Zvitica POLETJE 2022

zvitica poletje 2022

Zvitica POLETJE 2022

2022/3 200 izvodov Cena: 0 €

Odgovorna urednica: Lara Geltar

Lektoriranje: Lara Geltar

Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič

Oblikovanje Črnfest ilustracij: Dea Biličič

Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si

uvodnabeseda

Ko pomisliš na poletje, najverjetneje zaslišiš zvoke valov in škržate, pomisliš na vonj morja in sončne kreme ter začutiš toploto sonca na svoji koži. Ko pa na poletje pomislim jaz, zaslišim zvoke kitar in bobnov, pomis lim na bolj in manj stresne dneve usklajevanj, v ustih okusim ČrnFest pivo, zaslišim glasen »ooopaaa« ekipe in v sebi začutim vznemirjenje.

Prvič sem začela sodelovati pri organizaciji ČrnFesta leta 2015, ko sem tudi začela delovati v upravnem odboru Kluba belokranjskih študentov. In po vseh teh letih spremljanja razvoja festivala, sprejemanju vse večjih odgovorno stih iz leta v leto, spoznavanju novih ljudi, ki so prihajali in odhajali iz organizacijske ekipe, ugotavljam, da je ČrnFest vse prej kot nekaj stalnega. Je spreminjajoča se forma, ki včasih poskusi to, včasih ono, včasih poka po šivih, včasih pa jo skupaj drži le nekaj parov rok. In s tem ni nič narobe. Pomembno je le, da obstaja želja po ohranjanju te forme, strast, ki jo žene naprej in kreativnost, ki vedno najde nov prostor za razvoj – tudi takrat, ko ga mogoče drugi ne vidijo.

Letošnji ČrnFest bo že 15. zapovrstjo. Ob pol »jubileju« in glede na epi demijo je ČrnFest zadnji dve leti potekal v okrnjenem obsegu, zato smo si za letošnjega z ekipo zadali tudi poseben izziv: trije vikendi, dva tedni in še bolj kvalitetna vsebina, ki je dobra za vse. Po več mesecih organi zacije mislim, da smo z več kot 20 dogodki na programskem seznamu svoj cilj že dosegli. Če pa smo ga dosegli uspešno, boste povedali vi, obiskovalci.

Se vidimo na ČrnFestu!

Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskhb študentov

Avtorica: Nika Brdar

V soboto, 7. 5. 2022, sva se s Saro že daj zjutraj odpravili v prestolnico Belgije Bruselj. Glavno mesto Belgije je hkrati tudi prestolnica Evropske unije. Tam smo Sleep Well hostlu (hostel se nahaja v centru Bruslja) bivale 5 dni s še 20 drugimi udele ženci. S Saro sva se izmenjave prijavili sklopu Mladinskega centra BIT Črnomelj, ganizacijo izmenjave pa je izvedel YEU (Youth for Education and Understanding). Izmenjava v Bruslju je bila tretja in zaključna izme njava projekta Brave New You Reloaded, se je začela septembra 2021 v Metliki in zaključila marca v Solunu, Grčiji. Zaključni del projekta se je imenoval dissemination event, kjer smo vse, kar smo skupaj naredili v prvih dveh izmenjavah, predstavili pred stavnikom interesnih skupin in organizacij, ki se trudijo, da se naši nasveti uresničijo tudi v realnosti.

Najprej naj na kratko povem malo več o sa mem projektu Brave New You Reloaded. V projektu je bilo združenih 11 partnerjev iz 10 evropskih držav, ki imajo strokovno znanje in izkušnje z različnimi skupinami mladih posameznikov iz prikrajšanih in mar ginaliziranih območij ter jim posledično za gotavljajo prostor za njihovo sodelovanje. Cilja projekta sta bila krepitev zmogljivo sti in zaupanja med različnimi mladinskimi skupnostmi in njihova zbliževanja na lokalni in mednarodni ravni, s pomočjo katerih bi skupaj soustvarjali bolj vključujočo in od

prto Evropo. Projekt se je ukvarjal s pro blematiko sovražnega govora in pomanjkanja sodelovanja mladinskih skupnosti, ki se so očajo z diskriminacijo in izključenostjo. Mladinski delavci in organizacije, ki so bile deležne v projektu, so s procesom krepitve zmogljivosti ter lokalnimi in mednarodnimi dejavnostmi razvile kompetence za doseganje prikrajšanih mladih in skupnosti. Projekt je mlade opolnomočil, da postanejo voditelji skupnosti, da prepoznajo in razgradijo sov ražne pripovedi ter oblikujejo bolj vključu joče pripovedi za svoje skupnosti.

V prvi izmenjavi v Metliki smo se seznani li s samo tematiko in problematiko, ki smo jo obravnavali in poskušali reševati skozi projekt. Nato smo se v Solunu seznanili s pisanjem političnih priporočil, ki smo jih pozneje v Bruslju do potankosti obdelali in jih pripravili za predstavitev interesnim skupinam in organizacijam. Seveda pa nismo ves čas samo delali. Imeli smo tudi nekaj or ganiziranih dejavnosti, s katerimi smo bolj še spoznali Bruselj in Evropsko unijo. Drugi dan izmenjave smo se odpravili na LGBTQ+ pot po starem mestnem jedru Bruslja.

Sprehodili smo se skozi zgodovino boja za enakopravnost LGBTQ+ skupnosti in organiza cije Rainbow house ter mimo pomembnih stavb in spomenikov namenjenih ozaveščanju le teh. V tistem dnevu smo se odpravili tudi na sprehod po evropski četrti ter na ogled Parlamentariuma. V njem imajo razstavljeno zgodovino Evropske unije, in sicer vse in formacije o tem, kje se je začela, kaj sploh je in kaj je njen namen, pa tudi kdaj, kako in zakaj so se določene članice pridruži le. Med drugim pa so nam bile predstavljene tudi različne možnosti, ki jih nudi Evropska unija.

Dan kasneje nas je čakal dissemination event, kjer smo predstavili naša politična pripo ročila na lokalni in nacionalni ter evropski ravni. Po predstavitvi je sledila debata s predstavniki European Youth Forum, European Solidarity corps in European Year of Youth. Lahko smo jim zastavili vse svoje nasvete in vprašanja, ki so se nam porodila ob pogovo ru. Po uradnem delu pa je ob zakuski sledi lo spoznavanje in osebno debatiranje o sami temi in splošnih ter osebnih zanimanjih. Po koncu dogodka smo se odpravili v Hišo evrop ske zgodovine, in sicer v odlično zastavljen interaktivni muzej, ki te popelje skozi ce lotno evropsko zgodovino od industrijske re volucije naprej. Naslednji dan smo imeli še zaključna predavanja, kjer smo po skupinah ustvarili action plan, in sicer po postop kih, ki smo se jih naučili skozi projekt. Za konec smo še ocenili celoten projekt in dissemination event.

Projekt Brave New You Reloaded je bil zares krasna izkušnja, saj sem poleg seznanjenja z novimi veščinami spopadanja z diskriminacijo in sovražnim govor spletla tudi mnoga prija teljstva in spomine, ki bodo z menoj ostali še veliko časa. tako seznanila z delom da bom v stiku še vrsto let.

Če tudi MC BIT tter, ložnosti vprašanja pa lahko kontaktiraš tudi mene.

NA CIPRU

Avtorica: Maša Kuzma

Erasmus+ treningi so namenjeni pridobivanju znanj in učenju novih tehnik, ki nam kasne je pripomorejo pri delu v lokalnem okolju. Kljub temu pa ne moremo zanikati dejstva, da se udeleženci največkrat veselijo tudi druženja z bodočimi prijatelji iz različnih koncev sveta in kultur. Pri treningu, ki je potekal na Cipru od 20. junija do 27. junija, lahko mirne vesti rečem, da je bil popolna mešanica novih znanj, čudovitih avantur in še čudovitejših ljudi. V enem tednu sem se tam naučila toliko kot včasih niti v letu dni ne. Najsi bo to zaradi ljudi, teme, ki mi je pri srcu, ali zaradi poučnih vsebin to je bil teden, ki ga bo katerikoli projekt v prihodnosti težko presegel.

Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika je kot partnerska organizacija sode loval pri Erasmus+ treningu s poudarkom na športni vsebini z naslovom Utilization of Sport in Context of Youth Work, kar v prevo du pomeni 'Uporaba športa v kontekstu mla dinskega dela.' Potekal je v vasi Agros na jugozahodu Cipra. Partnerske organizacije so bile iz Srbije, Severne Makedonije, Poljske, Nemčije in Španije, Slovenijo pa smo pred stavljale štiri udeleženke iz Metlike in Čr nomlja. Skozi celoten trening so bili orga nizatorji in trenerji fokusirani predvsem na športne vsebine in na iskanje načina, kako privabiti mlade k sodelovanju in udejstvova v športu. Večino primerov vključevanja posameznikov v skupino skozi šport je bilo prikazano na košarkarskih vajah. Kljub temu nekaj udeležencev pred prihodom na Ciper košarkarske žoge še sploh ni prijelo v roke, nas trenerji do petega dne treninga to naučili, da smo lahko odigrali turnir. to tak turnir, ki je izgledal, kot da že vsaj nekaj mesecev trenirali košarko. razen treh udeležencev, ki so pomagali štetju točk in zapisovanju, so igrali. Naučili smo se, kako zelo šport pripomore k oblikovanju našega duha in kako je pomemben odnos, ki ga zgradimo s sočlovekom le na podlagi prizadevanja za skupen cilj v tem primeru za zmago.

Ciper nam je poleg vseh znanj in sposobnos ti, ki jih lahko apliciramo med mladimi v lokalnem okolju, dal tudi precej lepih izku šenj in avantur. Enega izmed dni v tem tednu smo izkoristili za kopanje na plaži v Limas solu, kjer smo tudi naredili HIIT trening, popoldan med vikendom pa smo si rezervirali za piknik ob Agroškem jezeru. Skozi neštete metode dela, spoznavanja različnih kultur in uporabljanje teoretičnih znanj v praksi je bil celoten teden zaokrožen v čudovito izkušnjo. Eden izmed pomembnejših naukov, ki so ga trenerji poudarjali, je samore fleksija oz. poznavanje samega sebe. Glavni trener Marko Gazivoda je pripravil veliko vaj, preko katerih smo dobili vpogled v našo notranjost, čustva in želje, ki bi se hit ro prekrile v vsakodnevnih obveznostih, če jim ne bi posvečali zadosti pozornosti. Ena izmed lekcij, ki mi je najbolj ostala v spo minu in ki lahko človeku spremeni življenje na boljše, je ta, da vsako nedeljo zvečer naredimo refleksijo minulih sedmih dni in si zastavimo cilje za prihodnji teden. Pri takšnih projektih smo udeleženci velikokrat prisiljeni, da se zazremo vase in se še mal ce bolje spoznamo. Neformalni načini pouče vanja tako postanejo nuja v današnjem času, ko smo preplavljeni z informacijami iz vseh koncev in krajev. Zaradi načina, na katerega so sestavljeni treningi, je zagotovljeno, da vsak udeleženec s seboj odnese veliko novih veščin in znanj.

V tem tednu pa nismo doživeli le bolečih mišic po športnih aktivnostih, predavanj in strogega urnika, ampak tudi druženje, prosti čas in zabavo. Ne glede na to, kako utrujeni smo bili, smo udeleženci skupaj s trenerji vsak večer sedli, se pogovarjali, spoznavali in drug drugega učili o svojih življenjskih izkušnjah. Če sklepam sama po sebi, vidim, da mi je teden preživet v ciprski vasi raz širil pogled na svet in omogočil novo razu mevanje sveta. S tem ciljam tako na razu mevanje športa in nova znanja na področju dela z mladimi kot na razumevanje psihologi je ljudi in same sebe. Vsako novo potovanje me nauči, da manj obsojam in da se trudim postati še kanček bolj človeška. Citat, ki s stavkom poetično povzame zgoraj opisanih se dem dni, je citat pisatelja Henry Millerja. »Destinacija ni nikoli prostor, temveč nov način videnja stvari.«

Avtor: Blaž Pečarič

Maj je tu, omejitev zaradi Covid-19 ni več, malone smo na njih že pozabili, saj nas to pla in sončna pomlad vabi na piknike, kon certe, druženja in razne dogodke. In seveda: VINSKA VIGRED BO! Vsem dobro poznani slogan, ki naznanja, da se bo kljub vsemu vinski festival v Metliki le dogajal. Tokrat že 40. leto, s poznano podobo, bolj ali manj nespremenjenim programom, pa vendar z dolo čenimi spremembami, ki so marsikoga zmotile. V nadaljevanju bom podal svoje mnenje gle de letošnje Vinske vigredi ter se dotaknil nekaterih nepriljubljenih mnenj, ki so me dosegla.

Po 2 letih premora, ki ga je festival, tako kot mnogi drugi utrpel zaradi virusa Co vid-19, so se ponovno pojavile govorice o tem, da letos pa Vinska vigred le bo, tako kot po navadi, v »normalnih časih«. Vendar pa se dolgo ni vedelo točno, kdaj bo, v ka kšnem obsegu, kdo vse bo in koga ne bo, pa seveda kateri band nas bo zabaval dolgo v noč.

Že dolgo se marsikdo zaveda in pravi, da je festival potreben osvežitve, tako vizualno kot vsebinsko. Ni redko, da se kdo cinično pošali in komentira, češ: »Nastopali bodo Navratil, godba, harmonikaši pa Žumberčani, pri Bartusu bodo pa špilali Mambo Kingsto ni.« in do neke mere imajo prav. Kljub vse mu je pomembno ohranjanje tradicije in na vad, a včasih je treba naredit korak naprej, predlagati spremembe, uvajati in dodajati elemente sodobnega festivala. Časi se spre minjajo, Vinska vigred pa ostaja enaka (bi zapisal Ivo Andrić, če bi pisal o Metliki in ne o Višegradu).

Pa vendar, klici k nebu po spremembah na Vinski vigredi so bili uslišani. Napovedova le so se velike spremembe, ki bodo »največji vinski festival v Sloveniji« končno popelja le 40 let naprej in bomo tudi v Metliki lahko deležni sodobne prireditve, kot jih poznajo drugod. A marsikoga, vključno z mano, je rezultat pustil žejnega drznejših sprememb.

Ponudniki na Vinski vigredi (h katerim spa da tudi naša vinska klet) so se soglasno strinjali, da je dogodek potreben spre memb, saj prisotnost na njem s svojo ponud bo od vinogradnika zahteva preveč časa in dela, ki bi ga lahko namenili našim trtam in vinu. Predlagana je bila opustitev posame znih »šankov«, namesto tega pa bi se vinarji predstavljali na skupnem prizorišču oz. pod enim šotorom, vsak s svojo mizico, kjer bo predstavljal svoja vina. Le to se obračuna z boni, kozarci pa so na kavcijo. Nič pret resljivega, saj je ta sistem poznan povsod, tudi na Mladi portugalki, le še Vigred se mora z njim sprijazniti.

Ta sprememba pa je za sabo pustila dva od treh trgov, ki sta čez noč ostala brez ponu dnikov. Partizanski trg in Trg svobode sta imela izjemno priložnost, da na novo zadi hata, se napolnita z novo vsebino, a se je marsikomu zdela ta vsebina premalo sveža in že preveč poznana. Čez dan znani program, zvečer veselica, s temu primerno hrano in pijačo. Pa seveda, spremljevalni program is kanja parkirišča v okolici starega mestnega jedra. Kakšen Metličan bi rekel: »Da, znam kaj češ povedat.«

Vinska Vigred. Osrednji dogodek leta v Met liki. Poznana znamka, ki služi kot ambasador Metlike in Bele krajine. Zakaj je torej tako pomemben in poznan dogodek zanemarjen? Mo goče je Vinska vigred ogledalo Metlike; za spano, zastarelo, brez idej, močno potrebno spremembe in svežine. Festivala v sosednjih mestih, kot sta Jurjevanje v Črnomlju in Cvičkarija v Novem mestu ponujata urejeno in privlačno dogajanje ter ponudbo, ohranjata elemente tradicije, ki jo kombinirajo s so dobnimi pristopi k organizaciji festivala. Vse to Metliko še čaka. V nadaljevanju bom izpostavil več točk, za katere menim, da bi močno pripomogle k poživitvi festivala in bi ga potegnile iz začaranega kroga povpreč nosti.

Pravočasno začeti z organizacijo, kar po meni: zgodaj stopiti v komunikacijo s po nudniki, urediti vse zahteve, oblikovati program oz. vsaj rezervirati glavne na stopajoče, pa seveda urediti vse tehnične zadeve, kot so rezervacija šotorov, odra, prenosnih stranišč, varovanja …

Povezano s prvo točko: oglaševanje. Če se pravočasno lotimo organizacije festivala, lahko tudi dovolj zgodaj začnemo z oglaše vanjem in to na raznolikem naboru medijev, da dosežemo čim večjo množico ljudi in jim datum festivala v Metliki vtisnemo v spo min.

Grafična podoba, ki že 20 let čaka na spre membo. Zdi se mi, da je zadnji čas, da se tudi ta spremeni, saj jo je čas že krepko povozil.

pa hra redu, so pa veseli je Vinska nevsakdanjo povedano –tradicionalne iz drugih širšo množi omogočila, da si domačega ali pa nenazadnje mojem mne nju ta točka zares ključnega pomena.

še preden okolici pretek parki času Vi organizatorji Logu, pri centrom do avtobusom, se mi zdi zelo primerna in izvedljiva.

vodeni og in Slo Galeriji tematska raz peke pogač priprava kate nenazadnje vina ali pa zelo dobro »vinski

Seveda pa so bili letos tudi določeni kora ki v pravo smer. Kot sem že omenil, je bil predlog ponudnikov, da se predstavijo pod skupnim šotorom. S to spremembo se je bi stveno razbremenilo vinogradnike, ki jim ni bilo treba za Vigred nameniti celega tedna za priprave, izvedbo in pospravljanje. Da gre za korak v pravo smer, kaže tudi dej stvo, da je novi format pritegnil kar nekaj vinarjev, ki v starem konceptu niso našli prostora zase. Prav tako kozarci na kavcijo in boni za vino olajšajo organizacijo in lo gistiko, povezano s pranjem in vračanjem ko zarcev ter z izdajo računov. Prav tako se mi zdi zmanjšanje števila odrov iz 3 na 1 korak v pravo smer, saj občutno zmanjša stroške glasbe in organizacije, ki se iz leta v leto povečujejo.

Kot največja javna prireditev v Metliki Vin ska vigred s sabo nosi veliko ime in pos lanstvo. Ne smemo dovoliti, da bi se to iz gubilo. Zato mora tudi Vinska vigred stopiti nekaj korakov naprej, da bo v naše kraje privabljala ljudi od blizu in daleč, kjer bodo lahko poskusili le najboljše, kar nam lahko Bela krajina ponudi. Naj bo Vinska vigred ambasadorka belokranjskega turizma in tradicije, dobra za turista in domačina, za gospodinjo in gospodarja, skratka, za vse.

Kot največja javna prireditev v Metliki Vin ska vigred s sabo nosi veliko ime in pos lanstvo. Ne smemo dovoliti, da bi se to iz gubilo. Zato mora tudi Vinska vigred stopiti nekaj korakov naprej, da bo v naše kraje privabljala ljudi od blizu in daleč, kjer bodo lahko poskusili le najboljše, kar nam lahko Bela krajina ponudi. Naj bo Vinska vigred ambasadorka belokranjskega turizma in tradicije, dobra za turista in domačina, za gospodinjo in gospodarja, skratka, za vse.

Če bi ponudba privabila polovico ljudi, glasba pa polovico, bi bil ta članek brez pomena.

V prihodnjih letih bi si morali vsi od or ganizatorjev, vinogradnikov in obiskovalcev prizadevati, da bi Vinsko vigred popeljali v 21. stoletje s spremembo koncepta in da bi lahko zares rekli, da gre za festival in ne le veselico. Zagotovo bi lahko pohvalili in pograjali še kakšno stvar na letošnji Vigre di, vendar so to le tiste, ki so se meni (in verjetno še komu) zdele najbolj direktne in očitne.

Zdi se mi tudi, da je festival v zadnjih letih nekako izgubil svoj kompas. Promovira se kot »največji vinski festival v Slove niji«, čeprav se nihče ne vpraša ali je to res vinski festival in ali je res največji. Tudi tu gre za neko tradicionalno izročilo oz. poimenovanje, ki je tako kot festival ostalo nespremenjeno. Na spletni strani Vin ske vigredi piše: »… rdeča nit pa je vse skozi ostala razstava ob pokušanju vsakokrat predhodno kar najbolj strokovno ocenjenih in nagrajenih belokranjskih vin.« Lep zapis, ki je nedvomno nekdaj veljal …

Avtorji: K. Š., K. V., S. B.

Površinske vode so tekoče in stoječe vode, ki se nahajajo na površini (vodotoki, jezera in morja). Površinske vode so med seboj po vezane v porečja in povodja. So vir hrane in pitne vode, ki se lahko uporablja za pitje in namakanje. Predstavljajo rekreacijske po vršine, ki nudijo možnosti za razvoj turizma in se uporabljajo za kopanje. Pomembno vlogo imajo pri pridobivanju električne energije, zadrževanju vode v pokrajini, napajanju pod talnice in zaustavljanju hudourniških voda. Površinske vode Slovenije pripadajo dvema vodnima območjema vodnemu območju Donave in vodnemu območju Jadranskega morja, pri čemer vode večjega dela našega ozemlja (80 %) odtekajo v Črno morje, le okoli petina ozem lja pa pripada vodnemu območju Jadranskega morja. Na obeh vodnih območjih je skladno s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vod nih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06 z dne 10. 3. 2006) določenih 155 vodnih teles površinskih voda.

Kar se tiče kakovosti je v primerjavi z raz vitimi državami kakovost voda v Sloveniji v samem evropskem vrhu. Eden od razlogov je brez dvoma ta, da večina rek izvira na ozem lju Slovenije, vendar to nikakor ne pomeni, da pri nas ni problemov s kakovostjo povr šinskih in podzemnih voda. Posamezne odseke rek še vedno obremenjujejo prevelike koli čine industrijskih in komunalnih odplak in so zato znatno ali celo prekomerno onesnaže ni. Viri onesnaženja so predvsem razvidni v energetiki za hlajenje, kjer se v ta namen uporablja kar 70 % vode, nato še 16 % kot pitne vode in 14 % kot tehnološke vode.

Voda se v gospodinjstvih največ uporablja za kopanje in umivanje, pranje, sanitarije, po mivanje, kuhanje, čiščenje in drugo. Najbolj onesnažujemo vodo s pranjem in s fekalija mi (odpadki, zlasti iz iztrebkov). Voda, ki jo uporabljamo za pranje, raztaplja pralna sredstva, ki vsebujejo polifosfate, perbo rate in številne druge spojine, ki marsikje mimo čistilnih naprav onesnažujejo površin ske vode.

Kar se tiče industrije, se voda lahko po rablja zgolj za hlajenje (npr. v energeti ki za hlajenje termoelektrarn in jedrskih elektrarn), največkrat pa z vodo potekajo nekateri tehnološki procesi, kot so pranje, raztapljanje, razredčevanje itd. Predelo valna industrija vodo onesnažuje s strupeni mi snovmi in težkimi kovinami, saj je voda odlično topilo za anorganske snovi. Kovine lahko z vodo preidejo v človeški organizem in povzročajo mutacije. Med drugim jo tudi rudarstvo in gradbeništvo onesnažujeta s se dimenti in kislinami, proizvodnja hrane pa z organskimi snovmi.

Kmetijstvo je največji porabnik vode, saj porabi dve tretjini vse porabljene vode, onesnažuje pa jo z ostanki umetnih gnojil, pesticidov in naravnega gnoja. Umetna gno jila so spojine dušika, fosforja in kalija. Ti trije elementi so nujno potrebni za rast rastlin. Nitrati in amonijeve spojine se v vodi dobro topijo. Ob izlivu večjih količin umetnih gnojil v vodo se na površju potokov razvijejo rastline, predvsem alge. Odmrle rastline razgradijo bakterije, ki pri tem porabijo ves raztopljeni kisik, zato preos tali organizmi v vodi umrejo. Še bolj pro blematična so zaščitna sredstva (pesticidi), ki lahko zaidejo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.

Glede na vrsto nevarnih snovi lahko emisije v vodno okolje razdelimo na dve skupini. V prvo skupino je uvrščenih 17 snovi, ki so v vodnem okolju posebej nevarne. Med te snovi se uvrščajo dve težki kovini, in sicer živo srebro in kadmij ter njune spojine, 15 kloriranih ogljikovodikov, in sicer 8 pesti cidov (heksaklorocikloheksan, DDT, pentak lorofenol, aldrin, dieldrin, endrin, izodrin in heksaklorobenzen) in 7 kloriranih topil (ogljikov tetraklorid, heksaklorobutadien, triklorometan, 1,2-dikloroetan, trikloroe tilen, tetrakloroetilen in triklorobenzen). Za te snovi so določeni enotni standardi na ravni EU, in sicer emisijski standardi ter standardi kakovosti za površinske vode, se dimente in žive organizme.

uvrščene snovi, ki nevarne, vendar imajo tako škodljiv značilnosti in lokacije snovi odvaja določeni enot ravni, temveč mora standarde kakovosti

V to skupino se nevarne snovi, za ugotovi, da se od njenem ozemlju iz virov in bi zato onesnaženje. Med te sno številne kovine in spojine (cink, baker, arzen, antimon, barij, berilij, kobalt, talij, telur, fosfor in njegove fluoridi, amo nijev dušik, nitritni dušik itd.

NEVARNE SNOVI ZA VODNO OKOLJE

MONITORING POVRŠINSKIH VODA

Kakovost površinskih voda se z namenom varo vanja pred vplivi obremenitev redno sprem lja v okviru državnega monitoringa stanja voda. Na podlagi monitoringa, ki se izvaja s sistematičnimi meritvami ali drugimi me todami ter z njimi povezanimi postopki, v prvi vrsti ugotavljamo vplive na kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.

Kemijsko stanje površinskih voda ocenjujemo na podlagi meritev kemijskih onesnaževal v vodi in organizmih. Kemijska onesnaževala vstopajo v površinske vode po različnih po teh in iz različnih virov. Visoke koncentra cije nekaterih onesnaževal v vodi so nasta le na podlagi zgodovinske uporabe in lahko ostanejo v vodah še dolgo po koncu izpustov onesnaževal.

Vodno telo površinske vode ima dobro kemij sko stanje, če:

• letna povprečna vrednost parametra ke mijskega stanja, izračunana kot aritme tična srednja vrednost koncentracij, iz merjenih v različnih časovnih obdobjih leta v vodi, za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od letne pov prečne vrednosti,

največja izmerjena vrednost parametra kemijskega stanja za nobenega od para metrov kemijskega stanja v vodi ni večja od največje dovoljene koncentracije in

vrednost parametra kemijskega stanja v organizmih za nobenega od parametrov ke mijskega stanja ni večja od okoljskih standardov kakovosti.

Ekološko stanje površinskih voda nam pove, kakšnem stanju so združbe alg, rastlin in živali v vodnih ekosistemih rek, jezer in obalnega morja ter koliko je ohranjeno nji življenjsko okolje. Ugotavljamo ga na podlagi dolgoročnega in sistematičnega spre mljanja vrstne sestave in številčnosti pri trjenih alg, planktonskih alg, višjih vodnih rastlin, drobnih živalic in rib v vodah. ekološki tip voda ima svojo značilno vrstno sestavo rastlin in živali. Primerjava dejanskega stanja združb s pričakovanim na ravnim stanjem nam pove, kolikšno je odsto od naravnega stanja zaradi človekovih aktivnosti.

Nacionalno spremljanje kemijskega stanja po vršinskih voda v skladu s pravnimi podlagami izvaja na Agenciji RS za okolje. Na mejnih vodnih telesih so vzpostavljeni bilateralni monitoringi s sosednjimi državami (Avstrija, Madžarska in Hrvaška).

ANALITIKA

Raziskave kakovosti mentom izvajamo zaradi izvajanja dejavnosti na površinsko vodo, ga stanja kakovosti dimenta kot tudi za spremljanje vplivov npr. AC-odseka na ment, spremljanje macevtskih sredstev

Vzorčenja in preizkušanja, ki se izvajajo:

• obratovalni monitoringi skih vod v skladu vilnikom o obratovalnem nja površinske vode,

• vzorčenje in preiskave šinske vode in tavljanja prisotnosti ževal,

• vzorčenje in preiskave vršinske vode nitoringov med npr. AC-odsekov, menom spremljanja obratovanja npr. vodo,

• vzorčenje in preiskave za namen kopalnih voda.

Močnejša od vsega je najina ljubezen, ob tebi ne morem ostati jaz trezen, jaz čutim, da raste ta moja bolezen.

Da nisi ti moja, težko je sprejeti, ampak si ljubezni oba te želiva, in rabil bom malo še jaz počakati.

Ti moje srce si uspela ogreti in želja je najina, da skupaj bediva, saj ustnicam tvojim ne neham laskati.

-Franc Absec

poleti

Poleti so najlepši ljubezenski vzleti, je čas, ko nikogar ne moraš ujeti, vse drvi in teče z nama, le ti in jaz, s soncem obsijana.

Poleti vse diši po soli in ožgani koži, takrat veter skozi borovje šviga, ti lase počeše in krilo ti zamiga, pa mi rečeš: po objemu se mi toži.

Poleti hrepeniva po zabavi, še svetlikava Kolpa vabi naju plavat in noč ne pusti nama predolgo tavat, a srečen sem, srce mi pravi. -hb

sport

skupaj

Druga junijska sobota je na nogometnem igri šču Vražji kamen v Črnomlju zasijala v do brodelnih žarkih. Belokranjci smo znova do kazali, da znamo narediti to, v čemer smo najboljši: stopiti skupaj in pomagati, ko je to najbolj potrebno. V dobrodelni akciji Skupaj za Jana so poleg zbiranja sredstev preko sms-ov JAN5 na 1919, donacij na teko či račun in dobrodelne licitacije številnih športnih dresov največjih slovenskih špor tnikov, pripravili tudi nogometni dobrodel ni turnir, in sicer 11. 6. 2022. Na njem je igralo kar 23 ekip, končni razplet pa se je zaključil z zmagovalno ekipo A-SPRINT, drugouvrščeno ekipo LOG 2000 iz Dolenjskih Toplic in tretjeuvrščenimi Hočevar d. o. o.

V spremljevalnem programu so nastopile punce iz Twirling kluba SPIN Bela krajina, pripra vili so tudi dobrodelne »penale« in sreče lov, kjer se je prodalo preko tisoč dobro delnih srečk.

Avtor: Božo Kostadinovski

Ozračje so napolnili dobrodelnost, tekmoval ni duh, predvsem pa pozitivne misli, ki smo jih skozi ves Janu in njegovi družini. Čustva, vrela na dan ob tako močni podpori okolja, so preplavila Janovo Suzana in oče Janez ter brata težko zbrali besede hvaležnosti. so bile v očeh mnogih udeleženih ju, pa so le še dokaz, da tudi kih časih premoremo osnovni človeški empatijo in pripravljenost stopiti skupaj – za Jana.

letni kino

letni

Obstaja kaj boljšega kot filmski večer pod poletnim zvezdnatim nebom? Dijaška sekcija Kluba belokranjskih študentov in Kino Črno melj menita, da ne.

Prav zato smo se skupaj odločili za organi zacijo letnega kina pod krošnjami. V torek, 19. 7. 2022, smo si tako ogledali film ‘Bilo je nekoč v Srbiji’ klasično srbsko komedi jo z odlično sceno, kostumografijo in lju bezenskimi pripetljaji, ki privabijo še tako kritičnega gledalca. In res so! Naš letni kino je bil tako obiskan dogodek, da nam je skoraj zmanjkalo kokic, ki smo jih pripravi li za naše goste (haha).

Velika zahvala za omogočen dogodek gre Kinu Črnomelj, ki je podprl našo idejo o sodelo vanju, obljubljamo pa, da se naslednje pole tje zopet družimo ob odličnem filmu, dobri družbi in kokicah.

črnf est

Avtorica: Ivona Begović

crnfest

ČrnFest je festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike tako ga z enim stavkom opišemo organizatorji. Letos bo potekal že 15. leto zapored, in sicer med 19. avgustom in 3. septembrom. Ob tem pol jubileju smo pogledali nazaj in se vpraša li, kakšen vpliv ima takšen urban festival na lokalno okolje, ki ga ponavadi označimo za bolj ruralnega in daleč stran od vsega. Festival, ki je pomemben del kulturnega živ

Avtorica: Kim Riznič

Med prvimi idejnimi vodjami festivala leta 2008 sta bila Janez Weiss, takratni predse dnik Mladinskega kulturnega kluba Bela kra jina, in Sašo Jankovič, takratni predsednik Kluba belokranjskih študentov. Ob 15. oble tnici festivala je Sašo izpostavil dva vi dika, zakaj je ČrnFest izredno pomemben za lokalno okolje v Beli krajini: »Črnfest je nastal kot festival, ki bo obudil poletno mrtvilo v Črnomlju oz. v Beli krajini in v skladu s sloganom »dober za vse« širšemu krogu ciljnega občinstva omogočil kvalitetno preživljanje poletnih večerov. S tega vidika je pomemben za lokalno okolje, saj je med nas pripeljal različne glasbene, kulturne, umetniške in druge dogodke ter s pestrim programom med drugim skrbel tudi za »izobra ževanje publike«, in sicer na način, da je ponudil razne vsebine za, kot radi rečemo, »sladokusce«. Pomemben pa je tudi z vidika ohranjanja kontinuitete mladinskih organi zacij, saj predstavlja odlično priložnost za vključevanje novih članov, ki jim sodelova nje pri organizaciji festivala predstavlja prvi stik z lokalnim mladinskim organizira njem. Med drugim omogoča tudi poznejši akti vizem in dobrodošlo odskočno desko za izzive v svetu odraslih. Slednje je po mojem mne nju najpomembnejši vpliv Črnfesta na lokalno okolje, kljub temu da ni zanemarljiv niti prej navedeni.«

Tudi trenutna predsednica Kluba belokranj skih študentov in trenutna vodja festivala Manja Novak se strinja s Sašom in pravi, da poslanstvo ČrnFesta tudi po 15. letih izva janja, kljub menjavi velikega števila mladih organizatorjev, ostaja enako. Tudi ona opa ža, da ima izvedba takšnega urbanega festi vala veliko vlogo pri kvaliteti življenja mladih v lokalnem okolju: »Že odkar pomnim, se v Beli krajini pogovarjamo o begu možga nov in o tem, da so te kraji oddaljeni od večjih mestnih središč in Ljubljane, zato so posledično neprivlačni za življenje mladih. ČrnFest je dokaz, da se tudi v Beli kraji ni lahko »dogaja« in da si boljšo kvaliteto življenja lahko ustvarimo sami. S kvalite tnim festivalskim programom vsako leto po skušamo v Belo krajino pripeljati glasbo in kulturo, ki jo praviloma srečamo na festi valih v večjih mestih in tako pokažemo, da je tudi v bolj ruralnem okolju prostor za urbano kulturo. Lahko rečemo, da po tolikih letih izvajanja ČrnFest dejansko vpliva na boljše počutje in življenje mladih v Beli krajini. Ne smemo pa pozabiti na to, da Čr nFest že od samega začetka temelji tudi na tem, da ga organiziramo mladi sami. Mladi z organizacijo festivala pridobimo reference, kompetence in neformalno znanje, ki nam pri dejo zelo prav na nadaljnji karierni poti, naučimo pa se sprejemati tudi odgovornosti, ki jih prinaša organizacija festivala. Ko nekaj ustvariš sam, za to nameniš veliko svojega prostega časa in nato za nagrado dobiš še dober odziv lokalnega okolja, kar pa ima tudi vpliv na navezanost do prostora, v katerem ustvarjaš in do ljudi, s katerimi deliš te iste občutke. Zato ima ČrnFest ve

ČrnFest doživlja tudi veliko podporo lokalne skupnosti, tako iz vidika lokalnih podjetij, ki vsako leto sponzorirajo festival, kot iz vidika Občine Črnomelj, ki prav tako pri speva svoj delež za lažjo in kvalitetnejšo izvedbo festivala. Tudi iz tega vidika je moč opaziti, da lokalno okolje podpira mlade in kulturo.

Posebnost festivala je poleg tega, da ga ustvarjamo mladi tudi v tem, da obiskoval cu ponuja intimno srečanje in doživljanje nastopajočih, kar je popolnoma drugačna iz kušnja kot spremljanje dogajanja na velikih odrih. Prizorišče ČrnFesta se namreč nahaja med zidovi črnomaljskega gradu, v grajskem atriju, v katerem se lahko zbere največ 300 obiskovalcev. Z izbranim in kvalitetnim pro gramom smo v Črnomelj tudi letos povabili zanimive glasbenike in kulturnike.

Tudi vstopnice za dogodke so že v prodaji na spletni strani Entrio ter na Entrio pro dajnih mestih OMV in Trafika3DVA. Nismo pozabili na vstopnice prijazne študentskemu žepu, zato si lahko ugodnejše karte študen tje in dijaki zagotovite v predprodaji kar s promo kodo.

Kako dobiš promo kodo? Tako, da na nika.brdar@klub-kbs.si pošlješ aktualno po trdilo o vpisu in zraven navedeš, za kater dogodek boš kupil karto. Se vidimo na ČrnFestu!

moz

Avtor: David Rupčič

Režija: Sydney Lumet

Scenarij: Reginald Rose

Produkcija: Reginald Rose, Henry Fonda

Glasba: Kenyon Hopkins

Direktor fotografije: Boris Kaufman

Igralska zasedba: John Fiedler, Lee J. Cobb, E.G. Marshall, Jack Klugman, Edward Binns, Jack Warden, Henry Fonda, Joseph Sweeney, Ed Begley, George Voskovec, Robert Webber

Montaža: Carl Lerner

Žanr: drama

Dolžina: 96 minut

Premiera: 13. 4. 1957

Nagrade: 3 nominacije za oskarja

SYDNEY LUMET (1924 2011) je bil ameriški filmski režiser, producent in scenarist z več kot petdesetimi filmi. Bil je petkrat nomi niran za »najboljšega režiserja« s filmi 12 Angry Men (1957), Dog Network (1976) in The režiser ni zabeležil nobene je s filmom Network le je bil kot »straight shooter«, ščal v zlati eri televizije, predvsem na njegovo energijo pa sta se poznali tudi glede na to ali je bil so njegova dela vedno njegovi smrti se je filmskih zvezd. Eden Pacino, ki je Sydneyja človeka, ki nam je zapustil Ta pa bodo spoštovana še dolgo.

ZGODBA ni zapletena, ampak je precej enostav na. Morda si nekateri zaradi preprostosti film predstavljajo kot običajen nedeljski film, vendar le ta skriva veliko več.

Zgodba se začne na sodišču, in sicer po so jenju, na katerem obtožijo 18 letnega fanta umora svojega očeta. Dvanajstim porotnikom sodnik razloži njihovo nalogo skleniti mo rajo konsenz, in sicer določiti: ali je fant kriv ali nedolžen. Z zadnjo besedo sodnika sledimo dvanajsterici v sobo, namenjeno za debato, kjer postopoma začnejo z obravnavo. Eden izmed dvanajsterice začne razpravo z jasno obtožbo fanta, nakar mu sledijo tudi ostali. Nato sledi glasovanje z dvigom rok. Vsi dvignejo roko, razen enega, kar pomeni, da poroštvo ni istega mnenja in se sojenje ne more končati. Edini, ki ni dvignil roke, je porotnik s številko 8 (Henry Fonda). Le ta meni, da fant morda ni umoril svojega očeta, s čim razjezi ostale in jih prisili v pogovor o primeru.

Postaviti se moramo v 60. leta, kjer je bilo takratno ameriško sodišče drugačno, kot ga poznamo danes. Pri primeru sodeluje 12 na ključno izbranih ljudi, ki pa ne poznajo osu mljenca ali žrtve. Po slišanem in videnem na sodišču se morajo izbranci odločiti o usodi osumljenca. Pravilo pa je, da se morajo vsi strinjati, torej 12 glasov za oz. proti. V filmu pa pride do zanimive problematike, saj se večina poroštva strinja z dokazi in ne dvomi, medtem ko eden od njih meni naspro tno, kar pripelje do rezultata 11 : 1 in se sojenje ne mora zaključiti. Ameriški pravni sistem temelji na tem, da obtoženca ne smejo obsoditi, če obstaja dvom onkraj utemeljene ga suma. Med drugim pa so bili v tistem času »popularni« tudi rasni in etnični predsodki, ki so bili povod za nespametno in brezmi selno glasovanje. V filma je nespametno glasovanje fantovo življenje, saj stopnjo umora – električni stol.

Osrednje dogajanje poteka samo v enem pro storu in ravno zaradi tega film sam po sebi ni dinamičen, vendar scenarij izbolj ša potek, saj vsebuje veliko preobratov in nepričakovanih zapletov, ki posledično na redijo izvrsten film. Skozi dogajanje spoz namo porotnike in njihovo obnašanje, morda tudi ozadje, saj se tekom napetega pogovora razkrije veliko stvari, ki jih prej nismo

Igranje z različnimi ka paša za oči, saj zgoraj omenjeno) v enem pomeni, da dinamike ni zimo lahko veliko gibanja tom in približevanjem. narašča napetost in s bližnjih planov, ki prikazujejo obrazu in v očeh. K svojo mojstrovino, ki po prvem ogledu filma. kot kamere postopoma niža

Film bi ocenil z 9,5 od 10 in je eden bolj ših filmov, ki sem si jih ogledal. Prepričal me je scenarij in igralska zasedba. Čeprav ni veliko dogajanja in ni osrednje akci je, kot smo jo navajeni v sodobnih filmih, nam ta zgodba ponuja drugačno akcijo ver balno. Poseben čar ima dejstvo, da debata teče o usodi mladega fanta, starega komaj 18 let, in da njegovo usodo drži dvanajst naključnih ljudi, ki se ne poznajo med seboj in ne poznajo obtoženca. Pritegnila me je zgodba vsakega posameznika, saj vsak izmed njih prihaja iz različnih okoliščin ter ima svoja prepričanja in stališča, za katerimi trdno stoji. Všeč mi je tudi scenografija,

kjer že v začetku opazimo, da gre za vroč, deloven dan in kjer si vsi želijo čim prej zaključiti in zapustiti sodišče. Vročina pa jih spremlja skozi celoten pogovor in se stopnjuje skupaj z napetostjo, kar da gle dalcu še večji občutek dogajanja v prosto ru. Edina stvar, ki bi jo želel videti ali spremeniti, je konec, saj bi bilo po mojem mnenju zanimivo videti prizor, ko poroštvo zapusti sobo in obtoženi fant obsedi na klo pci ter opazuje odrasle moške izraze z nje govo usodo v svojih rokah.

Avtorica: Nika Ambrožič

SESTAVINE:

• 800 g bučk

• 1 jajce

• 100 g parmezana

• 80 g skute

• 30 g drobtin

• sol

POSTOPEK:

Bučke očistimo in jih naribamo. Malo posolimo, nato pa iz njih odcedimo odvečno vodo. Bučkam dodamo skuto, parmezan, sol drobtine ter vse skupaj premešamo, da dobi mo enotno zmes. Na koncu dodamo še jajce dobro premešamo. Iz pripravljene mase oblikujemo kroglice v velikosti oreha, jih pred cvrtjem povaljamo v drobtinah. glice ocvremo in jih postrežemo tople ali hladne.

Avtorica: Nika Ambrožič

SESTAVINE:

• 500 g lignjev (narezanih na kolobarje)

• olivno olje

• črne olive

• češnjevi paradižniki

Panada:

• 80 g krušnih drobtin

• 10 g parmezana

• žlička česna v prahu

• žlička soli

• sesekljan peteršilj

POSTOPEK:

Lignje dobro operemo, osušimo in pokapamo olivnim oljem. Naredimo panado, kjer di zmešamo krušne drobtine, parmezan, v prahu, sol in peteršilj. Lignje povaljamo v panado, jih razporedimo po pekaču dodamo črne olive in češnjeve paradižnike. Vse skupaj še enkrat pokapamo z oljem tavimo v pečico, ki jo predhodno ogrejemo na 200 0C. Pečemo nekje 20 minut.

#belokranjcidokoncasvojihdanof