^rno jezero Slovenska Bistrica

Lahko jih vidite "neurejene" s taborni{kimi srajcami izven hla~. Lahko jih sli{ite "fu{ati" himno ZTS Dviga plamen se iz ognja. Lahko jih vidite na stare{instvu ob povzro~anju sivih las prenekateri taborni{ki glavi. Toda ne boste jih videli na najve~jih taborni{kih tekmovanjih. To~no taki so - preprosto posebni. Taborniki iz Slovenske Bistrice.

V tem taborni{kem letu dru`ine in klube vodita po dva na~elnika. Po nekajmese~ni praksi ugotavljajo pravilnost odlo~itve. Razlogi: delo je bolj u~inkovito, aktivnost v rodu je dobila ve~ji zagon in navsezadnje - ve~ ljudi ve~ ve. Podoben sistem uporabljajo tudi pri vodenju vodov.

Tinkare so se na zimovanju v igri Skriti gost mo~no razveselili mlaj{i taborniki. Ne glede na to, da je Tinkara Celjanka, je bila v letih od 1991 do 2000 ~lanica rodu ^rnega jezera, saj je njena babica `ivela na Zgornji Polskavi, nedale~ od Slovenske Bistrice. Tinkarin dedek, ^rtomir Zorec, je avtor besedila taborni{ke himne Dviga plamen se iz ognja, ki jo pojemo po napevu ruske pesmi Volga, Volga.

Slavni skriti gosti

Na~elnik Teodor: "Taborni{tvo si predstavljamo nekoliko druga~e, kakor ve~ina rodov. Mi verjamemo v dru`enje med rodovi in ne v tekmovalnost. Zato se udele`ujemo le redkih tekmovanj, pa {e ta so izrazito dru`abnega zna~aja."

V priljubljeni igri "Skriti gost" taborniki postavljajo vpra{anja skritemu gostu in tako ugotavljajo njegovo identiteto. Skriti gosti so obi~ajno znane osebe tudi izven taborni{ke javnosti. Gostili so `e Tinkaro Zorec (~lanico skupine Bepop), Hajdi Koro{ec (pevko zabavne glasbe, katere nekdanji profesor na celjski srednji {oli je bil stare{ina rodu ^ips), judoista Franca O~ka (udele`enca Olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 in v Los Angelesu leta 1984), judoista Filipa Le{~aka (udele`enca Olimpijskih iger v Moskvi, Los Angelesu, Seulu leta 1988 in Barceloni leta 1992) in druge.

So eni redkih, ki pojejo himno ZTS v izvirniku. Rod ^rno jezero je res nekaj posebnega. Nenapisanega pravila, no{nje taborni{ke srajce izven hla~, se v rodu dr`ijo vsi. Svojevrstni so tudi pri prepevanju pesmi Dviga plamen se iz ognja, saj jo pojejo v izvirniku … "kjer tabornik je doma" in ne dana{njo verzijo, ki jo pojejo skorajda vsi preostali slovenski taborniki… "kjer je tabornik doma".

Ime rodu nosijo po ^rnem jezeru sredi pohorskih gozdov, ki ga obdaja {otno barje.

Pridobitev "starej{e" rutke je posebna kulinari~na preizku{nja.

Sprejem v vi{jo starostno kategorijo je pika na i celoletne po`rtvovalne aktivnosti v rodu. Bodo~im PP-jem in gr~am omogo~ijo kot prilogi surovemu kosilu ~ebulo in ~esen. Razlika med kategorijama je malenkostna. PP-jem privo{~ijo poleg obeh prilog {e surovo postrv, gr~am pa surove lignje.

Rodova uprava

STARE[INAIztok Utenkar - ^ips

NA^ELNIKTeodor Horvat - Ha|i~

NA^ELNIKA ZA M^Nina Robnik in Nadja Kac

NA^ELNIKA ZA GGNina Juhart in Domen Ker{i~ - Hanza

NA^ELNIKA ZA PP IN GMatej Javernik - Jokec in Nino Verdnik

GOSPODARJAMarko Kuhl - Torbl in Matej Golob

PROPAGANDISTDrago Jovi~

BLAGAJNIKDejan Gosten~nik - Gustl

^ASTNI STARE[INASlavko Kova~i~

Zadnja leta sta taborjenja najbolj zaznamovali reki Nadi`a in Kolpa.

Medtem, ko organizirajo zimovanja lo~eno za M^ in GG vedno v [martnem na Pohorju, se prizori{~a letnih taborjenj izmenjujejo… od leta 1992 do 1997 ob Kolpi, leta 1998 Punti`ela v hrva{ki Istri, od 1999 do 2001 ob Kolpi, zadnji dve leti ob Nadi`i in letos spet - ob Kolpi. Standardnega tabornega prostora ob Kolpi sicer nimajo, saj taborijo tako v Radencih, kakor tudi v Bregu ob Kolpi.

Od Slovenske Bistrice je oddaljen pribli`no deset minut vo`nje, v sklopu centra sta ko~a s 50 le`i{~i in taborni prostor nad ko~o, na katerem je mo`no postaviti do 50 {otorov. V ko~i je elektrika, topla voda, centralno ogrevanje in tu{i. O ko~i kro`i legenda povezana s pohorskim gozdarjem, ki je posebej aktualna na zimovanjih medvedkov in ~ebelic.

Najbolj priljubljena pesem, nepogre{ljiva ob tabornem ognju, skorajda `e himna rodu, je Katju{a. Nih~e ne ve zakaj.

V Slovenski Bistrici je leta 1951 nastala druga slovenska taborni{ka enota - rod Heroja Staneta, ki se je leta 1954 preimenoval v ^rno jezero. V prvem desetletju delovanja je bil ena izmed najdejavnej{ih taborni{kih enot, ob koncu 60. let pa je delovanje zamrlo, povsem ugasnilo pa vendarle ni. Sredi 80. je iz o`ivljenega delovanja rodu iz{la skupina vodnikov, ki je leta 1989 prebudila taborni{tvo v Slovenski Bistrici.

Struktura rodu

MURNIM^GGPP in GR^ESKUPAJ

2 voda7 vodov4 vodi1 klub14 vodov/klubov 10903040170 ~lanov

Taborni{ki paintball

Na akciji Pohorska avantura - PP vikend se bodo od 16. do 18. aprila v [martnem na Pohorju v paintballu med sabo pomerile pet~lanske ekipe. V prostem ~asu pripravljajo razli~ne aktivnosti in igre (met jajca, `aganje debla ipd.) s prakti~nimi nagradami. Predstavila se bo Slovenska vojska, sponzor akcije. Zve~er bo ~as za Zmenkarije in predstavo gledali{ke skupine Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice. K sodelovanju vabijo tudi ostale slovenske tabornike.

Letos se vra~ajo na znano taborno mesto ob Kolpi.

Rod je vedno bolj prepoznaven v javnosti, {irijo se v druge kraje - v ^re{njevec, Laporje in v prihodnosti jim bo mogo~e uspela tudi obuditev rodu na Zgornji Polskavi, kjer je neko~ deloval odred Ivana [arhaVan~eka. Na novoletnem sejmu v Slovenski Bistrici so zastopali taborni{tvo, vsako leto delijo koledarje, priredijo konstanjev piknik v bistri{kem parku in sodelujejo na otro{kem @iv-`avu v okviru Tedna otroka.

Taborniki, ki so si na Piratskem izzivu pekli ribe, verjetno {e danes ne vedo, da rib niso pekli na navadni plo{~i, temve~ na nagrobni.

Piratski izziv bo letos namenjen tudi tabornikom ostalih obmo~ij. Nastal je kot nadomestilo Veselih sre~anj GG mariborskega obmo~ja. Na njem se kro`no izmenjujejo zanimive aktivnosti - izdelava splava, pe~enje ribe na vro~em kamnu, vo`nja s kanujem, izdelava t.i. monkey bridge-a, filtriranje vode, proga pre`ivetja, iskanje zaklada… Teodorju se je ideja o piratskem izzivu porodila povsem slu~ajno. Na sestanku pomo~nikov na~elnikov obmo~ij za vejo GG so razmi{ljali o novih aktivnostih na temo vode. "Kaj ko bi se {li pirate?"

Kak{en je priliv mladih vodnikov v je priliv mladih v Kak{en je priliv mladih vodnikov v je priliv mladih v Kak{en je priliv mladih vodnikov v va{em rodu? va{em va{em rodu? va{em

"S prilivom mladih vodnikov smo zadovoljni. Vsako leto se jih nekaj udele`i vodni{kega te~aja, letos na~rtujemo od pet do {est novih vodnikov."

Pogosto poudarja{, da je vodstvo ZTS je vodstvo

Pogosto poudarja{, da je vodstvo ZTS je vodstvo togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{? togo. Na kaj konkretno cilja{?

"Vodstvo ZTS (v neki meri sem njegov ~lan tudi sam) je preve~ togo. Morda bo nova ekipa bolje pripravljena na dejstvo, da se navade mladih spreminjajo, zaradi ~esar moramo tudi mi sami prilagoditi nekatere pravilnike. Le-ti morajo biti bolj ~love{ki, recimo modernej{i. Mimogrede, pravilnike naj sestavljajo mladi ~lani (PP-ji, mlaj{e gr~e), ne pa 'starci', ki ne sledijo potrebam mladih."

^ips, tabornik `e 22 let, je na~elnik Obmo~ne organizacije ZTS Maribor, nosilec zlatega znaka ZTS ter in{truktor II. stopnje. Pou~uje geografijo in zgodovino na Srednji {oli v Slovenski Bistrici.

MIRU IZ BETLEHEMA - V BETLEHEMU PA POKA."

Kak{no je va{e sodelovanje v Obmo~- Kak{no je va{e Obmo~- Kak{no je Obmo~ni organizaciji ZTS Maribor? ni organizaciji ZTS Maribor?

Znani ste po "druga~nem" na~inu ste po "druga~nem" na~inu

Znani ste po "druga~nem" na~inu ste po "druga~nem" na~inu

Znani ste po "druga~nem" na~inu no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? no{nje kroja. Kako je pri{lo do tega? je tega?

"Sredi 90. let so takratni PP-ji ugotovili, da je no{nja taborni{ke srajce za hla~ami neprakti~na, pa tudi ^ipsa se je dalo s tem lepo razjeziti. ^ips se je sprva res precej jezil glede tega, kasneje pa ugotovil, da imajo "mulci" prav. GG-ji in M^-ji so se zgledovali po vodnikih in danes ~lani rodu nosimo srajce izven hla~."

^ips: "Naj izpostavim le nekaj vpra{anj, o katerih bi kazalo v prihodnje zapisati {e kak{no besedo. Zakaj dolo~eni ~lani ne morejo dobiti zlatega znaka neposredno, ~e niso prej prejeli `e bronastega ali srebrnega? Je taborni{ki sta` res edino merilo za podeljevanje priznanj? Zakaj moramo nositi srajco za hla~ami, ~e to ni niti prakti~no, niti moderno? Zakaj ne izdelajo idejni osnutek `enskega kroja (srajce); kdo danes nosi tak{en kroj dolgih hla~, kot ga imamo taborniki? Slabo se odzivamo na spremembe ~asa (mnogoboji so, na primer, zastareli), rezultat je upad ~lanstva. ^e smo v na{em rodu v nekaj letih potrojili ~lanstvo, bi bilo to mo`no tudi v ZTS. Veliko preve~ se govori in premalo dela. Vrhovi ZTS se ne zavedajo stanja in problemov v rodovih. ZTS organizira posvete, ki so namenjeni sami sebi."

"Sodelujemo pri vseh obmo~nih akcijah, razen pri Lu~ki miru. Zanjo v rodu enostavno ni zanimanja in tudi sicer mislimo, da se ostali taborniki preve~ slinijo k Lu~ki miru. Kak{na ironija, Lu~ miru iz Betlehema - v Betlehemu pa poka. Energijo, ki jo porabijo zanjo, bi lahko koristneje uporabili. Sicer smo pa po {tevilu ~lanstva in izvedbi akcij najbolj aktivni rod mariborskega obmo~ja."