Zvitica JESEN 2022 2022/4 15o izvodov Cena 0 € Odgovorna urednica: Lara Geltar Lektoriranje: Lara Geltar Oblikovanje naslovnice: Teja Butala Oblikovanje in prelom: Teja Butala Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si
Uvodna beseda 4 Študentska razmišljanja 5 O sladkem in kislem vinu Mladi za Metliko! Pesmi 10 Šport 13 Z aktivnim odmorom nad dolgotrajno sedenje Športno društvo Suhor – Lisjaki Ju-jitsu kamp Atene 2022 Dijaška sekcija 26 Filmski tabor Kolpa 2022 Črnfest 28 Črnfest – (pre)dober za vse Filmska kritika 34 Horoskop 37 Horoskop za jesen 2022 Študentska kuh’na Piščančji polžki z mocarelo in hrustljavo zeliščno skorjico
Manjina in moja pot v Klubu belokranjskih študentov se je začela podobno: v dijaški sekciji. Podobno sva potem z leti napredovali v sekcije ‘z več odgovornostmi’, ona v sekcijo za informiranje, jaz v sekcijo za kulturo in družbo. Obe sva bili podpredsednici. Obe sva bili predsednici. Obe sva bili prisotni na Črnfestu od začetka najinega klubovskega udejstvovanja. Takšna organizacija ti hitro zleze pod kožo, ko si pa v njej toliko let, se počutiš, kot da je to del tebe, prepleteno s tabo. Kljub vsem izgubljenim živcem, odgovornosti in delu, ki ga je potrebno vložiti v to, da klub deluje tekoče (in še kvalitetno!), vem, da lahko obe z gotovostjo rečeva, da je vredno. Na takšnih funkcijah oseba pridobi izkušnje in sposobnosti, ki se jih ne da le teoretično naučiti – moraš jih izkusiti.
Funkcija predsednika je stresna in naporna, dela je veliko več, kakor si večina ljudi lahko zamisli, ampak z znanjem in s pomočjo bivše predsednice je vse lažje. Na tej točki bi se rada zahvalila Manji za vse delo, ki ga je vložila in za znanje, ki ga je predala naprej. V prostorih Kluba belokranjskih študentov imamo šalo, kjer vse bivše predsednike nalepimo na steno s krono na glavi in tam, Manja, te čaka tvoje mesto – malo za šalo, malo za res. Za prihodnje leto skupaj z novo ekipo oblju-
bljamo še več dejavnostmi, še boljše dogodke in zagotavljamo, da noben Belokranjec (ne glede na to, kakšno zvrst glasbe posluša ali kakšne interese ima) ne bo mogel ‘pojamrati’ s: ‘’Pa v Beli krajini se n’č ne dogaja!’’
Stay tuned, ker bo Klub belokranjskih študentov v prihodnjem letu zelo, zelo glasen.
Aj bok!
Prepogosto se mi na degustacijah dogaja, da me obiskovalci sprašujejo: »Kakšno pa je to suho vino?« In verjeli ali ne, odgovor ni vino, ki ne teče, pač pa vino, ki bi ga pogovorno označili za nesladko. Prav tako prepogosto slišim, da če vino ni sladko, je pač kislo. Sladkost vina je ena od njegovih osnovnih lastnosti in po navadi prva sestavina okusa, ki jo zaznamo, pa je vseeno tako pogosto nerazumljena. Zato bom v nadaljevanju pometel z zmotno delitvijo na sladka in kisla vina ter pojasnil nekatere lastnosti sladkorja v vinu.
Vse se začne pri trti, kot je skoraj pri vsem z vinom povezanim običajno. Sonce greje trto, v trti poteka fotosinteza, pri njej nastajajo sladkorji, ti pa se nalagajo v grozdju. Kdor je grozdje že jedel, bo znal povedati, da je sladko, saj sladkorji predstavljajo več kot 90 % vseh raztopljenih snovi v grozdnih jagodah. Prevladujoča sladkorja sta glukoza in fruktoza, manj je saharoze ter drugih sladkorjev, predvsem pentoz. Koncentracijo sladkorjev v grozdu določamo z refraktometrom. To je naprava, ki nam na podlagi loma svetlobe skozi sok grozdne jagode pokaže koncentracijo sladkorja v grozdju. Merimo jo v stopinjah Brixa (°Brix), pri čemer je 1°Brix enako 1 g raztopljene saharoze v 100 g raztopine. Prav tako je v uporabi Oechslejeva
lestvica (°Oe), pri kateri 1°Oe predstavlja 1 g razlike v masi 1 litra mošta in 1 litra vode pri 20 °C (npr. izmerimo, da je 1 L mošta 1084 g, 1 L vode pa je 1000 g, torej to predstavlja 84 °Oe). Vsebnost sladkorja v grozdju je ključnega pomena za določanje termina trgatve, kar pa posledično vpliva na končni produkt – vino.
Ko se za trgatev odločimo in grozdje potrgamo, iz njega iztisnemo mošt. Ta se tekom alkoholne fermentacije s pomočjo kvasovk pretvarja v vino, le te pa v svojem metabolizmu pretvarjajo glukozo in fruktozo v alkohol etanol. Kvasovke saharoze ne morejo predelati direktno, zato jo najprej encimsko razgradijo na glukozo in fruktozo. Drugi sladkorji, predvsem pentoze (arabinoza, ramnoza, ksiloza) pa so nefermentativni sladkorji, kar pomeni, da se ne pretvorijo v alkohol, temveč ostanejo prisotni v vinu, navadno s koncentracijo 1 g/L. Končno stopnjo alkohola lahko izračunamo že pred začetkom fermentacije glede na sladkorno stopnjo mošta. Za 1 %vol. alkohola potrebujemo približno 17 g sladkorja oz. 7°Oe oz. 1,7°Brix.
Dodajanje sladkorja v vino oz. sladkanje vina je dovoljeno pod posebnimi pogoji, ki jih določa zakon. Evropa je namreč razdeljena na 6 vinogradniških con (A, B, CI, CII, CIIIa, CIIIb).
Slovenija spada v dve coni, in sicer Primorska v cono B, Podravje in Posavje pa v cono CII. Vsaka cona ima določeno minimalno vsebnost alkohola v suhem vinu ter dovoljen dodatek sladkorja in/ali kisline. Za Primorsko velja minimalna vsebnost alkohola 9,5 %vol., dokisanje je možno, dodatek sladkorja pa ni dovoljen, razen če se zaradi slabe letine to izjemoma dovoli (do 2 %vol. nastalega alkohola). Na vzhodu države pa velja minimalna vsebnost alkohola 8,5 %vol., dodatek kisline ni dovoljen, dosladka pa se lahko za 2,5 %vol. oz. 3,5 %vol., vendar v enakih razmerah kot to velja za Primorsko.
Dodatek sladkorja pa je povsem običajen in nujen proces pri pripravi penečih vin. Tam namreč osnovnemu vinu dodamo sladkor kot saharozo ali zgoščen grozdni mošt ter kvasovke z namenom, da ponovno poteče fermentacija. Pri njej ponovno nastaneta alkohol (vendar manj kot pri prvi fermentaciji) ter ogljikov dioksid, ki ga ujamemo v vinu ter tako pridobimo penino. Pri klasični metodi to naredimo tako, da sekundarna fermentacija poteka v zaprtih steklenicah, pri charmant metodi pa poteka v ojačanih kovinskih posodah.
Vrnimo se še malo na primarno fermentacijo (to je tista, pri kateri mošt postane vino). V normalnih pogojih njen naravni potek pride do konca, ko v moštu zmanjka sladkorja, ki ga kvasovke lahko pretvorijo v alkohol. Tako vino imenujemo suho. Fermentacijo pa lahko ustavimo predčasno, bodisi s temperaturnim šokom kvasovk bodisi z dodatkom zaviralca, kot je žveplasta kislina (H2SO3). To lahko storimo kadarkoli tekom fermentacije, s tem pa dosežemo ostanek sladkorja, saj ga kvasovke niso porabile do konca. Vsebnost sladkorja je tako lahko od 1 g/L (zaradi ostanka nefermentirajočih
sladkorjev) pa vse do 600 g/L, kar dosežejo le res najslajša vina. Na splošno lahko vino razdelimo v 4 sladkorne stopnje: suho, ki predstavlja vina z najmanj sladkorja, nato polsuho, polsladko in sladko, ki pa se nadaljuje vse do meje, ki jo postavi naravni svet. V Sloveniji smo pred kratkim posodobili lestvico sladkornih stopenj. Sedaj je za označevanje vin pomembna tako vsebnost sladkorja kot tudi kislin, saj lahko visoka ali nizka vsebnost kisline v vinu spremeni našo zaznavo sladkosti. Omejitve za vsako kategorijo pa so sledeče:
• suho: ostanek sladkorja do 9 g/L, pri koncentraciji skupnih kislin (izraženih kot vinska), ki ni za več kot 2 g/L nižja od koncentracije sladkorja;
• polsuho: ostanek sladkorja 9-18 g/L, pri koncentraciji skupnih kislin (izraženih kot vinska), ki ni za več kot 10 g/L nižja od koncentracije sladkorja;
• polsladko: ostanek sladkorja 18-45 g/L;
• sladko: ostanek sladkorja nad 45 g/L.
Kot sem omenil, vsebnost kisline vpliva na zaznavo sladkosti v vinu. Več kot je kisline, manj sladko bo vino delovalo. Prav tako nam bo vino zaradi višje vsebnosti taninov delovalo manj sladko, kot bi nam drugače. Večja vsebnost alkohola nam poudari občutek sladkosti, višji alkohol glicerol pa že sam po sebi deluje sladko. Njegova koncentracija je večja v vinih iz bolj zrelega grozdja, zato lahko tudi ta delujejo nekoliko sladko. Zanimiv pa je tudi vpliv, ki ga ima staranje vina na naše zaznavanje sladkosti. Če sladka vina staramo, se bo njihova sladkost z leti navidezno zmanjšala, kljub temu da se vsebnost alkohola ne spreminja. Ta učinek, ko starejša sladka vina »sladkor jedo«, ni popolno-
ma raziskan, lahko pa bi ga pripisali mehčanju taninov, spremembam aromatičnega profila in nekaterim kemičnim spremembam, ki potečejo med staranjem. Ta vina še vedno delujejo sladko, vendar ne tako izrazito, kot so v svoji mladosti.
Rad bi izpostavil, da prejšnja razvrstitev v sladkorne stopnje velja samo za mirna vina. Peneča vina imajo namreč svojo lestvico, ki ima sedem stopenj, ki si sledijo:
• popolnoma suho (brut nature): manj kot 3 g/L ostanka sladkorja;
•izredno suho (extra brut): manj kot 6 g/L ostanka sladkorja;
• zelo suho (brut): manj kot 12 g/L ostanka sladkorja;
• suho (extra dry): 12-17 g/L ostanka sladkorja;
• polsuho (sec): 17-32 g/L ostanka sladkorja;
• polsladko (demi sec): 32-50 g/L ostanka sladkorja;
• sladko (doux): nad 50 g/L ostanka sladkorja.
Zapisal bi rad še nekaj besed o kombiniranju sladkih vin in hrane. Najbolj običajno je, da takšna vina postrežemo ob njim podobni hrani, torej sladicam. Vsi smo verjetno že slišali, da mora biti vino slajše od hrane, da ga ta ne povozi. Zato bomo k lažji, sadni ali skutni sladici postregli manj sladko vino, k sladki tortici pa že katero od predikatnih vin. Seveda pa kombiniranje sladkih vin ni omejeno na sladice. Lahko jih postrežemo s pikantno hrano ali hrano, začinjeno z delikatnimi zelišči. Če pa bi želeli kombinirati sladka vina z mesom, pa je najbolje, da izberemo nežno belo meso, recimo meso rakov ali piščanca, ki ga lahko dopolnimo s sladkasto omako, ki pa ne prevlada.
Sladkor kot sestavina vina je po svoje zelo enostaven, po drugi strani pa spet vinu prinaša kompleksnost. Če je sladkorja preveč, lahko vino deluje osladno kot liker in nam sladkoba prevlada nad vsem ostalim. Če pa je sladkorja ravno prav, naredi vino harmonično in prijetno. Pogosto rečemo, da nesladkano kavo pijejo tisti, ki že imajo sladko življenje in jim ga zato ni treba sladkati. Pri vinu pa bi sam rekel tako: »Kdor pije sladko vino, bo njegovo življenje še slajše.«
Študentska razmišljanja
Letos se tudi v občini Metlika ogromno dogaja! Mladi posamezniki so dali pobudo za listo, tako imenovano Mladi za Metliko, kjer se zavzemajo za boljše pogoje v svoji občini. Njihov namen je, da bi se uvrstili v občinski svet. Z namenom boljšega in večjega prizadevanja za mlade, se je skupina 18-ih mladih iz občine Metlika sestala, zbrala 72 podpisov, s katerimi so vložili kandidaturo, in skupaj zbrala svoje želje v strnjen program. Njihov glavni namen pa ostaja, in sicer težnja po ohranjanju predvsem tistih mladih, ki želijo ostati, in tistih, ki so že odšli.
•Želijo si občino, ki bi spodbujala kreativnost mladih.
•Želijo si novih in svežih idej.
•Želijo si občine, ki bi delala za mlade tako, da se bi v svojem kraju počutili dobro.
•Želijo Metliko, ki bi za vse mlade poskrbela enakopravno; za dijake, študente, zabavljače in mirne duše pa tudi za tiste v poznih tridesetih, ki so se že ustalili in počasi ustvarjajo svoje družinsko gnezdo.
•Želijo si vitalne Metlike z možnostjo druženja v Mladinskem centru ali pa na
prostem na Metliški Kolpi.
•Želijo si nov kulturni dom, nove športne aktivnosti, prostore za društva, nove turistične točke, več možnosti za uporabo javnega prometa, več življenja na Kud Placu itn.
•Navsezadnje pa si želijo svojega predstavnika v občinskem svetu.
Če te zanima več o samem programu in kandidatih, pa jim lahko slediš na socialnih omrežjih, in sicer na Facebook-u Lista mladi za Metliko in na Instagramu @mladizametliko.
Oh Silvija, oj Silvija kaj misliš si o meni, naj to mišljenje tvoje ne ostane le pri tebi. Oh Silvija, oj Silvija daj se mi izpovej, in ob tem še v oči iskreno me poglej.
Oh Silvija, oj Silvija povej mi kaj ti čutiš, katera čustva na pogled name ti občutiš. Oh Silvija, oj Slivija tudi če me ti sovražiš, da vsaj z besedo ne dejanji me čustveno poraziš.
Oh Silvija, oj Slivija če mi strla boš srce, moj ogenj močno in večno zate le gore. Oh Silvija, oj Silvija povej mi, če sem spaka, povej mi, če sem življenja tvojega napaka.
Oh Slivija, oj Silvija le z eno mi besedo, uniči ali povišaj mojo večno bedo.
Oh Silvija, oj Silvija daj prosim spregovori, da te spravljam ali ne v ta občutek nori.
Oh Silvija, oj Silvija če drugi ti je všeč, mi le ostane žalost in moj duh trpeč.
Oh Silvija, oj Silvija mi vedno boš v navdih, ti na smrtni postelji moj zadnji boš izdih.
Oh Silvija, oj Silvija nisi me nikdar ljubila, jaz pa ne najdem za ljubezni tebe več zdravila. Oh Silvija, oj Silvija odhajam daleč stran, saj pesmi, rože moje zate so bile zaman.
Oh Silvija, oj Silvija še vedno mislim nate, pesmi ljubezni moje namenil sem le zate. Oh Silvija, oj Silvija kako se me spominjaš, ker ti iz mojega spomina nikoli ne izginjaš.
-Franc Absec
Tam sedi in nič ne reče, pije kavo črno kot noč, je pečeno svinjsko pleče, in obraz vedno smejoč. Na glavi pa ima baretko, sivo kot njegova brada, vidiš ga brez nje redko, redko, ga kdo kdaj zbada. Bere vedno isto knjigo, tiste Cankarjeve Hlapce, nič drugo mu ni v brigo, ne zmeni se za glasne vrabce. Ob knjigi vedno časopis, prebira si novice dnevno, v rokavu skriva Škis, prepeva si kar spevno. Vedno za igro je Taroka, pri roki vedno ima karte, teh pa videz iz baroka namesto kraljev Bonaparte. Ko štejemo, vedno zmaga, nikoli drugega ne mesta jaz pa na porazu praga, to vloga mi je zvesta. Vsak dan živi to rutino, vedno ujet je v to kletko, vako prazni to praznino, mož s sivo Baretko.
Vid Kavčič je uspešen pesnik Župančičeve frulice. Preberite si njegove tri pesmi, ki smo jih objavili v Zvitici.
Prepognem te. Čez polovico. Zlomim ti rebra. Z nohtom zarobim. Rano vrežem. Hitro zapognem Rob do sredine. Ramo ti spahnem. Trakova prepognem. In te zarobim. Pa dobil sem kapico.
Prepognem te. Po polovici. Zdrobim ti vretena. Da dobim oglat kvadrat. Z nožem ti zrahljam možgane. Gor zapognem. Zlomim vrat.
Zdaj povlečem te narazen. Poravnam ti usteca. Zdaj pa jadraj, če utegneš. Ladjica papirnata.
-Vid Kavčič
V imenu očeta. Ti naredim križ na čelo. Koža splesni. V suhe luske. Rez se poglablja. Lobanja izvotli. Hodi po svetu. Z luknjo v glavi.
V imenu sina. Ti naredim križ na usta. Ustnice osivijo. Dlesni se vnamejo. Zobna gniloba. Jezik gori. Hodi po svetu. S sajastimi zobmi.
V imenu svetega duha. Ti naredim križ na prsi. Meso otrdi. Okamenijo rebra. Pljuča usahnejo. Srce osivi. Hodi po svetu. Le hodi. Spotakni se. Padi. In skruši. V prah. Zdaj. Imaš. Križ. V imenu. -Vid Kavčič
Truden si legel na gladino morja in zaspal, ko si plaval mrtvaka. Nisi čutil, ko ti v usta počasi curlja slana morska voda.
Kašelj. Bolečina v prsih.
Slanica te je prepojila, zapolnila zračne kanale, da si mirno in enakomerno tonil na morsko dno.
Hripavost. Piskajoče dihanje.
Tvoja suha usta so požirala pramene lomljene svetlobe, odsluženi morski plankton in plastične meduze.
Krvavkasti izmeček. Vnetje poprsnice.
V usta se je prikradel rak. Zlezel je po sapniku in se namestil v pljučih. Preščipnil je pljučne mešičke, odrezal sive razcepljene lase in si izdolbel stranski vhod skozi prsa. Zdaj se sonči na terasi in čaka na obisk.
-Vid KavčičPresediš veliko časa v šoli ali službi? Se v izpitnem obdobju dolge ure učiš sede na svojem pisarniškem stolu? Če še nisi vedel, ima dolgotrajno sedenje mnogo negativnih posledic na tvoje telo – nekatere so lahko tudi trajne in vzrok za nastanek resnih zdravstvenih težav in obolenj, kot so srčno-žilne bolezni, upad mišične mase in gostote kosti, poslabšanje senzorično-motoričnih sposobnosti in funkcij, mišična nesorazmerja… Da preprečiš omenjene zaplete, moraš napete oziroma skrajšane mišice sprostiti in raztegniti, raztegnjene mišice pa ojačati – dvigniti njihov tonus, da bodo lažje opravljale svojo nalogo.
Strokovnjaki priporočajo, da si med dolgotrajnim sedenjem večkrat vzameš čas za aktivni odmor (vsaj en na eno uro sedenja). Zato sem zate pripravila nekaj vaj, ki ti bodo pomagale pri preprečevanju negativnih posledic na tvo-
je telo. Če ti je mar za svoje telo in zdravje, vključi aktivni odmor v svojo vsakdanjo rutino med delom ali učenjem, odveč pa ne bi bil tudi med večurno vožnjo.
POMEMBNO! Pazi, da pri vajah ohranjaš naravno krivino hrbtenice (kot bi želel ohraniti stik palice z glavo ter križnico med lopaticama).
1. vaja: Upogib glave proti prsnemu košu
Opis začetnega položaja: Stojimo razkoračno in gledamo naprej s spuščenimi rameni. Komolce imamo ob telesu, da preprečimo dvig ramen.
Opis gibanja v eni ponovitvi: Brado počasi spustimo proti prsnemu košu in zadržimo v tem položaju.
Količina: V položaju raztega zadnjih vratnih mišic zadržimo 10 sekund. Vajo ponovimo 2-3 krat.
Vpliv vaje na telo vadečega: S to vajo raztezamo zadnje vratne mišice in zgornji del trapeza, ki so v sedečem položaju zakrčene.
2. vaja: Potisk bokov naprej s pomočjo stola
Opis začetnega položaja: Stojimo pred stolom in koleno ter golen noge položimo na sedalo stola. Z drugo nogo stopimo korak naprej in jo upognemo v kolenu.
Opis gibanja v eni ponovitvi: Z ohranjanjem vzravnanega hrbta potisnemo boke naprej ter z dlanmi rok zdrsimo po stegnu navzdol. Položaj zadržimo, se vrnemo v začetni položaj in vajo ponovimo za drugo nogo.
Količina: V položaju iztega kolka zadržimo 10 sekund. Vajo ponovimo 2-3 krat. Vpliv vaje na telo vadečega: S to vajo raztezamo kolk, ki je v sedečem položaju močno zakrčen.
3. vaja: Kroženje s pestmi v predklonu
Opis začetnega položaja: Stoja razkoračno v polčepu, predklonjeno odročenje z dlanmi stisnjenimi v pesti in iztegnjenih rok.
Opis gibanja v eni ponovitvi: Bočno zaokrožimo nazaj v majhnem hitrem krogu z zgornjimi okončinami.
Količina: 2-3 ponovitve, 2 niza
Vpliv vaje na telo vadečega: Krepimo mišice ramenskega obroča in hrbta.
4. vaja: Izmenični dotiki nasprotne rame v enoročni opori na mizi
Opis začetnega položaja: Stojimo koračno. Roke predročimo in se z njimi naslonimo na rob mize, tako da imamo prste nog na tleh, pete pa v zraku.
Opis gibanja v eni ponovitvi: izmenično dvignemo roko od mize in se z dlanjo dotaknemo nasprotne rame.
Količina: 2-3 ponovitve na vsako stran, 2 niza Vpliv vaje na telo vadečega: Krepimo zgornje okončine in trup.
5. vaja: Izmenični zasuki trupa v opori spredaj na podlahteh
Opis začetnega položaja: Stojimo spojno v opori spredaj na podlahteh na mizi. Eno roko odročimo in se z njo naslonimo na mizo. Drugo roko odročimo, da imamo roki med seboj vodoravno.
Opis gibanja v eni ponovitvi: Roko v zraku spustimo in se z njo naslonimo na mizo. Telo zasučemo v drugo smer in odročimo drugo roko.
Količina: 2-3 ponovitve, 2 niza Vpliv vaje na telo vadečega: S to vajo krepimo zgornje okončine in trup.
Avtorica: Aleksandra Šoronda, podpredsednica društva
Naša zgodba se je začela odvijati leta 1980, ko je bilo ustanovljeno Športno društvo Suhor –Lisjaki. Nato so leta 1984 takratni vaščani po ideji gospoda Željka ustanovili še Kulturno in umetniško društvo Suhor – Lisjaki z vodstvom gospoda Turka. Najbolj prepoznavni so bili po udeleževanju pustnih parad po celi Sloveniji, kjer so osvojili veliko pokalov in nagrad za najboljše pustne maske. Povabljeni so bili tudi na največji pustni festival, ki se je odvijal na Ptuju. Poleg kulturnih dogodkov so se vključevali tudi v športne, in sicer so se 22 let udeleževali vi zimsko ligo, kjer so tekmovali v nogometu in košarki, eno leto pa so sodelovali v letni ligi. Imeli so mlajšo in starejšo ekipo. 10 let kasneje, leta 1994, so otvorili novo travnato igrišče, kjer so bili prisotni tudi člani takratnega državnega zbora, ki so se med seboj pomerili v igranju nogometa. Kulturno in umetniško društvo
je obstajalo do leta 2008, Športno društvo pa obstaja še danes, trenutni predsednik je Mario Markovič.
Prepoznavni znak društva je lisjak, ki ga omenjamo že v imenu celotnega obstoja, pojavlja pa se tudi v grbu tako športnega kot tudi gasilskega društva Suhor. Vendar sam izvor imena in pomen zaščitnega znaka nista znana.
Vsakoletno je organiziran (že) tradicionalni malonogometni turnir, ki se ga udeležujejo domačini ter igralci iz okoliških krajev. Podeli se pokal za najboljšega strelca, igralca ter vratarja. Na novo smo uvedli prehodni pokal, ki ga zadrži najboljša ekipa do naslednjega turnirja. V primeru trikratne zaporedne zmage ima ekipa pravico, da si ga prilasti.
Koronskega leta 2020 smo društvo prevzeli mladi Lisjaki. Takrat smo začeli z obnovo našega skupnega prostora Čuze, ki se nahaja v gasilnem domu ter pred kratkim tudi z ureditvijo že omenjenega nogometnega igrišča na zelenici, ki se nahaja v Kokošcu. Zanimiva imena, kaj ne? S tem se je ponudila možnost igranja nogometa na travnatem igrišču poleg betonskega igrišča, ki se nahaja v Suhorju za gasilnim domom. Poskrbeli smo tudi za najmlajše, saj se bo uredila postavitev novih otroških igral. Prav tako se je ob tem porodila ideja, da bi organizirali prijateljski turnir na zelenici že to jesen, vendar se le ta ni obnesla zaradi slabega vremena ter same organizacije gradbenih del. Ko bodo gradbena dela končana, vas toplo vabimo na otvoritveni dogodek, ki bo, upajmo, že to pomlad. Že zdaj pa vas lahko povabimo na organizirane rekreacije, ki se ob petkih od 19. ure naprej odvijajo v telovadnici podružnične šole Suhor. Vsebina vadbe je različna, poteka igranje odbojke, badmintona, košarke in ping ponga.
Med poletnimi počitnicami so se začele moje priprave na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Abu Dhabiju v Združenih Arabskih Emiratih. Poleg kondicijskih treningov in treningov v kimoni ter reprezentančnih priprav sem se udeležila tudi nekaj poletnih trening kampov tako v Sloveniji kot tudi izven nje. Najbolj se mi je v spomin vtisnil Titans ju-jitsu kamp v Atenah, Grčiji.
Titans kamp v Atenah je zelo znan ju-jitsu kamp, ki že mnogo let zapored gosti nekatere od najboljših ju-jitsu borcev, in sicer nosilce zlatih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vodijo ga svetovno znani trenerji ju-jitsa, karateja in juda. Kamp traja pet dni, obsega približno 20 treningov in se odvija skoraj v centru Aten.
Na kamp sem bila povabljena s strani Benjamina Laha, bolj znanega pod imenom Benny Lah, ki je večkratni evropski prvak, svetovni prvak leta 2016 in nosilec medalj na svetovnih igrah. Benny že več let sodeluje s prijatelji iz Grčije in
vodi treninge na njihovih trening kampih. Ker je bil kamp zame in za naš klub Ninja Črnomelj velik finančni zalogaj, mi je Benny uredil bivanje pri eni izmed tekmovalk iz Titans Kluba. Tako sem pod njegovim vodstvom lahko zastopala barve Slovenije v Atenah.
Moja grška izkušnja se je začela v Ljubljani, iz katere smo leteli najprej do Beograda in nato
do Aten. V Beogradu smo imeli veliko zamudo, namreč zgodilo se je, da pilota in posadke sploh ni bilo in smo zato morali čakati na novo. Tako smo prispeli v Atene z zamudo ene ure in pol. Po kratki vožnji iz letališča do kluba smo imeli čas za hitro malico pred treningom. Prvi trening je trajal kakšno uro in pol ter je bil lažji, namenjen predvsem spoznavanju. Sledil je trening raztezanja in kratka pavza. Takrat smo imeli čas, da se pripravimo na naslednji trening. Zadnji trening prvega dne je bil borben, naredili smo nekaj tehnik in imeli situacijske borbe. Trening je bil težak, še sploh po izčrpajočem potovanju. Po treningu smo še nekaj časa ostali v telovadnici, se pogovarjali, spoznavali in hecali. Skupaj z Natalijo, pri kateri sem bivala, sva se odpravili proti njeni hiši, ki se nahaja tri minute peš od telovadnice. Njena družina biva v prvem nadstropju večnadstropne hiše. Tam sem spoznala njene starše, mlajšo sestro in brata. Na žalost pa nihče ni ravno govoril ali razumel angleško, zato smo se sporazumevali predvsem preko Natalije, ki je prevajala. Njena mama nama je naredila musako, jed, ki jo sicer poznamo tudi pri nas, vendar pripravljeno nekoliko drugače. Po večerji sva se hitro uredili za spanje in pripravili posteljo zame. Spala sem v Natalijini sobi, saj je njihovo stanovanje nekoliko manjše, a po Natalijinih besedah veliko za Atene. V postelji sva se pred spanjem še ure in ure pogovarjali o vseh mogočih stvareh, kar sem sicer naslednji dan močno obžalovala, saj mi je primanjkovalo energije in spanca.
Naslednji dan smo pričeli precej zgodaj, saj se je prvi trening začel že ob 8.30. Med drugim sva z Natalijo morali prvi priti v telovadnico, ker je ona edina tako blizu, da lahko odklene prostore. V prihodnjih dnevih če sva hoteli še dobro zajtrkovati in se pripraviti na trening, pa sva
morali vstati že ob 7.15. Po ubijajočem crossfitu, ki je trajal eno uro in pol, smo imeli še trening s karateisti do kosila. Kosilo sva jedli pri Nataliji doma in hrana je bila izvrstna. Potem sva imeli čas za dve uri spanca, po njem pa so zopet sledile pripravile na trening. Sledil je open mat, kar pomeni, da smo imeli ogrevanje in nato dve uri samo borbe. Trening je bil res naporen, na koncu smo imeli še raztegovanje in ohlajanje. Po treningu smo se morali hitro preobleči in urediti, saj smo odšli na sprehod po Atenah in na večerjo. Jedla sem hamburger, ki pa ni bil po mojem okusu, saj je bilo v njem čutiti veliko različnih začimb in okusov, ki mi niso bili znani. Na hrano smo čakali kar nekaj časa, kar pa je bilo razumljivo, saj nas je bilo v restavraciji kar trideset. Na večerji smo se veliko pogovarjali, naučili so me tudi nekaj grških besed, veliko smo se hecali in smejali. Zelo sem se povezala s puncami, ki so me res dobro sprejele. Nikoli nam ni zmanjkalo tem za pogovor, vse so bile zelo odprte in prijazne. Bilo je res lepo. Vrnili smo se pozno, okrog enih zjutraj. To me je zaskrbelo, saj sem komaj preživela dan. Zaspala sem v sekundi in upala, da se spočijem do jutra.
Tretji dan se je začel s treningom, in sicer s crossfitom, ki smo ga vsi komaj preživeli. Po kratki pavzi je sledil trening z Bennyjem, kjer smo delali tehnike in različne situacije v borbi. Zopet je bila pavza in še trening s karateisti. Komaj sem zdržala tretji trening. Bila sem lačna, utrujena in zaspana. Ko sva prišli domov, sva si z Natalijo naročili hrano na dom, saj sva bili preveč utrujeni, da bi si karkoli pripravljali. Natalija mi je povedala, da si velikokrat naročijo hrano, kavo in podobne izdelke na dom, saj je to pri njih zelo poceni. Imela je prav, saj sem za porcijo sendvičev s piščancem, pomfri in sok odštela samo šest evrov. Porcija je bila tako ve-
lika, da sem jo pojedla malo več kot polovico. Zaspali sva za slabo uro in se zopet pripravili na treniranje. Sploh se nisva spočili in komaj sva prišli do telovadnice. Sprva smo zopet imeli open mat trening in nato še trening s karateisti. Po iztisnjenih zadnjih atomih energije pa smo izvedeli, da se tako kot prejšnji dan hitro uredimo in se zberemo pred telovadnico. Odšli smo namreč v center Aten. Bila sem zelo navdušena, a hkrati nisem vedela, ali bom sploh zdržala ali bom vmes kar zaspala. Peš smo se odpravili do podzemne železnice, s katero smo se pripeljali do centra. Na poti do restavracije sem od daleč opazovala atensko akropolo in Partenon ter vse ostale znamenitosti. Počutila sem se kot na vodenem ogledu, saj so mi punce na vsakem koraku pripovedovale o Atenah. Sedli smo v restavracijo, iz katere si lahko opazoval atensko akropolo. Večer je bil res nekaj posebnega. Prijateljica mi je priporočala, naj poskusim »kebab«, njihovo tradicionalno jed, ki ni prav nič podobna kebabu, ki ga poznamo pri nas. To je namreč meso z nekakšno omako, postreženo na tankem kruhu, ki ga imenujejo »pita«. Jed je bila zelo okusna, lahko bi celo rekla, da je bila najokusnejša hrana, ki sem jo jedla v Grčiji. Domov smo se zopet odpravili zelo pozno, in sicer ob pol dveh zjutraj.
Četrti dan se je začel nekoliko kasneje. Ob desetih smo imeli prvi trening z Bennyjem in na srečo je bil to edini trening to dopoldne. Z Natalijo sva zgodaj pojedli kosilo in izkoristili vsako preostalo minuto pred naslednjim treningom za spanje. Tudi popoldan smo imeli samo en trening, in sicer open mat. Počitek je vsem dobro del, saj smo se vsi odlično odborili. Imeli smo dve uri, da pojemo večerjo in se uredimo, saj smo šli v diskoteko. Ker sabo nisem imela nič, kar bi lahko oblekla za zabavo, sem si iz-
brala nekaj iz Natalijine garderobe. Skupaj sva se nato uredili in se odpravili do telovadnice, kjer smo se vsi zbrali. Z avti smo se odpeljali do diskoteke. Tam smo nekaj časa sedeli in se pogovarjali. Ko se je začel program, smo vsi šli na plesišče in plesali. Bilo je res zabavno, vsi smo se sprostili in se zabavali. Z Natalijo sva se domov odpravili ob dveh, saj sva bili preveč utrujeni, da bi lahko ostali dlje. A kljub izčrpanosti sva se doma v postelji še pogovarjali, saj je bila to zadnja noč, ki sem jo preživela v Atenah. Zadnji dan sem si zjutraj vse spakirala in odšla na trening. Ni bil preveč naporen, imeli smo tudi nekaj iger za sprostitev in zabavo. Odhod je bil čustveno obarvan. Vsi smo se zelo povezali med sabo in res je bila čudovita izkušnja. Spoznala sem nove ljudi, ne samo iz Grčije, temveč tudi iz drugih držav. Spoznala sem pristno grško kulturo, tamkajšnjo kulinariko, jezik in še veliko novega. Pokazali so mi tudi tradicionalni grški ples, ki so ga začeli plesati kar med treningom, saj je prišla na radio prava pesem. Spoznala sem se z njihovim običajem, in sicer t. i. dan imena (podobno kot pri nas god), ki ga praznujejo kot rojstni dan. Presenetilo me je, da so zelo vraževerni, saj pod nobenim pogojem ne smeš vzeti iz rok druge osebe kakšen koli oster predmet, npr. škarje ali nož. Najprej mora prvi položiti nož na pult ali mizo in šele nato ga lahko drugi vzame.
In še ena zanimivost, ki sem jo spoznala, je, da so Grki res čisto »u izi«, saj tudi če je bil trening napisan ob 15. uri, se je čisto spon tano zgodilo, da smo z njim začeli ob 15.30. Dokler smo se vsi zbrali (vključno s trenerji), se uredilii in se psihično pripravili na trening, je minilo pol ure. Nihče ni bil živčen, načrti in plani so se dogajali spontano.
V Grčiji sem se počutila res sprejeto, bila sem v družbi zabavnih in pristnih ljudi. Izkušn jo bi takoj še enkrat ponovila. Dobila sem ogromno novih prijateljev in znancev, vse nas pa povezuje isto – šport.
Za vedno bom hvaležna, kaj vse mi je ta šport dal in kaj vse mi še bo. Vsakič znova mi dokaže, da se je bilo zanj vredno odreka ti, vsakič znova me s čim preseneti. Komaj čakam, da svoje prijatelje iz Grčije zopet vi dim na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Abu Dhabiju, na katerega smo se tako močno pripravljali.
Avtorica: Daša Schweiger
Bela krajina je filmska pokrajina – s tem se strinja vsak režiser. Zato je tudi letos avgusta pri nas potekal že 15. filmski tabor Kolpa, ki ga organizira ZIK Črnomelj. Tema letošnjega tabora je bilo sprejemanje drugih in drugačnosti, tema dokumentarne delavnice pa so bili tisti, ki smo jih v Beli krajini sprejeli kljub njihovi kulturni in narodni drugačnosti: Uskoki.
Udeleženci smo bili nastanjeni v Balkovcih v Centru za doživljanje biodiverzitete Grduni, kjer smo lahko kljub deževnim dnevom uživali, se družili, nabirali izkušnje in se učili. Letos smo se tabora udeležili v velikem številu. Mladi smo imeli možnost ustvarjati skupaj. Seveda pa naši izdelki ne bi nastali brez odličnih in izkušenih mentorjev, ki so vodili naše delavnice. Razdelili smo se v skupine, vsaka pa je imela svoje mentorje. Delavnico filmskega scenarija in režije sta vodila mentorja August Adrian Braatz (režiser, scenarist in skladatelj filmske glasbe), ki na taboru sodeluje že nekaj let, in pa Bonino Englaro (režiser glasbenih spotov in različnih videov). Udeležencem sta predstavila
različne vaje pisanja scenarija, osredotočili pa smo se tudi na različne tehnike snemanja in na koncu še na montažo samega filma. Delavnico filmske igre je vodila znana slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka Mojca Funkl, ki je zelo izkušena in se je potrudila predati kar se da lastnega znanja in izkušenj. V tej delavnici smo se naučili različnih tehnik spoprijemanja s čustvi in sprostitve med igro. Delali smo tudi na improvizaciji ter na veliko drugih vajah za igro. Mojca nas je pripravila na igranje v naših kratkih filmih, v delavnici scenarija pa so zanj napisali scenarij in ga zastavili od začetka do konca. Delavnico animiranega filma je letos prvič vodila Brina Fekonja, grafična oblikovalka, mentorica delavnic animiranega filma in vodja projektov Enimation School pri Društvu za razvoj filmske kulture. Z udeleženci so se učili tehnik snemanja animiranega filma. Delavnico dokumentarni film pa je vodila filmska režiserka Maja Weiss s pomočjo asistenta Tomislava Urha. Z udeleženci so posneli dokumentarni film o Uskokih v Beli krajini. Maja je bila med drugim tudi prva pobudnica Filmskega tabora
Kolpa. Že vrsto let je bila mentorica na taboru, letos pa je svoje filmsko znanje z nami delila še zadnjič, saj se je odločila, da je po 15 letih čas, da svoj režiserski stolček v filmski Beli krajini prepusti mlajšim ustvarjalcem. S svojim kvalitetnim delom je vedno prinesla veliko znanja mladim in vsem tistim, ki se želijo ukvarjati z dokumentarnim filmom.
Skupini filmska igra ter scenarij in režija se vedno razdelita na pol, vsaka polovica pa ima svojega mentorja. Po istem scenariju si vsak izbere svoj žanr in tako posname film. Na koncu nastaneta dva različna filma z istim scenarijem. Tako se udeleženci naučimo še več, saj lahko filma primerjamo in ugotavljamo, kako različno je lahko delo vsakega režiserja in mentorja, kako se filma med sabo razlikujeta in kako lahko film prikažemo z različnimi žanri, metodami in interpretacijami.
Na taboru vedno kvalitetno uporabimo čas za pridobivanje izkušenj in novega znanja. Vsi delamo pridno, včasih tudi do poznih ur. Čas izkoristimo tudi za ogled videospotov, animiranih filmov, igranih slovenskih filmov in kratkih filmov, ki so jih ustvarili naši mentorji. Po ogledu vedno sledi skupni pogovor in druženje. Mentorji z nami vedno delijo lepe, zanimive in smešne izkušnje s snemanja. Prosti čas udeleženci preživimo skupaj, delimo svoje znanje, izkušnje, želje, cilje, prav tako pa se v skladu z imenom tabora poskušamo vsaj enkrat okopati v reki Kolpi. Mladi iz vseh regij Slovenije se tako družimo, povezujemo in skupaj ustvarjamo.
Po končanem taboru smo v sklopu Črnfesta na Medgeneracijskem vrtu za Kulturnim domom Črnomelj imeli končno projekcijo narejenih
filmov. Na velikem platnu smo si ogledali nastale kratke filme, dogodka pa se je udeležilo veliko ljudi – vse od staršev pa do domačih in tujih filmoljubcev. Po ogledu filmov smo se pred publiko zbrali vsi udeleženci in z njimi delili svoje občutke ter izkušnje, ki smo jih pridobili v teh treh dneh. Nekateri od nastalih filmov so že objavljeni na YouTube kanalu ZIK Črnomelj, preostali pa bodo tudi javno predvajani oziroma objavljeni naknadno. Vabljeni k ogledu.
Filmski tabor Kolpa je projekt, ki daje priložnost mladim v Beli krajini in celotni Sloveniji, da pobliže spoznajo film in ustvarjanje v filmskem svetu. Ponosni smo lahko, da imamo v Beli krajini tovrsten tabor, saj se na njem razvija nova generacija filma in filmskih ustvarjalcev. K sodelovanju naslednje leto vabljeni vsi, ki jih zanima film, scenarij, igra, dobra družba in Kolpa!
Avtorica: Lara Geltar
Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike v starem mestnem jedru, ki tudi letos ni razočaral
Letošnji ČrnFest je trajal dva tedna, in sicer od 19. 8. 2022 do 3. 9. 2022. Potekal je v Črnomlju v grajskem atriju, v primeru dežja pa smo dogodke izvedli v MKK-ju in v Mestni muzejski zbirki Črnomelj. Organizatorjem je bil čas izredno naklonjen, le vreme nas je že prvi dan precej negativno presenetilo. S polno paro smo zaštartali v festival, na katerega smo se pripravljali skoraj eno leto. Polni energije in veselih obrazov smo začeli z našim prvim dogodkom, a nam je v petek, 19. 8. 2022, toča zmešala načrte. Predviden koncert je bila rock skupina Dan D, vendar smo bili zaradi vremenske škode primorani koncert odpovedati. Kljub slabi volji, ki smo jo seveda težko skrili, smo vseeno organizirali uvodni žur v MKK z DJ-jem in tako zaštartali v ČrnFest.
Naslednji dan smo bili pripravljeni na vse. Najprej smo izvedli odbojkarski turnir na igriščih
Kampa Podzemelj. Mešane trojke so tekmovale na mivki, kjer je zmagovalna ekipa Fitnes studio AVČ osvojila pokal in prost vstop za glavni koncert. Ker se je vreme zjutraj dobro držalo, smo upali, da nam uspe izvesti še večerno dogajanje. Naše želje so se le uresničile, saj so Jet Black Diamonds in Mrfyi pripravili odličen koncert. Skupino Jet Black Diamonds, ki so nastopili prvi, sestavlja 5 mladih fantov iz Vipavske doline, ki so s svojim prvim singlom Retro Anorak očarali celo Slovenijo. V enem izmed intervjujev so izjavili: »Vsaka naša skladba se razvija vsaj pol leta. Kot vino, ki se stara in postaja boljše.« Takoj za njimi pa so nastopili vsem dobro poznani Mrfyji, novomeški glasbeniki, ki s poudarkom na indie rock glasbi prebudijo še tako neplesočega posameznika. Obiskovalci in organizatorji smo bili navdušeni. Zopet smo se postavili na noge in bili pripravljeni na prvi teden aktivnosti.
V ponedeljek, 22. 8. 2022, nas je najprej čakal potopis, ki je bil zaradi slabega vremena premaknjen v črnomaljski muzej. Jaka Weiss in Mateja Smrekar sta nam predstavila svoje popotovanje od Mehike do Kolumbije. Njuna pot ju je v 5 mesecih vodila skozi 7 držav. Opisala sta nam vsako državo posebej, njene značilnosti, kako sta se prebijala iz dneva v dan, prednosti in slabosti potovanja v določeni državi itn. S seboj sta prinesla tudi denar posameznih držav, tako da smo si lahko ogledali, kako izgledajo valute drugod po svetu.
V torek, 23. 8. 2022, smo se nasmejali komikom, t. i. Lastniki humorja in njihovem Impro showu. Po njem smo se preizkusili tudi v Pub kviz showu, ki je temeljil na klasični tradiciji angleškega Pub Quiza z elementi stand-upa, gledališke improvizacije in TV showa. Zmagala je ekipa Mi4.
Sreda, 24. 8. 2022, je bila namenjena za najmlajše, saj je interaktivno magično gledališče Čarovniški blues pripravil predstavo Magična knjiga za otroke in njihove starše. Predstava je govorila o iskanju izgubljenega veselja. Po predstavi so čarovnice otrokom z barvami in bleščicami poslikale obraze. Med drugim pa je otroke zabaval tudi naš Grajko. Hkrati ta dan je zvečer potekala tudi projekcija Filmskega tabora Kolpa, ki ga je organiziral ZIK Črnomelj. 20 mladih z vseh koncev Slovenije je med 22. in 24. avgustom ustvarjalo v štirih filmskih delavnicah, in sicer v dokumentarnem filmu, filmski igri, filmskem scenariju in režiji ter animiranem filmu. Svoje filmske izdelke so nam predstavili na Medgeneracijskem vrtu za Kulturnim domom Črnomelj.
V četrtek, 25. 8. 2022, smo pripravili glasbeno obarvan večer. Romantično vzdušje sta nam najprej popestrili Freekind. Mladi glasbenici in ustvarjalki besedil sta čudovita sporočila prenašali v glasbene ritme in osrečevali zbrano publiko. Gre za dekleti, in sicer slovensko bobnarko Nino Korošak Serčič in hrvaško pianistko ter vokalistko Saro Ester Gerdelj. Nadaljevali pa smo z mladim ustvarjalcem Žanom Hauptmanom, slovenskim pevcem in pianistom oz. klaviaturistom ter njegovim bendom. Njegovo glasbo sestavljajo različni žanri, in sicer jazz, alternativni RnB, soul in pop. Leta 2012 se je pri 18 letih prijavil na slovenski X Factor. Hauptman in njegova skladba Sledim pa je bila na letošnji Emi 2022 po mnenju glasbenih producentov druga najboljša letošnjega izbora. Prav tako je bil večer izredno zanimiv, preprost, poln plesnih ritmov in dobre glasbe, pri čemer pa so nam pomagala tudi Vina Pečarič s svojimi izvrstnimi kapljicami.
Petkov večer, torej 26. 8. 2022, je bil namenjen slovenskim reperjem, in sicer Arnetu in Ženi ter Drilu. Prva sta oder ogrela Žena – Neža Mihelič, ki se z umetnostjo ukvarja že od mladih nog, in Arne Međedović – na kratko Arne, ki spada v mlado gardo raperjev. Žena ustvarja mešanico klasičnega rapa in sodobnega zvoka, v svojih besedilih pa priča o iskrenih izpovedih iz svojega življenja. Arne zase pravi, da je hecko, ki se čuti dolžnega, da s svojo glasbo dokaže, da je fino biti dober človek. Oba sta popestrila oder, za njima pa je na vrsto prišel Dril, izolski raper, producent in tekstopisec, ki sam sebe definira z besedo »Storyteller«. Svojo ustvarjalnost nam je skupaj s svojo ekipo dokazal tudi v grajskem atriju. Nad koncertom smo bili izredno ponosni, prišlo je ogromno ljudi, predvsem mlajše generacije.
Po dolgi in naporni noči smo že zgodaj zjutraj v soboto, 27. 8. 2022, začeli pripravljati za Urbano kulinariko, ki je potekala ob gradu Občine Črnomelj. Na njen se je predstavilo nekaj lokalnih ponudnikov, kot so Vinska klet Metlika, Petriot Gin, Pice Bošti, Pivovarna Kapušin, Črnovar pivovarna, Bar Napoleon, Dipsi omake in BigBerry burgerji ter drugi iz cele Slovenije, in sicer Vafl, Mango tree in Šentburger. Za glasbo je čez dan poskrbel DJ Koki, otroke pa so zabavale dekleta iz HOOPS DANCE. Med drugim je isti dan potekal tudi turnir v košarki na igrišču na Majeru, kjer je zmagala trojica z imenom Janel. Skozi celoten dan nas je spremljalo oblačno vreme in ves čas smo bili pod stresom, da bo začelo deževati. Na koncu je šlo vse po načrtih, tako da smo priredili še eno izvrstno Urbano kulinariko. Seveda pa večera nismo spustili brez dobre glasbe. V grajskem atriju so se nam predstavili še Pantaloons, trio, ki pod tem nenavadnim imenom združuje tri »pantalone« oziroma »spotikave nerodneže«, Balkan boysi, ki v svojih pesmih na inovativen in sebi lasten način ohranjajo idejo balkanske glasbe, prepleteno z ritmi skaja in rumbe ter P’jays, ki so s svojo glasbo vedno tehnično izjemni, koncertno udarni, zelo jazzy, delno funky in ravno prav groovy. Dan je bil za organizatorje in člane pester ter delaven, tako da nam je izredno prav prišla nedelja, ki je bila namenjena počitku.
Sledil je še en teden, ki smo ga začeli v ponedeljek, 29. 8. 2022. Ta je bil za razliko od preostalih pesniško obarvan, saj smo gostovali literarnega zgodovinarja Igorja Saksido in slovensko reperko Masayah. Predstavila sta nam svojo pesniško zbirko z naslovom Antologija H2SO4, v kateri se prepleta mešanica sveta poezije in urbana kultura mladih, predvsem pesmi upora.
Zbirko krasijo tudi postavljena besedila komadov, ki so jih poleg Masayah ustvarili še drugi hip hop umetniki, za poslušanje le teh pa so v knjigi zbrane tudi QR kode.
V torek, 30. 8. 2022, pa smo se ob 19. uri nasmejali hrvaškim stand-up komikom z naslovom Splitska scena. Skupaj nastopajo že od leta 2016 in nasmejejo ne samo hrvaško občinstvo temveč tudi slovensko. Fantje so napolnili grajski atrij in do solz nasmejali vsakega obiskovalca.
Pionirski dom - Center za kulturo mladih je v sredo, 31. 8. 2022, pripravil predstavo za otroke z naslovom Ješ, jež? Kratka avantura je popeljala otroke v svet dveh ježkov, kjer so se dodobra nasmejali in sprostili ob zvokih rap glasbe. Pavlo in Viktor sta zabavala tako najmlajše kot tudi njihove starše in skrbnike.
Na četrtek, 1. 9. 2022, smo ob odru grajskega atrija zaplesali v ritmih Društva Mrtvih pesnikov oz. DMP, ki so k sodelovanju povabili tudi pevko Nino Radkovič. DMP je avtorski kolektiv kaljenih novomeških glasbenikov. Njihovi začetki segajo že v jesen leta 1987. Trudijo se, da pripravijo številne koncerte na slovenskih tleh pa tudi v tujini. Cilj je, da ne kopirajo nikogar in da nastopajo v svoji ustvarjalnosti ter kreativnosti že tri desetletja. Med drugim je njihova želja tudi ta, da čim več Slovencev ostane privrženih živi glasbi. Pevec Alan Vizetič pa za glasbo pravi: “Glasba ne sme preveč usmerjati, ampak mora pustiti svobodo.” S čimer se definitivno strinjamo tudi člani KBŠ-ja, saj vsako leto gostujemo različne avtorje, skupine in žanre.
V petek, 2. 9. 2022, smo gostili mladega DJ-ja Aneyja F, ki se z glasbo ukvarja že od leta 2005. Aney je leta 2011 ustanovil tudi Innocent Music, ki je
hitro postala ena izmed najuspešnejših založb v svetu elektronske glasbe. Po njegovem nastopu pa se je na odru predstavil še Paperclip Project oz. Dario Debeljuh. Dario se z DJ-ingom ukvarja že 15 let, njegova glasba pa se nenehno razvija. Zadnji dan, torej v soboto, 3. 9. 2022, smo sprva priredili teniški turnir na teniškem igrišču v Loki. Ob spremljanju igralcev smo se lahko tudi okrepčali s prigrizki in vini Pečarič, ki jih je za nas pripravil Blaž Pečarič. Pokrovitelj teniškega turnirja dvojic je bil TZ Consulting, ki nam je veliko pripomogel pri izvedbi tekmovanja. Zmagovalna dvojica sta bila Jan Slobodnik in Miro Matekovič. Medtem ko je en del ekipe pomagal na športnem dogodku, smo drugi pripravljali grajski atrij za zaključni koncert. Zvečer so nam tako prvi ogreli oder Brkovi, hrvaška turbofolk-punk rock skupina iz Zagreba. Gre namreč za peterico fantov, ki pišejo življenjska besedila s tematikami različnih odnosov, in sicer od partnerskih, službenih, državnih pa tudi do sočloveka, narave, ljubezni. Njihovo glasbo bi lahko ocenili kot cinično, vulgarno, včasih celo kruto. Podobno bi lahko označili tudi Krankšvester, člana skupine 3ki Stil Davorja Miletića in Hrvoja Marjanovića, ki sta ČrnFest zaključila v stilu. Večina ju pozna zaradi uspešnice Gaber iz leta 2017 in Slava kristu iz 2019. Koncert je bil popolnoma razprodan, ostala ni niti ena karta. Grajski atrij je pokal po šivih, vzdušje je bilo adrenalinsko, ljudje so se zabavali in najpomembnejše – zadnji dan smo končali v poplavi čustev in sreče.
Po dveh tednih smo se organizatorji v nedeljo lotili čiščenja in pospravljanja grajskega atrija in MKK-ja. Kljub utrujenosti smo skockali vse prostore, uredili vse potrebno in se še malo podružili med seboj. Res je, da sta bila dva tedna hitra, a smo se vseeno zbližali, skovali nova pri-
jateljstva in zaupanja. Veliko je bilo odrekanja, a še toliko več smeha, zabave in dobre glasbe.
Celotna ekipa, torej Klub belokranjskih študentov, Mladinski kulturni klub Bele krajine in Mladinski center BIT, se zahvaljuje za vso pomoč, vsak obisk, podporo, smeh in jok, ki nam jih vsako leto nesebično nudite. Polni idej in energije pa že pripravljamo prihajajoč ČrnFest, ki se bo odvijal naslednje poletje.
Velika zahvala gre našim pokroviteljem, in sicer TGH, Pivovarna Vizir, Camping Bela krajina, Hotel Bela krajina, TZ Consulting, Adria Mobil, BREZA plus, Varuh zdravja, Mm Trgovina Storitve In Trgovina, Avtohiša Vrtin, JK zvok in luč, EMV Vrščaj, Akrapovič, Zavarovalnica Sava, Avto Krka, AGM Starešinič, Globus, DanKuchen, Dudes vs. Gravity, Tam-Tam, M&M Intercom, Visteam proizvodnja in trgovina, Kolpa San, Paklog pakiranje in logistika, tiskarna Bucik, Dolenjske lekarne, Geos inženiring in geodetske storitve, Arhitektura Vrščaj, Sigma, Modelarstvo Miketič, Ekokult.
Pri ČrnFestu pa so bili pomembni tudi naši partnerji, zato gre posebna zahvala še Občini Črnomelj, Študentski organizaciji Slovenije, ŠKIS-u, ZIK-u, JSKD-ju, RIC-u in Beli krajini.
Avtor: David Rupčič
Režija: Joseph Kosinski
Scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie
Produkcija: Jerry Bruckheimer, Tom Cruise, Christopher McQuarrie, David EllisonŽ
Zgodba: Peter Craig, Justin Marks
Glasba: Harold Faltermeyer, Lady Gaga, Hans Zimmer, Lorne Balfe
Igralska zasedba: Tom Cruise, Miles Teller, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Glen Powell, Lewis Pullman, Ed Harris, Val Kilmer
Montaža: Eddie Hamilton
Žanr: akcija, drama
Dolžina: 131 minut
Budget: 170 milijonov evrov
Premiera: 27. 5. 2022
JOSEPH KOSINSKI je ameriški filmski režiser, rojen 3. maja 1974 v Marshalltownu, Iowa, ZDA. Njegovo prvo delo, ki ga je »dvignilo« med večje režiserje, je film Tron: Legacy (2010), nadaljevanje (sequel) filma Tron (1982), s katerim je bil nominiran za več filmskih nagrad. Nadaljeval je z drugimi deli, ki pa so imeli podoben žanr, in sicer Science fiction. Eden izmed mnogih je film z naslovom Oblivion (2013), ki ga ni le režiral, ampak tudi produciral skupaj s svojo ekipo. Z omenjenim filmom je prvič stopil v sodelovanje z igralcem Tom Cruisom, film pa je prinesel ekipi dobiček v višini 286 milijonov evrov. Štiri leta kasneje je v film Only the Brave (2017) povabil nadobudnega igralca Miles Tellerja. Njuno sodelovanje se je obrestovalo, saj
sta do sedaj sodelovala že trikrat. Očitno je imel Joseph od nekdaj načrt ustvariti nadaljevanja starih uspešnic, verjetno smo zaradi istega razloga dobili tudi drugi del znanega filma Top Gun (1986). To leto pa smo na televizijske ekrane prejeli tudi Top Gun: Maverick (2022), v katerem brez pomislekov nastopata »stari maček« Tom Cruise in Miles Teller.
Ali bo Top Gun: Maverick uspešnica leta 2022? Zaenkrat ekipi kaže kar dobro.
Joseph Kosinski je točno vedel in razumel, v kaj se spušča, ko je začel ustvarjati film. Po dolgih 36 letih čakanja je poslal v svet sporočilo, da prihaja Top Gun sequel. Seveda so se vsi navdušenci adrenalina in nostalgije spomnili na dobro klasiko Top Guna iz leta 1986, vendar z malo negotovostjo glede drugega dela. Vsem je dokaj znano, da večje produkcijske hiše ustvarjajo nadaljevanja samo za dobiček, ki bi ga iztržili iz blagovnega imena filma. A Joseph je bil pripravljen na vse.
Top Gun: Maverick se začne tako, kot se mora. Sprva se začne remiks z uvodno špico iz prvega dela, nato sledi pogled na letalonosilko sredi oceana, kjer v ozadju poslušamo himno Top Guna, pozneje pa sledi še Danger zone Kennya Logginsa. Gledalec takoj podoživi nostalgijo. Že v samem začetku začutimo, kako nas film povleče v preteklost in na spomine na brezskrbno mladost. Seveda ne morem biti tukaj glasen, saj imam komaj 23 let, a po ogledu obeh filmov, bi se lahko vsakdo postavil v vlogo mladega Tom Cruisa oz. Pete Mitchella iz časov 90ih, v katerih je bil sneman prvi film Top Gun. Zdaj, skoraj štiri desetletja kasneje, pa gledamo
Mitchella, testnega pilota, ki je s strani mornarice pozvan nazaj, da bi naučil leteti peščico mladih talentov.
Tom Cruise oz. v filmu Pete Mitchell »Maverick« je zadolžen za diplomirance najboljše letalske šole imenovane Top Gun. Naučiti jih mora praktičnega letenja in bojevanja v zraku. V filmu boj poimenujejo »dog fight«, ki lahko terja tudi življenja. Naloga izbranih pilotov je, da razstrelijo podzemni bunker, ki je namenjen bogatenju urana. Zaradi težkih naravnih okoliščin morajo tik nad tlemi preleteti skozi ozek kanjon, saj se le tako lahko skrijejo radarju, ki bi aktiviral zračne rakete. Razstrelitev bunkerja in dvig nad goro, ki sega vzdolž tarče, ni tako enostavna, saj jih zgoraj že čakajo nove nevarnosti. Naloga se za nekatere zdi nemogoča, celo kruta, saj bi ob prvi napaki lahko nekdo izgubil življenje.
Med akcijskim in adrenalinskim dogajanjem lahko spremljamo tudi čustven odnos med Maverickom in Goosovim sinom Bradleyjem oz. Roosterjem. Veže ju težka zgodovina in napeti odnosi. Prav tako lahko opazimo, da se Maverick trudi biti dober očetovski lik, vendar mu to ne uspeva najbolje.
Najprej vam moram predstaviti en fun fact. Zgoraj v opisu filma sem omenil, kakšen je bil budget, in sicer je šlo za 170 milijonov. Dejstvo je, da so za eno uro letenja z vojaškimi letali odšteli kar 11.000 evrov. Zdaj pa si skušajte predstavljati, koliko denarja je šlo samo za zračne posnetke, ki jih v filmu ni malo. Pa da
se ne vrtimo samo okoli denarja, bom namenil nekaj besed še režiserju. Joseph Kosinski je želel gledalcem ponazoriti tenzijo in »real feel« v kokpitu med letenjem s takšno hitrostjo, zato se je odločil, da postavi več kamer znotraj letala in posname čim več kotov. Tako vidimo zelo dobre bližnje, široke in splošne plane ter vsak detajl, ki priča o tem kako agresivno, adrenalinsko in nevarno je leteti. Vsak zavoj, pospešek in silo hitrosti lahko opazimo na mimiki obrazov igralcev, ki pa zagotovo niso »fejkali«, saj so prav vsi odigrali svoj del v svetlobno hitrostnem letenju. Drugih posebnosti v filmu ni, zato pa so posnetki letenja toliko boljši.
Film bi ocenil z 8,5 od 10. Prvič sem si ga ogledal v kinu in izkušnja je bila zelo pozitivna. Užival sem v vsaki minuti. Poleg kadrov in igralske zasedbe sem bil pozoren tudi na glasbeno podlago, ki jo je pomagal ustvariti glasbeni skladatelj Hans Zimmer. Dobil sem Interstellar »vibe« (ki je tudi delo Zimmerja), saj se večkrat pojavi kontrast kamere in glasbe. Naj pojasnim; dogajanje kamere je na eni strani napeto, živahno in v smislu: »Ali mu bo uspelo?«, na drugi strani pa je glasba umirjena in sproščena.
Zakaj pa nisem dal kar čiste 10-ke? Ena stvar, ki se velikokrat pojavi v večini filmov in me zmoti, je ta, da se na koncu vse izide kot mora (ups, majhen spoiler). Naloga, ki so jo prejeli, se sprva zdi nemogoča. Na treningih nihče ne naredi tako dobrega rezultata, kot bi si Maverick želel, vendar nalogo vseeno opravijo. OK, razumem. Na koncu mora dobro premagati zlo. Sam pa bi definitivno spremenil potek misije oz. naloge. To bi storil tako, da bi ali zmanjšal težavnost le te ali pa bi uprizoril več nepredvidljivih pri-
petljajev, ki bi se jim pojavili in bi posledično morali reagirati po svojih odločitvah ter ne po ukazih.
Všeč pa mi je to, da se pri zgodbi ne spuščajo preveč globoko v zlikovce in njihovo predzgodbo, saj nas iskreno ne zanima, kdo je na drugi strani, želimo si le dobre akcije. Ob ponovnem gledanju sem še vedno zelo užival. Priporočam ga vsem navdušencem akcijskih in adrenalinskih filmov in tudi vsem ostalim, saj gre za odlično nadaljevanje brezčasne klasike. Obvezno pa si prej oglejte Top Gun iz leta 1986, ker je res prava poslastica za oči. Z letošnjim filmom pa smo po zaslugi odličnega režiserja Josepha Kosinskija dobili še eno.
ŠKORPIJON (24. okt.–22. nov.)
Škorpijon je pasivno vodno znamenje, usmerjeno vase in v svoje globlje plati.
Ste skrivnostni in temačni. Privlači vas tisto, kar je očem skrito in o čemer običajno ne radi spregovorite. Ker ste izredno intenzivni, poglobljeni in iskreni, vas včasih to stane. V partnerskem odnosu ste nadrejeni, a to ne smete šteti za slabo, saj vedno pokažate, da imate bližnjega radi. Ljubezenski prepiri so z vami vedno zelo čustveni, naporni in marsikdaj zaskrbljujoči. Ker ljubite resnico, se je pred vami zelo težko pretvarjati. Zaradi okrilja Plutona, boste v jesenskem obdobju lahko obsesivni, ljubosumni in posesivni. Najbolj naklonjen v obdobju jeseni vam bo rak, najmanj pa oven. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: bik.
(23. nov.–21. dec.)
Strelec je aktivno in prilagodljivo ognjeno znamenje, znano po svoji strpnosti, neodvisnosti in močni želji po svobodi.
Ste večni raziskovalec in filozof. Bolj kot čustvene globine vas zanimajo prostrane intelektualne planjave in pomen našega obstoja. Ste sanjač in idealist ter le redkokdaj uresničite svoje zastavljene cilje. Jesen vam bo ponujala veliko navdiha za nova spoznanja, na katera ste s polno mero pripravljeni. Ker ste pod okriljem Jupiterja, boste lahko pretirano nemirni, neprilagodljivi, celo površni in nesočutni. Ljubezenski odnosi vas ne bodo toliko zanimali, saj ste pripravljeni na raziskovanje sebe in okolice. Najbolj naklonjeni v obdobju jeseni vam bosta ribi, najmanj pa lev. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: dvojčka.
Kozorog je pasivno in stabilno zemeljsko znamenje, ki na življenje zre zelo praktično in zadržano.
Ste ambiciozni, vedno pripravljeni zaslužiti in napredovati. Zanima vas samo pot navzgor in nič drugega. Kako močno si želite do svojega cilja, najbrž veste samo sami, a ni treba, da sami garate na poti do tja. Ker ste pod okriljem Saturna, boste v jesenskih dnevih lahko pretirano garaški, nečimrni, dolgočasni in brez domišljije. Jesen bo razburkana, kljub strasti boste pogrešali občutek varnosti in zaupanja. Potrebni boste pozornosti, saj boste mnenja, da vam partner ne izkazuje dovolj ljubezni. Najbolj naklonjeni v obdobju jeseni vam bo tehtnica, najmanj pa devica. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: rak.
(21. jan.–18. feb.)
Vodnar je aktivno zračno znamenje, znano po svoji samosvojosti in neposrednosti.
Ste veliki humanitarci in vedno radi pomagate drugim. Všeč vam je lastna lahkotnost, celotna jesen pa bo zaradi muhastega vremena in polnega delovnika stresna, prepirali se boste za prazen nič. Sprostitev naj bo prednostna naloga pri skrbi za telo, za katero naj vam ne zmanjka časa, predvsem pa ne jeseni, ko se bodo obremenitve še povečale. Čeprav se vam vedno mudi, si vzemite čas zase in za svoje najbližje. November bo za vas zelo zaseden mesec, a izjemno primeren za začetek ljubezenskega odnosa in osvežitev dolgoletnih zvez. Najbolj naklonjeni v obdobju jeseni vam bosta tehtnica in riba, najmanj pa škorpijon. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: lev.
Ribi je spremenljivo vodno znamenje, znano po svoji prilagodljivi in sanjavi naravi.
Zaradi močne ustvarjalne žilice ste lahko predstavniki tega znamenja izredno umetniško navdahnjeni, vprašanje pa je, ali znate svoj talent uspešno predstaviti svetu. Ker ste pod okriljem Neptuna, se boste lahko preveč vdajali brezdelju, lahko pa se boste tudi pretirano smilili sami sebi. Jesen bo za vas vlažna od sreče in solza, pred novim letom pa se boste ustavili in umirjeno uživali v družbi najdražjega. Najbolj naklonjen v obdobju jeseni vam bo rak, najmanj pa kozorog. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: devica.
Oven je aktivno ognjeno znamenje, ki je usmerjeno vase in v svoje cilje.
Ste energični in vse, kar počnete, počnete z določeno mero nujnosti. Jesen bo za vas izredno zaposlena, iskali boste nove aktivnosti, s katerimi bi izrazili svoje potenciale. Ker ste neustrašni in odločni, se boste prebili čez vse ovire in dosegli številne cilje, a le, če vas malenkosti ne vržejo iz tira. Ker ste pod okriljem Marsa, boste lahko obenem tudi preveč zagnani, če že ne agresivni. Jesen bo vroča, tja do novembra nadvse primerna za zaljubljanje, ki bo z začetkom novega leta sovpadlo z željo po ustalitvi v trdno zvezo. Najbolj naklonjen v obdobju jeseni vam bo strelec, najmanj pa ribi. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: vodnar.
Bik je pasivno in stabilno zemeljsko znamenje, znano po posesivnosti in zaščitništvu.
Ste praktični in vse, kar počnete, počnete zaradi lastnega ugodja in varnosti. Ker jesen velja za bistveno bolj depresivne mesece, boste poskrbeli za svoje najbližje in jih ščitili pred vsem hudim, kar jih lahko čaka v zunanjem svetu. Morda vse ne bo izšlo po vaših načrtih, a ste dovolj potrpežljivi in trmasti, da veste, da se bo prej ali slej vse obrnilo v vašo korist. Ker ste pod okriljem Venere, se lahko v ljubezenskem odnosu navzamete tudi nekaterih njenih negativnih lastnosti, kot sta zavist in lakomnost. Najbolj naklonjena v obdobju jeseni vam bosta devica in kozorog, najmanj pa oven. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: škorpijon.
Znamenje dvojčka je aktivno in velikokrat neprilagodljivo znamenje z raznovrstnimi sposobnostmi.
Ker gre za zračno znamenje, je vaša energija precej razpršena, zato se zanimate za vse in vsakogar, redkokdaj pa ste se sposobni osredotočiti in dokončati le eno stvar. Ste izredno bistri, duhoviti, a včasih tudi preobčutljivi. Ker vam vlada Merkur, ste v ljubezenski zvezi lahko tudi nedosledni in nerazumljivi do partnerja. Jesen bo za vas pri ljubezni nekoliko dvomljiva, saj se vam bodo odprle številne nove priložnosti, ki bi jih želeli odkriti. Najbolj naklonjena v obdobju jeseni vam bosta ribi in oven, najmanj pa škorpijon. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: tehtnica.
Rak je pasivno in čustveno vodno znamenje, znano po svoji zaščitniški vlogi. Osebe v znamenju raka vodi nagonska želja po tem, da skrbite za druge in jih negujete, pri čemer vse preradi žrtvujete samega sebe in svoje skrite želje. Ker bo jesen muhasta, boste veliko bolj občutljivi in preobremenjeni. Zaradi okrilja Lune boste marsikdaj čustveno odvisni in nagnjeni k samopomilovanju. Pripravljeni boste pomagati in po tihem boste želeli, da so drugi odvisni od vas. Novemberska vrtoglavica bo posledica vsega dobrega v ljubezenskem življenju, ležernost in užitek pa se bosta z roko v roki sprehajala do konca letošnjega leta. Najbolj naklonjen v obdobju jeseni vam bo bik, najmanj pa devica. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: kozorog.
Lev je aktivno in ustvarjalno ognjeno znamenje, znano po svoji radodarni in dominantni naravi.
Ste rojeni vodja in organizator, pripravljeni na kakršenkoli izziv. Takoj boste resno zagriznili v delo in čeprav boste dosegali lepe uspehe, pravega zadovoljstva ne boste čutili. Kljub natančnosti in borbenosti vas bodo lahko nekateri dogodki presenetili in vse je odvisno, kako jih boste sprejeli v vaš vsakdan. V romantičnem odnosu ste radi ljubljeni, spoštovani in občudovani, zato boste naredili vse, kar je v vaši moči, da bi se pod vašim okriljem partner počutil dobro in preskrbljeno. Ker ste pod okriljem Sonca, boste v jesenskem letnem času velikokrat sebični in zahtevni, zaradi česar se bodo nekateri od vas verjetno tudi odmaknili. Najbolj naklonjena v obdobju jeseni vam bosta oven in strelec, najmanj pa vodnar. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: tehtnica.
DEVICA (24. avg.–22. sep.)
Devica je pasivno in zemeljsko znamenje, znano po svoji razumskosti, prizemljenosti ter analitični in kritični naravi.
Preden se boste česarkoli lotili, boste preračunljivo pretehtali vse možnosti in se šele potem odločili, kako naprej. Vaš prefinjen občutek za podrobnosti vas bo lahko včasih omejeval pri hitrejšem napredovanju. Jesenski meseci bodo izziv za vaše počutje, saj boste nihali med utrujenostjo in prezaposlenostjo, ne da bi ju znali uravnovesiti. Preveč ljubezenske vročice lahko v vas povzroči tudi strah pred intimo, ki se bo z jesenskim vplivom planetov počasi umiril. Ker ste pod okriljem Merkurja, boste v partnerskem odnosu v preobremenjenih dneh pretirano kritični in neprilagodljivi do svojega bližnjega. Najbolj naklonjen v obdobju jeseni vam bo bik, najmanj pa dvojčka. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: ribi.
Tehtnica je aktivno zračno znamenje, ki v vsem, kar počne, išče ravnovesje in harmonijo.
Ste izredno diplomatski in vajeni sklepati kompromise, saj ne prenesete konflikta, jeze in sovraštva. Znali boste svetovati in si vedno prizadevali k osrečevanju drugih. Jesen vam bo naklonjena, saj boste zabavni in zaradi svojega izredno prefinjenega okusa boste sloveli po svoji lepoti. Paziti morate, da ostanete skromni, saj vas lahko vaše dobre vrline spreobrnejo v ošabnost in neodločenost. Ker ste pod okriljem Venere, ste lahko v ljubezni obenem pretirano čustveni in omahljivi ter plehki. Najbolj naklonjena v obdobju jeseni vam bosta vodnar in dvojčka, najmanj pa škorpijon. Najboljša kompatibilnost v ljubezenski zvezi: strelec.
Avtorica: Nika Ambrožič
SESTAVINE:
•piščančji zrezki
•mocarela
•parmezan
•drobtine
•limonina skorjica
•limonski timijan
•maslo
•sol
•olje
•rukola
Priprava:
Piščančje zrezke operemo in osušimo, jih posolimo, po potrebi tudi malo popopramo. V zrezke zavijemo košček mocarele, da dobimo male zavitke. Zavitke pokapamo z oljem in na vsakega dodamo košček masla. Zavitke nato pečemo v pečici, ki jo segrejemo na 180°C, približno 30 minut. Zavitke vzamemo iz pečice, nanje pa dodamo zeliščno skorjico, katere postopek priprave je opisan spodaj. Zavitke še za približno 10 minut postavimo v pečico, da se skorjica lepo zapeče in jih postrežemo na rukoli.
V posodi zmešamo limonski timijan, limonino skorjico in parmezan. Drobtine popečemo v pečici do zlatorumene barve. Ko dobijo lepo barvo, jih primešamo k zmesi zelišč in parmezana. V kozici raztopimo maslo, ki ga nato primešamo zmesi zelišč in parmezana, da ta postane enotna.
Avtorica: Nika Ambrožič
Potrebujemo:
TESTO
•350 g moke
•0,5 zavitka pecilnega praška
•1 zavitek vanilijevega sladkorja
•120 g sladkorja v prahu
•150 g margarine ali masla
•2 rumenjaka
•4 žlice kisle smetane
NADEV
•jabolka
•80 g sladkorja
•1 žlica drobtin
•ščepec cimeta
Priprava:
Moko in pecilni prašek presejemo na delovno površino. Dodamo margarino ali maslo, sladkor, vanilijev sladkor, rumenjaka in kislo smetano ter zamesimo testo. Testo naj malo počiva na hladnem. Medtem naredimo jabolčni nadev. Jabolka naribamo, dodamo sladkor, cimet ter drobtine. Testo razdelimo na dva dela in razvaljamo. V pekač položimo prvo plast, nadevamo z jabolčnim nadevom ter pokrijemo z drugo plastjo. Pečemo pri 180 stopinjah približno 60 minut.
Težavnost: lahko
Težavnost: srednje težko
