Morske naplavine ≠ smeti

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Morske naplavine

AVTOR: Matej Banovec

Si kdaj bil na morju in na plaži ugledal morske naplavine? Se ti je zdelo, da gre za nečistočo in da bi morali vsaj na turističnih plažah to biti “pošlihtano”? Stvar je sicer nekoliko komplicirana, a so načeloma naplavine sestavni del obalnega ekosistema in še zdaleč niso enakovredne smetem.

Morske naplavine so predvsem naplavljena morska trava (Zostera marina), (makro)alge in razna hranila ter, na žalost vedno pogosteje, človeški odpadki. Na obalah se največkrat pojavijo zaradi morske dejavnosti (plimovanja, valov, morskih tokov ipd.). Na nekaterih svetovnih morjih je pojav naplavin zelo nepredvidljiv in lahko v kratkem obdobju preplavijo celo plažo, drugod se lahko precej natančno predvidi.

Naplavine imajo pomembno vlogo za obalni ekosistem, saj se z njimi hranijo nekatere živali, kot so obalni rakci, nudijo pa tudi zavetišče in varno mesto za gnezdenje za nekatere obalne ptice. Preprečujejo erozijo morske obale, odplavljanje peska in utrjevanje sipin (v primeru peščenih plaž). V primeru morskih letovišč se naplavine pogosto smatrajo za nezaželene. Turisti jih enačijo z naplavljenimi oz. nepravilno odloženimi smetmi. Zaradi tega od upravljalcev obal pričakujejo, da jih bodo “očistili” naplavin. Za slednje to predstavlja precejšen strošek, pojavi pa se tudi problem shranjevanja. Ob odstranitvi naplavin se tudi izgubijo vsi pomembni pozitivni učinki, ki jih imajo naplavine na obalni ekosistem.

Povedati je treba, da lahko naplavine (predvsem alge) v primeru, da so dlje časa v neposredni bližini morske linije in ostanejo vlažne, začnejo gniti, pri čemer nastane amonijak in dobro znani vonj gnilih jajc. V izjemnih primerih lahko nastanejo tudi snovi, nevarne za človeško zdravje.

Temu se lahko upravljavci obal dokaj enostavno izognejo tako, da naplavine premaknejo nekoliko navzgor po obalni črti, da niso več v dosegu plime in valov in se izsušijo. Pri razgradnji tako niso neprijetne oz. nevarne za ljudi. Dobro je tudi, da utrdijo geološko strukturo obale, kar dodatno ščiti okolico pred dvigovanjem morske obale in izjemnimi vremenskimi dogodki.

V izjemnih primerih, ko so tekom turistične sezone naplavljene ogromne količine naplavin, se upravljalci obal vendarle težko odločijo, da naplavin ne bi vsaj deloma odstranili. Kaj potem z njimi storiti? Lahko jih uporabimo za gnojilo v kmetijstvu, a jih je pred tem treba filtrirati zaradi peska in možne prisotnosti škodljivih snovi in smeti. Uporabijo se lahko za sosežig v bioplinarnah, a le-te potrebujejo tudi druge vire za redno delovanje, ker je pojav naplavin težko predvideti. Iz naplavin lahko naredimo tudi biološko oglje ali jih uporabimo za gradbeno izolacijo. Kaj lahko kot turisti naredimo glede ohranjanja vloge naplavin v obalnih ekosistemih? Pomagalo bi, da se o njihovi vlogi izobrazimo (čestitke, to ravno delaš!) in ne pišemo takoj negativnih komentarjev po socialnih omrežjih glede “neurejenih” plaž, ko smo na dopustu. Dilema glede čiščenja plaž bi bila za upravitelje enostavnejša, če bi bilo na njih manj smeti. S tem lahko pripomoreš z zmanjševanjem svoje porabe vsak dan (velik del naših smeti še vedno žal konča v svetovnih morjih) in med obiskom plaž (uporabljaj koše za smeti, tudi za cigaretne ogorke!). Če kdaj rabiš izgovor za obisk ene izmed bližnjih plaž, je celoten mesec september Mednarodni mesec dvigovanja osveščenosti o pomenu čiščenja plaž. Pogosto lokalne organizacije pripravijo skupinske čistilne akcije, ki se jih lahko udeleži vsak, ki v tem vidi nekaj lepega. In verjamem, da nas ni tako malo.

Pot v pekel je posuta z lepimi besedami AVTOR: Rok Šikonja Zgraditi čudoviti svet idealov zahteva zgolj domišljijsko dejanje, nekaj proste-„ navzven prenašajo svojo dobrohotnost. Čeprav lahko odpravljanje nepravičnosti, povzroči še večjo mero lega časa in lep besednjak. Ampak svet, v -te na drugih ljudeh. V tej luči, upam, da mi ni potrebkaterem živijo ljudje, je svet realnosti … no izgubljati besed o ženskih, rasnih ali drugih kvotah, Dolgo po tem, ko so kralji in gro e izginili v ozadje, “neprofitnih” stanovanjih, o policijski brutalnosti do se je povzdignila nova vrsta izbrancev, prepričana, črncev … da bi morala prav ona voditi naše življenje za nas. Raznorazne čudovite stvari naj bi se zgodile, če bi le Vendar njihovo poslanstvo se ne zaključi le pri tem. novim izbrancem dali dovolj moči in denarja. Če bi le Pogosto svojemu nasprotniku – “za zihr” – pripišejo lapredali naše svoboščine tem izbrancem, potem bi oni stnost, samo zato, ker si upa podvomiti v njihove ideje. rešili naše probleme in ustvarili socialno pravičnost. Brez zadržkov ga označijo za fašista, rasista, lopova ali Ali nismo kaj takega slišali že prevečkrat?” Thomas celo sovražnika ljudi. Ko si enkrat “označen” in tvoje Sowell, vodilni ameriški ekonomist in socialni teoretik mnenje ne velja več, je njihov cilj dosežen – vsaka kriPot v pekel je posut z lepimi besedami, plemenitimi nameni in nekom z diplomo. Niti dan več ne gre mimo, Njihova predpostavka je, da sami – vedoč, da so izbrada ne bi bili v javni sferi – s strani medijev, politikov in ni – vedo najbolje, kako bi ljudje naj živeli in mislili. intelektualcev – deležni kopice lepih besed, ki izražajo Vendar kar je dobro za nekoga, je lahko pogubno za še na videz lepše ideje, namene in rešitve o reševanju drugega. Kar se sliši lepo na papirju, ni nujno, da se problemov, ki pestijo družbo. Teh problemov zagotovo lepo obnese tudi v realnosti. Ker smo si ljudje tako razne manjka, še manj pa manjka teh “dobronamernikov” lični – v pogledih, željah, sposobnostih in marljivosti –, in “pravičnikov”. je utopično udejanjati zgolj ideje teh izbrancev. Pa venS prenizko pozornostjo takšne pravičnike le s težavo jim upirati, označen za nerazumevajočo, nenapredno, prepoznamo, saj so vešči uporabljati besede, ki zvenijo celo zlo, drhal, ki jo je potrebno ponižati in utišati, v lepo. Da so njihovi stavki še bolj prepričljivi, pogosto končni fazi tudi odstraniti. Kdo le bi si drznil kljubovauporabljajo besede, kjer je pomen teh izkrivljen, nepra- ti njihovim lepim besedam in idejam o bolj pravičnem vi ali celo nedoločen. Posledično je njihovim idejam svetu. Nenazadnje, kaj imajo socializem, fašizem in težko kljubovati. Njihovi govori so vselej podobni, ved- ostale ideologije na levi skupnega, je predpostavka, da no se začnejo z neko domnevno nepravičnostjo, ki naj morajo zelo pametni ljudje, izbranci, vzeti odločevanje bi bila prisotna v družbi, in nadaljuje z idejo, kako bi v svoje roke iz rok običajnih ljudi, vseh ostalih, in uressvet – po njihovem – moral izgledati. Sledi poziv drža- ničiti te odločitve preko državne intervencije. vi, da sledi njihovim idealom in jo takoj odpravi. Kaj tika in dvom sta zatrta že v kali. dar je vsak, ki poskusi tem idejam nasprotovati ali se malo jim je mar, da bi poskusili spoznati prave vzroke To so tisti, ki bi za vas odločali, katere novice in mneza to stanje v družbi, ali celo, da je to stanje med ljud- nja lahko vidite, ter katera ne. Prepričevali vas bodo, mi zaželeno. Važno, da se sklada z njihovo idejo ter da da se borijo proti lažnim novicam. Saj delajo le v vaše

dobro, namesto da ste sami v dilemi, da presodite pristnost in kvaliteto novice, bodo oni naredili to za vas, da boste gotovo dobili tiste prave informacije. Saj ne gre za to, da se ne zaupa vaši presoji, gre se za to, da ne bo kdo dobil neprave informacije. To so tudi tisti, ki vas bodo poskušali prepričati, da ni dobro, če imajo ljudje izbiro, da lahko izberejo šolo za svojega otroka ali zdravnika za operacijo. Da se ne bi le kdo odločil za zasebno šolo ali zasebnika, saj to pomeni odtekanje denarja v zasebne žepe. Ne skrbi jih, da sami nimate niti možnosti odločati, kako porabiti denar, ki ste ga sami vplačali. Pomembno je, da konkurenca škodi, čeprav lahko za isti denar dobimo več ali pa hitreje. Vsaj tako vam bodo rekli.

Če nasprotuješ boju proti lažnim novicam, si označen za ljubitelja in spodbujevalca laži. Če podvomiš v izvedljivost novega zelenega dogovora (op. a. EU, tebe gledam.), pa za zanikovalca podnebnih sprememb in grobarja narave. Ko je Poljska pozvala Slovenijo, če je pripravljena odstopiti od Istanbulske konvencije – ta naj bi varovala ženske pred nasiljem –, so bili tisti, ki so bili naklonjeni pozivu, označeni za tiste, ki nasilje podpirajo. Kot da konvencija, list papirja, preprečuje nasilje za štirimi stenami.

Vsi njihovi vzvodi so usmerjeni v delitev ljudi, na podpornike in nasprotnike. Edina veljavna stvar je lep zven njihove predstave o idealnem svetu. Nikoli ni govora o najbolj učinkovitih rešitvah perečih problemov, zgolj o rešitvah, ki sledijo njihovem idealu, ki je najvišji plod njihove nezmotljivosti. Da ne omenjam, koliko jim pomeni, da posameznik odloča o svoji usodi. In če ne odločaš ti, potem odločajo oni. Skrbi me, da veliko ljudi okoli mene vse bolj naseda temu leporečenju. Predvsem današnja od blaginje razvajena in »vsega sita« mladina, ki se čuti na svet poslana, da udejanji pravičnost na njem. Taka, ki ne loči med pravicami in privilegiji (op. a. Študentje, vas gledam.). Taka, ki zahteva slep prehod v brezogljično družbo. V realnosti rešitev ni, so zgolj kompromisi. Pa naj bo to na področju podnebne pravičnosti ali pravičnosti, da so vsi zmagovalci ter bi morali biti nagrajeni – ker v šoli delajo dobro voljo, povezujejo … (op. a. Kratka replika komentarju pod objavo na Radio Odeon.)

Kljub moji odklonilni drži do teh ljudi – do lukamesečnikov, tanjafajonov in drugih izbrancev –, ne bom nikoli zagovarjal njihovega utišanja. Kljub temu da oni moje utišanje bodo. Sporočilo, ki bi ga prenesel tem ljudem, je misel, ki jo je zapisal intelektualni velikan Milton Friedman in je sam nikoli ne bi mogel v tej globini in preprostosti napisati bolje. V bistvu me ne za-

nimajo vaše lepe želje, ampak končni rezultati.

Ne verjamem, da je temeljna vrednota delati dobro drugim, ne glede na to, ali to hočejo ali ne. Temeljna vrednota je ne delati dobro drugim, kot sami vidite njihovo dobro. Ni v prisili, da delajo dobro. Kot vidim, je temeljna vrednota v odnosih med ljudmi spoštovanje dostojanstva in individualnosti sočloveka, ravnanje s svojim bližnjim ne kot z objektom, s katerim se manipulira za vaš namen, temveč z njim kot z osebo s svojimi vrednotami in svojimi lastnimi pravicami, da oseba, ki jo je treba prepričati, ni prisiljena, ne z buldožerjem, ne z možgani. To se mi zdi temeljna vrednota v družbenih odnosih. Milton Friedman “