ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA: Pripoved o odgovornosti
Ali moraš ubiti tudi mene?«
„
AVTOR: Jaka Šikonja Toda rajši sem natančen. Potem si pripravljen, ko pride sreča.«
Starec je bil sanjal o obrežju na črni celini, kjer so se ob ugašanju dnevnih žarkov igrali levi. Bile so lepe sanje, kljub temu da je stari ribič že štiriinosemdeset dni vozil v pristanišče čolnič brez rib. Prvih štirideset dni mu je družbo delal deček. Starec ga je imel rad, kot je imel rad leve iz sanj, naučil ga je ribariti in mu pripovedoval o baseballu. Deček bi še naprej ostal s starcem, a ker je bil še premlad, je moral poslušati očeta, ki se je bal, da sta starca dokončno zapustila vrlina in sreča na morju. Deček v svoje zaupanje ni niti podvomil. »Samo sreče nimam več. Toda kdo ve? Morebiti danes. Vsak dan je nov dan. Bolje je imeti srečo. Toda rajši sem natančen. Potem si pripravljen, ko pride sreča,« je rekel starec dečku, preden je na petinosemdeseti dan prvo veslo pomočil v morje. Okrutno in milostno, tisto, ki daje, in tisto, ki odvzame. Stari ribič je ljubil morje takšno, kot je. Ljubil »jo« je, kot da je ženska, in o njej v španščini govoril la mar1 , saj naj bi nanjo mesec vplival kakor na žensko. Plul je, oddaljujoč se od obale, ki je ni bilo več moč uzreti, čeprav je imel starec, kljub letom, mladostno oster vid. Slutil je, petinosemdeset je lahko srečna številka, zakaj le ne bi bila. In če je srečna, je on natančen. Ptice so se poganjale nad gladino morja po jatah rib in starec jim je sledil. Ptice imajo boljši pregled nad morjem in starec se jim je naučil zaupati. Stemnilo se je in noč je zasenčila okolico, le starčeva glava je bila še toliko bistrejša. Čolnič se je predramil, ko se je en izmed trnkov pomočil. Nekaj je odžiralo vabo v globini, se nato oddaljilo in spet poskusilo. Trnek se je naposled bil zataknil ribi v goltanec. Vrv je bila globoko glede na njeno nagnjenost prek čolna in napeta s takšno močjo, da bi jo hipni sunek razparal. Riba neizmučena je plavala proti toku, nerazumeva-
1
joča, da ima opravka nečim, kar ne razume. Popustila ni niti za sveženj vrvi, a vendar se je utrujala. Starec je čutil njeno bolečino, od katere se je riba slabila. Za svojo bolečino od rezanja vrvi ob njegova ramena, utrujenosti in krča leve roke se ni zmenil. »Svojo bolečino lahko nadziram, ker je moja in jo razumem.« Čolnič je vztrajno rezal valova in burkal gladino in riba se je utrujala in starec je bil natančen. »Škoda, da je ne morem videti. Samo enkrat bi jo rad videl, da bi vedel, kaj imam proti sebi,« se je s seboj pogovarjal. Ko je bil še deček z njim, sta govorila le, kadar je bilo potrebno. Zdaj pa je kršil pravilo, češ da nikogar nima motiti. V noči je našel udoben položaj ob vrvi, ki je sekala po njegovi koži. »Dejansko je bil položaj samo nekoliko manj neznosen; toda njemu se je zdel skoraj udoben.« Potožil je, da deček ni z njim. Pripovedoval bi mu bil o baseballu, deček pa bi mu vračal s krotenjem ribe, a bil je sam. Samo sebe je imel in pripravljen je bil to sprejeti. O bitju v globini je mislil prvič o sovražnici, drugič o prijateljici in tretjič o ljubici. Iz kaplje znoja v kapljo krvi sta si bila vse bolj podobna, medsebojno sovražna, nato spoštljiva, a oba pripravljena umreti. Naposled so ji mišice pričele popuščati. Medtem ko se je dvigovala proti soncu, je starec sveženj za svežnjem vrvi spravljal v čolnič. Tem bližje sta bila, tem bolj utrujene so bile roke ribiča, a dokler je bila glava bistra, je imel prednost. »Riba, tako in tako moraš umreti. Ali moraš ubiti tudi mene? Ubijaš me. Toda imaš pravico do tega. Nikoli nisem videl reči, ki bi bila mogočnejša, ali lepša, ali mirnejša in plemenitejša od tebe, sestra. Kar pridi in me ubij. Vseeno mi je, kateri ubije katerega.« Riba je krožila in z vsakim krogom se je premikala bližje do trenutka, ko je udarila ob rob čolniča. Starec je bil zasadil ostve v meso marlina, dolgega krepko čez čolnič. Odleglo mu je, privezal je plemenito bitje ob čoln, se orientiral glede na sonce in se namenil v pristan. Sre-
Predlog »la« naznani, da je sledeči samostalnik ženskega spola (Op. avtorja)
6
