami.

Zraven pa seveda arak z ledom, ki pa bi se mu prav lahko odpovedala! Moram pa dodati, da ob vsej me{anici okusov zelo prav pride zahodnja{kemu okusu doma~apica, pri kateri ve{, kak{en okus bo imela, ko nese{ ko{~ek v usta!

Na vi{ini 2000 metrov je cedrov gozd pokrival ve~ino libanonskih vrhov, vendar so ga skozi stoletja preve~ izsekavali, tako da danes ostaja le skupina dreves s prav posebnim vonjem. Podro~je, kjer so se ohranili ti redki primerki, so razglasili za nacionalni spomenik, saj so nekatera drevesa tu stara ve~ kot 1500 let. Feni~ani so cedrovino izva`ali v Egipt, kjer je veljala za les bogov, najbr` nemajhen dele` pa je je bil dele`en tudi Salomon, ki je iz nje zgradil svoj tempelj. In nikar si ne predstavljajte, da je v tej majhni de`elici vedno peklensko vro~e! Posebnega mraza sicer nisem do`ivela, vendar pa so v zimskem ~asu tu urejena smu~i{~a.

Glavno mesto se ({e vedno) pona{a z duhom svetovljanstva. Mesto z ve~ kot milijonom prebivalcev le`i ob obali Sredozemskega morja. Pla`e okrog Bejruta so zelo onesna`ene, prav ni~ druga~e pa ni bilo, ko smo se mi posku{ali osve`iti v morju vi{je na severu. Na{a "osve`itev" se je kon~ala v topli in zelo gosti juhi, z dobr{no mero zakuhanih rjavih rezancev.

Vsekakor bolj{a osve`itev je bila no~na zabava v prestolnici! Hrana, pija~a, dobra glasba in ognjemet, ki je de`eval z neba. Res se znajo dobro zabavati!

Dolina Beka je kmetijsko sredi{~e Libanona. Na 800 m nad morjem jo vla`ita dve reki; zemljo obdelujejo vse leto. V `itnici Libanona le`i Baalbek, ki je dobil ime po feni~anskem bogu Baalu. Grki so ga kasneje poimenovali Heliopolis ali Mesto sonca, Rimljani pa so to podro~je imeli za glavno sveti{~e boga Jupitra. Akropola v Baalbeku je ena najve~jih na svetu. Kompleks se razprostira v dol`ini 300 metrov. Tu o mogo~nosti templja pri~a le {e {est ohranjenih 22 metrov visokih stebrov.

Tako, po eksotiko daljnih de`el sploh ni treba iti na drugi konec poloble! @e "na{e" Sredozemlje ponuja sre~anja s precej druga~nimi navadami, prijaznimi obrazi in nepri~akovanimi dogodiv{~inami! Pa veselo na pot!