Ohi{je fotoaparata ni vse - kaj {e potrebujem?

Kaj je {irokokotni objektiv in kaj teleobjektiv? Za kaj je uporaben kateri od njiju? ^e smo v prej{nji {tevilki "obdelali" bistvene razlike med digitalnimi in analognimi fotoaparati, bomo tokrat posvetili pozornost predvsem objektivom.

Objektivi

Za vsak fotoaparat bi lahko rekli, da je sestavljen iz dveh delov - ohi{ja in objektiva. Slednji so v~asih celo pomembnej{i od ohi{ja. ^e bomo kupili {e tako dober profesionalni fotoaparat in ~e bomo nanj namestili slab objektiv, bodo slike v kon~ni fazi lahko celo slab{e, kot ~e bi jih naredili s fotoaparatom za enkratno uporabo. Nekaj po- dobnega se bo zgodilo tudi, ~e bomo kupili super objektiv in ga pritrdili na ohi{je, ki bo imel recimo slab svetlomer ("naprava" za merjenje koli~ine svetlobe). Tako bodo vse fotografije ali presvetle ali pa pretemne. Vendar kljub vsemu, ve~ina resnih fotografov meni, da je objektiv najpomembnej{i del fotoaparata.

Glede na gori{~no razdaljo (pri objektivih jo merimo v milimetrih) lo~i- mo tri osnovne tipe objektivov: {irokokotne, normalne in teleobjektive. Prav tako lahko v te tri razrede razdelimo objektive, ~e jih primerjamo glede njihovega slikovnega kota. [irokokotni objektivi bi bili tisti objektivi, ki imajo gori{~no razdaljo manj{o od 35mm in zavzemajo slikovni kot ve~ji od 62°. Med normalne objektive {tejemo objektive z gori{~no razdaljo med 35 in 85mm in slikovnim kotom med 62° in

29°. Teleobjektivi imajo gori{~no razdaljo ve~jo od 85mm in slikovni kot manj{i od 29°. Za primerjavo lahko povemo, da ima ~love{ko oko gori{~no razdaljo pribli`no 50mm in slikovni kot 45°.

Kaj nam pomaga, ~e vemo kak{na je gori{~na razdalja objektiva? Ko kupujemo objektive oz. kompaktne fotoaparate ("trotlzihre"), lahko na sprednji strani objektiva vidimo, kak{na je gori{~na razdalja tega objektiva. ^e vemo, da bomo ve~ino svojih fotografij naredili v majhnih, zaprtih prostorih, potem se bomo verjetno odlo~ili za {irokokotni objektiv, ker bomo le tako lahko zaobjeli ve~ino prostora. ^e pa ho~emo slikati divje `ivali v njihovem naravnem okolju, potem se odlo~imo za nakup teleobjektiva. Bolj{i teleobjektivi delujejo "skorajda" tako kot daljnogledi in lahko z njimi slikamo z velike razdalje, ~eprav se potem ob pogledu na fotografijo zdi, da smo bili pri fotografiranju od motiva oddaljeni le nekaj metrov.

Vsekakor se najbolj spla~a nakup objektiva, ki ima razpon nekako med 28 in 80mm. S takim objektivom bomo posneli vsaj 75% vseh svojih fotografij. Objektivom s prilagodljivo gori{~no razdaljo pravimo tudi zoom objektivi, ker nam omogo~ajo fotografiranje pri razli~nih gori{~nih razdaljah (v zgornjem primeru med 28 in 80mm).

Obstajajo tudi super zoom objektivi, ki imajo razpon med 28 in 300mm. Vendar je pri takih objektivih potrebno vedeti, da bo na fotografijah mogo~e, ravno zaradi tako velikega razpona, opaziti kak{ne napake (neostrina, zakrivljeni robovi slike … ). So pa taki objektivi zelo primerni za potovanja, ker nam ni potrebno nositi s sabo ve~jega {tevila objektivov.

Pri digitalnih fotoaparatih se pri gori{~nih razdaljah objektivov stvar malce zakomplicira. Ker so pri teh fotoaparatih svetlobni senzorji praviloma manj{i od formata navadnega (laica) filma, so tudi gori{~ne razdalje objektivov manj{e. Zato ve~ina proizvajalcev ob podatku o gori{~ni razdalji objektiva na digitalnem fotoaparatu poda tudi prera~unan podatek, kak{na bi bila gori{~na razdalja takega objektiva, ~e bi ga uporabljali na analognem fotoaparatu.

Poleg gori{~ne razdalje moramo biti pri nakupu objektiva pozorni tudi na vrednosti zaslonke. Zaslonka je pravzaprav sistem zaklopa, ki je znotraj objektiva. Zelo poenostavljeno povedano, bi lahko rekli, da z zaslonko deloma kontroliramo koli~ino svetlobe, ki pade na film/senzor. Vrednosti zaslonke nara{~ajo v geometrijskem zaporedju: 1, 1.4, 2, 2.8, 4, 5.6, 8, … Te vrednosti so ponavadi tako zapisane na vrhu objektiva pri le~ah, kjer lahko (v ve~ini primerov) najdemo ime proizvajalca le~, podatek o gori{~ni razdalji (npr.: 75-300mm) in podatek o zaslonki (npr.: 1:4-5.6). Ta podatek o zaslonki nam pri omenjenem zoom objektivu pove, da je najmanj{a mo`na zaslonka pri 75mm gori{~ni razdalji enaka 4, pri 300mm gori{~ni razdalji pa 5.6. Vrednosti zaslonke okoli 4 so v ve~ini primerov zadovoljive za vsakega povpre~nega fotografa. ^e boste kupili objektiv z manj{o vrednostjo zaslonke, boste lahko slikali v slab{ih svetlobnih pogojih. Ob odlo~itvi za nakup objektiva, ki bo imel najni`jo vrednost zaslonke ve~jo od 5.6, boste morali uporabljati svetlobno bolj ob~utljive filme, da boste lahko naredili dobro fotografijo.

Ohi{je imam, objektiv imam - kaj {e potrebujem?

Ob nakupu fotoaparata se moramo v prvi vrsti vpra{ati, kaj bomo z njim slikali. V primeru, da nam bo fotoaparat slu`il predvsem za arhiviranje dru`inskih in ostalih podobnih dogodkov ter da bodo narejene fotografije bolj ali manj "romale" samo v doma~i album, potem se odlo~imo za kompaktno kamero z zoom objektivom, ki ima `e vgrajeno bliskavico. Objektivi na takih fotoaparatih imajo ponavadi gori{~no razdaljo nekako med 35 in 80mm, kar omogo~a `e kar nekaj eksperimentiranja glede izbire `elenega izreza fotografije.

^e se pa odlo~imo, da se bomo s fotografijo ukvarjali malce bolj resno (ne bomo slikali samo rojstnodnevih zabav in `urov s prijatelji), bomo pa prej ali slej ugotovili, da navadni "trotlzihri" za tako po~etje niso dovolj dobri in da si moramo omisliti zrcalno-refleksni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. Poleg objektivov k takemu aparatu skorajda nujno sodi tudi dobra bliskavica in stativ. Z bliskavico dodatno osvetljujemo pretemne motive, stativ nam pa slu`i kot opora, da pri slikanju z dalj{imi ~asi fotografije niso neostre.

Pri obojih tipih digitalnih fotoaparatov (kompaktnih in zrcalno-refleksnih) je potrebno upo{tevati tudi dejstvo, da moramo v fotoaparatu imeti tudi dobro spominsko kartico, ki nam bo omogo~ala shranjevanje narejenih fotografij.

Proizvajalci v osnovi k fotoaparatom prilo`ijo spominske kartice, ki so glede spominskega prostora zelo borne, zato moramo prej ali slej kupiti {e kak{no dodatno kartico. Pri nakupu le teh moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da vse spominske kartice niso enako hitre pri shranjevanju podatkov. ^e bomo na primer kupili dve kartici dveh razli~nih proizvajalcev z isto spominsko zmogljivostjo, se nam zna pripetiti, da bomo kaj kmalu ugotovili, da je ena od teh dveh kartic pri zapisovanju fotografij bistveno hitrej{a od druge.

Pri analognih fotoaparatih velja pa nekaj pozornosti nameniti izbiri filmov. Filmi se med seboj (v grobem) razlikujejo glede na svetlobno ob~utljivost in glede na "toploto barv". Svetlobna ob~utljivost je na filmih ozna~ena kot ASA (ameri{ki na~in ozna~evanja) ali kot DIN (nem{ki na~in ozna~evanja). Pri obeh ozna~evanjih pa velja pravilo, da ve~ja {tevilka praviloma pomeni bolj svetlobno ob~utljiv film. V praksi to pomeni, da bomo lahko s 400 ASA (27 DIN) filmom slikali pri dosti slab{ih svetlobnih pogojih, kot pa s filmom, ki bo imel oznako 100 ASA (21 DIN). S toploto barv pa mislimo predvsem na to, kako recimo dolo~en film prika`e belo barvo. Nekateri filmi poudarjajo tople barve, med tem ko drugi te`ijo k nevtralnemu prikazu barv. Tisti, ki poudarjajo tople barve, so primerni za fotografiranje portretov, jesenskih motivov, son~nih zahodov … ^e pa ho~emo slikati zimsko pokrajino z veliko snega, bomo uporabili film z nevtralnim prikazom barv, ker bo le tako sneg resni~no bel in ne bo imel recimo pridiha rumene barve. kupili tisto, kar potrebujemo. Dober analogen zrcalno-refleksni fotoaparat s pripadajo~o opremo (objektivi, bliskavica, stativ …) nas bo stal vsaj 250 tiso~akov. V primeru, da pa `elimo imeti tak digitalen fotoaparat, bo na{a denarnica la`ja za najmanj 400 tiso~akov.

^e pa fotografiramo predvsem zaradi lastnega veselja in dru`inskih spominov, potem na{a denarnica kljub vsemu ne bo do`ivela take katastrofalne su{e. Dobri analogni kompaktni fotoaparati stanejo od 50 tiso~ tolarjev navzgor, digitalni pa nekako 90 tiso~ tolarjev in ve~.

Oprema ni vse

Ta rek pri nakupu fotoaparatov in njim pripadajo~e opreme v ve~ini primerov vsekakor dr`i. ^e se ho~ete s fotografijo resneje ukvarjati, potem bo potrebno se~i globlje v `ep, da si bomo

Ne glede na to za kak{en fotoaparat se bomo odlo~ili, nam to {e vedno ne zagotavlja, da bomo z njim delali tudi izredne posnetke. Vseeno je ali slikamo digitalno ali analogno, bistveno je, da "po{kljocamo" ~im ve~ fotografij, da bomo dobili tudi ob~utek za kompozicijo, svetlobo in ostale elemente dobre fotografije. Tega se pa na `alost (ali pa sre~o bi rekli profesionalni fotografi) ne da kupiti v trgovini.

Uporabne povezave: www.dpreview.com, www.megapixel.net, www.popphoto.com - testi, primerjave in opisi fotografske opreme, www.canon.com, www.nikon.com, www.minolta.com, www.olympus.com - spletne strani vodilnih proizvajalcev fotografske opreme, www.fzs-zveza.si - spletna stran Fotografske zveze Slovenije, www.nationalgeographic.com/photography - sanje vsakega fotografa so, da bi neko~ slikal za revijo National Geographic.

Tukaj si lahko ogledate ogromno {tevilo zelo dobrih fotografij.

Objavljeni so tudi razli~ni nasveti glede fotografiranja.

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno