DNEVNIK U^ITELJA KITARE OSNOVNI PRIJEMI

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

Pinezici, Krk, 2. januar 2004 Staro leto se je prav presenetljivo kon~alo. Predvsem z glasbo. Tako, ki jo ob tabornem ognju redko sre~amo. Obi~ajno se zadovoljimo z dvema kitarama in ne preve~ ubranim petjem … Ve~er z malim orkestrom - harmoniko, violino, klarinetom, kitaro, tamburinom in nekaj izku{enimi glasovi, ki vedo, kaj je to "terca" in ki se potrudijo, da je tudi petje vsaj toliko ve{~ina kot igranje na in{trument - me spomni, da kultura petja pri tabornikih `al pe{a. Peter, na{ novope~eni taborni{ki kitarist, je bil nad dogajanjem seveda navdu{en in prve ure novega leta je zaznamovala prva resna lekcija. Pravijo pa, da to, kar po~nemo prvi dan novega leta, zaznamuje vseh naslednjih tristo peti{estdeset, no tristo {estin{estdeset jih bo letos.

Leva roka, ki skrbi za prijeme akordov, je obi~ajno tista, ki pritegne na{o pozornost ob opazovanju kitarista ob tabornem ognju. Njeni gibi se zdijo marsikomu zapleteni in nekateri prijemi povsem nemogo~i. Pa temu ni tako. Nau~iti se akordov ni dosti bolj zapleteno, kakor nau~iti se Morsejeve abecede ali pisanja z velikimi tiskanimi ~rkami.

V levici je dostikrat skrit tudi posluh kitarista. Nemalokrat se zgodi, da kitarist brez kitare sploh ne zna ve~ peti in pravo melodijo pogostokrat zgre{i za bolj ali manj slabo ~etrtinko tona. Izku{eni kitarist vam lahko kaj hitro pove tudi akorde preprostej{ih skladbic in se pri tem zate~e k navideznemu prijemanju le-teh z levico.

Dr`a

Kitaro obi~ajno igramo sede. Takrat si jo pri akordi~ni igri obi~ajno naslonimo na desno nogo, vrat pa obrnemo v levo, tako da so basovske strune na vrhu. Klasi~ni kitaristi imajo kitaro obi~ajno oprto na levo nogo, le-to pa nekoliko privzdignjeno, da slu`i za bolj{o oporo.

Roka

Levica bo poskrbela za lep in ~ist ton. Tega bomo dosegli, ~e bomo struno prijeli pravilno in dovolj ~vrsto. Preden spregovorimo o polo`aju prstov in roke na strunah povejmo {e, da je vsakdo nekoliko druga~en in da mu mogo~e opisane teh- nike ne bodo v{e~. Veliko izjemnih kitaristov uporablja povsem samosvoj na~in igranja, mi pa se bomo v ~lanku vseeno dr`ali "knjige".

Levico s palcem opremo na sredini zadnjega dela vratu kitare. S tak{no oporo bomo uspeli zapestje poriniti ~imbolj naprej (slika 1), kar nam bo omogo~ilo la`je prijemanje akordov, predvsem zapletenej{ih, ki jih bomo spoznali kdaj kasneje. Za~etnikom pa se bo morda tak{en na~in zdel neroden, levica ima namre~ bolj{o oporo, ~e je na vrat naslonjena kar cela dlan. Ob taki dr`i pa imajo prsti manj svobode in je zato prijemanje basovskih strun nerodnej{e, nekatere akorde pa je na tak na~in sploh nemogo~e prijeti.

Prsti

Osnovno pravilo pri postavljanju prstov je, da strune prijemljemo ~im bli`je pre~ki. S tem bomo prepre~ili, da bi ob vibriranju struna "odskakovala" in pri tem ustvarjala mote~e bren~anje. Prijem mora biti ~vrst, ni pa potrebno, da zanj uporabimo vso svojo mo~.

Bren~e~emu tonu namre~ obi~ajno na botruje {ibek pritisk, pa~ pa nenatan~en prijem. Bodisi tona nismo prijeli ob pre~ki, bodisi smo struno prijeli napa~no. Prst mora namre~ biti postavljen ~imbolj pravokotno na vrat (ja, treba si bo porezat nohte), pri tem pa moramo paziti, da bo prvi ~lenek izbo~en.

Dodajamo {e kratek slovar~ek: major - durov kvintakord minor - molov kvintakord dim - zmanj{an kvintakord dom 7 - z malo septimo (obi~ajen septakord npr. C7) major 7 - durov kvintakord z veliko septimo