Zvitica ZIMA 2023

ZVITICA ZIMA 2023

2023/1

15o izvodov

Cena 0 €

Odgovorna urednica:

Lara Geltar

Lektoriranje: Lara Geltar

Oblikovanje naslovnice:

Teja Butala

Oblikovanje in prelom:

Teja Butala

Tisk:

Print1A, tisk, grafično oblikovanje in ostale storitve, Nejc Šuštarič S. P.

zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si

UVODNA BESEDA

Avtorica: Predsednica Kluba belokranjskih študentov Maša Kuzma

Belokranjci!

Znate, da ‘ma naš KBŠ že 60 let?! Da, prava starina je, rojena 15. januarja 1963. Kaj pa to pomeni? Da se moramo mladi Bele krajine združit in letos narediti nekaj ‘ bombastičnega’ v čast okrogli obletnici!

KBŠ je organizacija, ki je svojo dolgo tradicijo ohranila prav zaradi mladih. Zaradi samoiniciativnih, domiselnih, pogumnih in včasih prav trmastih študentov in dijakov (vedno pa se je med njimi znašel tudi kak večni študent). Zdaj smo v obdobju, ki je za nas pomembno, ker nas oblikuje in pripravlja na življenje tako na fakultativni kot poslovni ali družbeni poti. Vendar pa želimo, da ne glede na študij in druge obveznosti ostajamo povezani in delujemo v korist našega lokalnega okolja.

Sama sem si že kot majhna želela biti v skupnosti mladih ljudi, ki imajo podobne cilje in želje kot jaz. Zaradi tega sem tudi postala del KBŠ-ja, ki ponuja prav to – prostor za druženje, razvoj in ustvarjanje. Kot del te ekipe si želim, da vsak član in podpornik čuti, da je pomemben člen celote in da lahko prispeva svoj delež, energijo, ideje in talente. Z našimi aktivnostmi in dogodki želimo mlade spodbujati in podpirati pri njihovem razvoju, hkrati pa jim pokazati, kaj vse smo sposobni doseči, če delamo skupaj. Festival Črnfest je le en primer, kako se lahko združimo in naredimo nekaj velikega. Ko smo pa že pri Črnfestu – spremljajte naša družbena omrežja, ker se ideje letošnjega festivala že pridno in vztrajno kuhajo!

In ne pozabi: v obdobju kakršnegakoli dvoma, dileme, ideje, težave ali potencialne rešitve, se vedno lahko obrneš na nas – na Klub belokranjskih študentov Zdej sm pa že dost nakladala. Se vidimo na eventih, žurih i drugih stvarih. (Tudi kaka izobraževalna delavnica bi našim možgančkom praf pršla.)

Aj, bok!

UVODNA BESEDA OD NAS ZA VAS

Avtorica: Glavna urednica Lara Geltar

Že kr leto je naokoli, sploh ne morem verjet.

Moja kratka uvodna beseda bo tekla kr v našem narečju, zt, ki se tk počutim najbolj domače i pristno. Pa mi drgač marsikdo reče: ‘’pa kaj ne ti študiraš slovenščino, kk to govoriš?’’, al kaj ču, duma pa res nem govorila slovnično.

Rada bi omenla prejšnje leto, v katerem smo izdali štiri res prelepe Zvitice. Zelo sm hvaležna za vse, ki ste sodelovali, se trudili, prinašali ideje i znanje, tk da lah rečem smo – HVALA. Ja se bom tudi letos potrudla naredit glasilo zanimivo, poučno i zabavno. Prav tako mamo novo oblikovalko Zvitice – Tejo Butala, za katero že zdej lah z največjim veseljem rečem, da obvlada. Ne smem pa pozabit na vse moje pisce, ki pridno pošiljate in gradite glasilo še naprej. Vam, ki berete, pa želim, da še naprej uživate v vsem, kar počnete. Pa ne pozabte prečitat kako Zvitico kdaj pa kdaj.

Do prihodnjič ;)

01

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

VINSKO POKRAJINO USPEŠNO?

V svetu je ogromno vinskih pokrajin, vsaka s svojimi specifikami, pa naj bo to podnebje, sorte vinskega grozdja, različne tradicije pridelave, tla, bližina velikih mest ali različno dolge tradicije pridelave. In vse to pa še marsikaj drugega dela vsako od njih nekaj posebnega. Nekatere med njimi pa so bolj znane od drugih, spet iz različnih razlogov. Kaj pa jih dela uspešne? Uspeh kot tak je zanimiv pojem, za katerega bi trdil, da ga lahko interpretiramo različno. SSKJ ima zanj 2 definiciji: 1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje in 2. pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja. Pri uspešnosti vinske regije pa sem mnenja, da je prav prepoznavnost tista, ki ta uspeh zagotavlja oz. ga pogojuje. Le to pa se da pridobiti na različne načine. Zato bom v nadaljevanju tega članka pisal o tem, kako so posamezne izbrane regije po svetu pridobile prepoznavnost in bi lahko za njih rekli, da so uspešne.

Najprej se bom dotaknil ne samo ene regije, pač pa cele države. Verjetno ste že sami ugotovili, da gre za Francijo, ki je zagotovo med najbolj prepoznavnimi proizvajalkami vina na svetu. Po skupni količini pridelanega vina jih prehiti zgolj Italija, h kateri se vrnemo pozneje. Brez dvoma pa lahko trdimo, da so francoska vina med najbolj prepoznavnimi na svetu, marsikdo pa bi

trdil tudi (z upravičenim razlogom), da so tudi najboljša. Francijo delimo na 11 večjih vinskih dežel, med njimi so v svetu zagotovo najbolj poznane Bordeaux, Bourgogne, Champagne, dolina reke Loire in dolina reke Rhône. Vsaka od teh bi si zagotovo zaslužila svoj odstavek, pa vendar jih bom zajel skupaj. Tradicija pridelave grozdja in vina v Franciji sega že v rimsko dobo, glavni napredek pa se je dogajal v srednjeveškem času, ko so menihi skozi stoletja delali poskuse in počasi razvijali tehnologije, ki so v uporabi še danes. In ravno to znanje jim je omogočilo, da so pridelovali in še pridelujejo ena od najboljših vin na svetu, ki so njihovo ime ponesla v svet. Z njihovimi slavnimi vini pa se ni samo širila prepoznavnost Francije, pač pa tudi želja po pridelovanju francoskih sort v drugih deželah. Tako so danes cabernet sauvignon, merlot, sauvignon, modri pinot, chardonnay, cabernet franc in druge sorte vinskega grozdja presegle meje Francije in jih lahko zasledimo po celem svetu. Velik vpliv je imela tudi kategorizacija vinogradov, ki so jo Francozi uvedli. Obstoječe nasade so kategorizirali po kakovosti v več razredov, med katerimi Grand Cru predstavlja najvišji kakovostni razred, posledično pa tudi večje povpraševanje po vinih, pridelanih iz grozdja iz teh vinogradov. Dolgoletna tradicija in večstoletna akumulacija znanja sta tako pri-

Avtor: Blaž Pečarič

peljala Francijo in njene pokrajine do prepoznavnosti, ki jo v svetu vina uvršča v sam vrh.

Za iskanje zgodb o uspehu pa nam ni treba iti daleč, saj jih imajo v sosednji Italiji kar nekaj. Kot sem že prej omenil, Italija predstavlja največjo pridelovalko vina na svetu, tradicija pridelave pa sega že v čas Etruščanov. Vinogradništvo je razširjeno po celotni državi, od Alp do pete škornja in po otokih, kot sta Sardinija in Sicilija, zanj pa je značilno bogastvo domačih avtohtonih sort, ki naj bi jih bilo okoli 500.

Najbolj pridelovane so sangiovese, montepulciano, glera, barbera, nero d’avola in druge, najdemo pa tudi mednarodne sorte, kot so merlot, chardonnay in sivi pinot. Vsi ti geografski in biološki dejavniki ustvarjajo raznolike pogoje za rast vinske trte, zato Italijo delimo na več večjih in manjših vinskih dežel. V nadaljevanju bom izpostavil dve, vsako s svojo zgodbo.

Začel bi s trenutno najbolje prodajanim penečim vinom na svetu. To je seveda Prosecco. Le tega je več različnih vrst: mirni Prosecco, ki predstavlja najmanjši delež proizvodnje, Prosseco Frizzante, ki je karbonizirano vino oz. biser vino, Prosecco Spumnate, ki je peneče vino, pridelano po tankovski metodi in še Prosecco Rosso oz. rosé, ki predstavlja zadnjo pridružitev družini. Za večino teh vin je osnova grozdje sorte glera, dovoljeno pa ga je proizvajati v pokrajinah Furlanija – Julijska krajina in Benečija. Vzpon

Prosecca se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja, pravi razcvet pa je vino doživelo po letu 2008, ko se je uveljavil kot izjemno lahko in pitno vino. Leta 2022 je bilo skupno število prodanih steklenic Prosecca kar 627,5 milijonov!

Njegova priljubljenost izvira iz več dejavnikov: sorta glera je nagnjena k obilni rodnosti, kar v kombinaciji z ravnicami vzhodne Italije omogoča strojno obdelavo na velikih posestvih z obilnim pridelkom. Samo vino je oblikovano po okusu potrošnika: je rahlo peneče, belo ali rose, polsuho, z okusi zelene jabolke, medene melone, hruške, s kvasnimi notami, ki skupaj delujejo izjemno kremasto. Najpomembnejše med vsemi temi dejavniki pa je dostopnost vina in njegova cena. Ta je namreč zaradi vseh prej naštetih dejavnikov zelo ugodna, kar je omogočilo vzpon tega penečega vina. Še en pomemben dejavnik pa je tankovska

metoda, imenovana tudi Charmnat metoda ali Martinotti metoda, po njenem izumitelju Federicu Martinottiju, ki jo je razvil leta 1985. Gre za metodo pridelave penečih vin, pri katerih sekundarna fermentacija poteka v posebnih ojačanih cisternah, imenovanih avtoklavi, kjer vino ob dodatku sladkorja in kvasovk ponovno zavre, pri tem pa se sprošča ogljikov dioksid, ki se nato iz vina sprošča v obliki mehurčkov. V primerjavi s klasično šampanjsko metodo, kjer sekundarna fermentacija poteka v steklenicah, je le ta hitrejša in cenejša. Uspeh Prosecca gre tako pripisati njegovim všečnim karakteristikah v kombinaciji z dostopnostjo in ceno.

Na zahodu države pa naletimo na nekoliko drugačno zgodbo o uspehu. V pokrajini Piemonte poseben sloves nosijo vina iz Barola in Barbaresca, pridelana iz sorte grozdja nebbiolo, ki ga v slovenščino lahko prevedemo kot »meglica« oz. »megla«. Posebno Barolo nosi poseben ugled, saj ga pogosto imenujemo »Kralj vina« zaradi njegove prefinjenosti iz zgodovinske povezanosti z aristokracijo. Pridelava Barola namreč sega v leto 1830, ko je z novimi pristopi k negi vina iz sorte nebbiolo začel Marquis Falletti s pomočjo vinarja Louis Oudart in grofa Camilla Benza. Posebnost vina je poznejša trgatev grozdja, ki se odvija sredi oktobra, mošt pa se nato fermentira in macerira vsaj 2 meseca v lesenih sodih, da se zmehčajo tanini iz grozdja. Vino nato zori še v lesenih sodih. Kombinacija taninov, visokih kislin in visoka vsebnost alkohola prispevajo k izjemni dolgoživosti vina, zato lahko taka vina zorijo tudi več desetletij. Pri tem se razvijejo arome češnje, vrtnice, usnja, tanini v vinu pa se s staranjem omehčajo in dajejo Barolu žametasto teksturo. Pridelava teh vin je omejena na okolico kraja Barolo, po katerem vino tudi nosi ime. Celoten proces pridelave je reguliran s pravili združenja pridelovalcev, ki zagotavljajo stalno kakovost in izpolnjujejo pričakovanja vinoljubov. Uspeh Barola lahko pripišemo enotnemu dogovoru o pridelavi, tradiciji in izkoriščenem potencialu sorte, kot je nebbiolo.

Za naslednjo zgodbo o uspehu pa bomo poleteli čez lužo, v Združene države Amerike, in sicer v sončno Kalifornijo. Ta zvezna država ob Tihem oceanu predstavlja kar 80% celotne pridelave vina v ZDA, sledita pa ji severni sosedi

Oregon in Washington, ki v zadnjih letih pridobivata na veljavi. Kalifornija ima za vinogradništvo zelo ugodno mediteransko podnebje, ki pa variira z nadmorsko višino in razgibanostjo reliefa. Najbolj znana vina zagotovo prihajajo iz Sonome in Napa Valley, kar pa ne pomeni, da predstavljata vse, kar nam lahko kalifornijska vina ponudijo. Zgodba Napa Valley se začne leta 1849, ko je zlata mrzlica povzročila prihod mnogih rudarjev in njihovih družin, zaradi ugodnega podnebja pa je vse večjo vlogo igralo tudi kmetijstvo, predvsem začetki vinogradništva in vinarstva. Uveljavile so se mednarodne sorte grozdja, kot so cabernet sauvignon, chardonnay, merlot, modri in sivi pinot, sauvignon in zinfandel, ki izvira iz jadranskega morja in ga na Hrvaškem poznajo kot tribidrag, v Italiji pa kot primitivo. Za regijo je značilna tudi uporaba barrique sodov iz ameriškega in francoskega hrasta. Vina, ki jih v Kaliforniji pridelujejo, so polnega okusa, pogosto z višjo vsebnostjo alkohola in bogata s tanini. Na prepoznavnost teh vin pa je odločilno vplivala pariška sodba, kot pogosto imenujemo degustacijo vin v Parizu leta 1976. Organiziral jo je britanski trgovec z vini Steven Spurrier, ki je verjel, da se lahko kalifornijska vina kosajo z najboljšimi francoskimi vini. Na degustaciji so bili prisotni vzorci tako

iz Kaliforije kot tudi iz Francije, na koncu pa je zmagalo vino iz Kalifornije, kar je bil za Francoze velik šok, vina iz Kalifornije pa so izjemno pridobila na mednarodni veljavi.

Nadaljeval bi še z eno pridelovalko iz novega sveta, kot pravimo vsem pridelovalkam grozdja in vina izven Evrope s Sredozemljem. Govorili bomo o Novi Zelandiji, pri kateri se bomo osredotočili na zgodbo sauvignona. Njegova popularnost je začela naraščati v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko so novozelandski sauvignoni postali prepoznavni na vinskih ocenjevanjih, predvsem v Londonu. Takrat so postali prepoznavni zaradi značilnega stila: višje vsebnosti kisline z aromami po zelenem, kot je na primer zelena paprika ter z aromami zrelega sadja, kot sta pasijonka in rožnata grenivka. Sauvignon v Novi Zelandiji predstavlja več kot 50 % vsega zasajenega grozdja, kar ni presenetljivo, če vemo, da dobro uspeva v hladnejših regijah. K prepoznavnosti sta pripomogla tudi močan izvoz in dostopnost kvalitetnih vin te sorte v vseh cenovnih razredih.

Za konec pa bi se rad dotaknil še najbolj prepoznavnega vinskega okoliša v Sloveniji: Goriških brd. Ta spadajo v vinorodno deželo Primorsko, vendar v celoti ne ležijo v Sloveniji,

saj so bila po II. svetovni vojni nesmiselno prerezana na pol, zato danes poznamo Brda na slovenski strani ter Collio na italijanski strani. Zaradi zgodovinske enotnosti pa je dovoljeno, da slovenski in italijanski proizvajalci svoje grozdje pridelujejo na obeh straneh ne glede na državno mejo. Na razvoj vinogradništva sta pomembno vplivala ugoden teren in podnebje z milimi zimami in obilo sonca. Vinograde tako najdemo tako na južnih pobočjih gričev, kot tudi na navadno slabših legah, ki so nagnjene bolj proti severu. Njihov vzpon se je po letu 1957, ko je bila ustanovljena Klet Brda, samo še pospešil. Bližina Italije je dala dodatno spodbudo za pridelavo vin višje kakovosti, saj so za njih v sosednji državi lahko dobili več, kot pa bi lahko na naših tleh. Danes pa se okoliš lahko pohvali z mnogimi vinarji, ki so v Sloveniji med najbolj prepoznavnimi, hkrati pa uživajo prepoznavnost tudi onkraj naših meja.

Poti do uspeha v svetu vina je torej več. Prav tako je v svetu še mnogo podobnih zgodb, ki bi jih lahko opisal, a o njim mogoče kdaj drugič. Sloves regije tako lahko temeljijo na tradiciji in delu generacij, ki jih že zdavnaj ni več, lahko pa je prepoznavnost produkt premišljene strategije in razvijanja enega stila vina, ki ima v dani regiji potencial za rast. V vsakem primeru pa so vina tista, ki govorijo svojo zgodbo, saj kot radi pravimo: »dobra roba se prodaja sama«.

O ŽIVLJENJIH NA

ŠVEDSKEM

Avtorica: Brina Dokl

Življenje v tujini ni samo enkratna izkušnja, je predvsem preizkušnja. Najbolj samega sebe. Dejstvo je, da čas teče, vendar da tako hitro, mi res ne gre iz glave. Končujem tretji letnik, še zadnji semester plesnega programa na Univerzi za umetnost v Stockholmu. Raje bi, da sem šele drugi letnik, saj bi mi dalo čas za uživanje študentskega življenja v tujini še naprej. Žal (zaenkrat) še nimam super moči potovanja skozi čas, ali pa te moči, da bi ga ustavila. Kar lahko naredim je, da izkoristim še to zadnje poglavje. Vsa mesta in skrivne kotičke, ki sem jih v teh kratkih letih nabrala; druženje z ljudmi, vsekakor s fokusom na študij, pa vendar zraven še živeti.

Včasih se mi zdi, da živim par paralelnih življenj. Naj pojasnim, kaj mislim. Prvo od življenj je definitivno plesno – študij. Marsikdo si ne predstavlja, kaj to pomeni, ali kaj sploh delamo oz. kako študiramo. ˝Kaj to se valate po tleh?˝ Ne, ne se SAMO valjamo po tleh. Učimo se različnih plesnih tehnik, praks, konceptov, koreografiranja, nastopanja, kompozicije, kritičnega razmišljanja, beremo filozofske, umetniške tekste in nabiramo izkušnje za živlenje tam zunaj. Pridejo nas učit pedagoginje, plesalke in umetnice iz cele Evrope, včasih tudi kdo iz kakšnega drugega kontinenta. Sam študij poteka vsak dan od 9.00 – 17.30 z eno urno pavzo za kosilo. In da, študij je predvsem fizičen. Navaden dan izgleda nekako takole: 2 jutranja klasa, vsak po 90 min, po kosilu pa še popoldanska 4-urna delavnica. V razredu nas je 17, kar

stvar naredi bolj družbeno, socialno, zabavno in inteligentno. Plešemo in gibamo po 7 ur na dan. Vsaj. Drugo življenje je recimo vse izven plesa. Kar zajema ultimate frizbi, spoznavanje mesta, ogled raznih dogodkov, predstav; študentska unija, gledališče, druženje s prijatelji, ustvarjanje, udeleževanje raznih dogodkov (npr. Slovenskega društva), in vse tisto, kar je ostalo v Sloveniji (družina, Plesno društvo Krokar, prijateljice, plesne skupine, klasi, domača kultura, in druge organizacije, v katerih skušam biti aktivna, deliti svoje znanje …). Kar me žene, je predvsem želja, zagnanost, igrivost, radovednost, močno verjetje in zaljubljenost v ples. Štartati celo novo poglavje sama, v državi, kjer ne poznam jezika, kulture, z dokaj rosnimi leti, ni mačji kašelj. Zahteva pogum, predanost in moč. Kljub vsem izzivom in preprekam ne bi spremenila ničesar. Veselim se novih podvigov, pred vsem pa, kam me bo prihodnost zanesla. Ideje in želje so, treba jih je le uresničiti.

O severu Evrope, Skandinaviji, krožijo govorice, kako so napredni, otroci nimajo domače naloge, sami hladni ljudje, da je temno, hladno … Ni čisto vse res. Ljudi so zelo prijazni, nasmejani, v pomoč. Res ti ne pridejo nasproti odprtih rok, ampak sčasoma, če pokažeš interes, te sprejmejo. Je hladno v temperaturnem smislu, čeprav zadnje dve zimi niti ni, kar je zaskrbljujoče, prav tako je temno. V najhujšem času je noč že ob 14.30. Zato pa je od pomladi naprej vse do sredine jeseni pre-ču-do-vi-to. Svetlo do poznih ur, da kar pozabiš, da moraš spati, toplo, prijetno, vse se obudi, ljudje spet zunaj na ulicah, plavanje v morju; kot da si prišel v drugo mesto. Kar bi se marsikateri narod lahko naučil od njihovih delovnih navad, je, da po 16. oz. 17. uri zaprejo pisarne in večino delovnih mest, med drugim ni poznega ostajanja, javljanja na telefone – enostavno jih ne dobiš. Tudi vikende imajo skoraj za ˝svete˝, saj jih izkoristijo za prosti čas.

Stockholm kot mesto ponuja vse možno. Od koncertov, dogodkov, predstav, gledališč, druženj, športnih dogodkov, tekem, športov, rekreacije, narave, hrane, izbire piva, peciva, pekarn, organiziran mestni promet … Neverjetna paleta dogodivščin. Za vsako in vsakega nekaj. Čez celo leto. Je multikulturno središče. Mogoče se mi zaradi vse te ponudbe in dihanja mesta vsakič, ko pridem nazaj v Slovenijo v Belo krajino, zdi, kot da sem prišla 30 let nazaj, seveda tudi čas drugače teče.

O severu Evrope, Skandinaviji, krožijo govorice, kako so napredni, otroci nimajo domače naloge, sami hladni ljudje, da je temno, hladno … Ni čisto vse res. Ljudi so zelo prijazni, nasmejani, v pomoč. Res ti ne pridejo nasproti odprtih rok, ampak sčasoma, če pokažeš interes, te sprejmejo. Je hladno v temperaturnem smislu,

čeprav zadnje dve zimi niti ni, kar je zaskrbljujoče, prav tako je temno. V najhujšem času je noč že ob 14.30. Zato pa je od pomladi naprej vse do sredine jeseni pre-ču-do-vi-to. Svetlo do poznih ur, da kar pozabiš, da moraš spati, toplo, prijetno, vse se obudi, ljudje spet zunaj na ulicah, plavanje v morju; kot da si prišel v drugo mesto. Kar bi se marsikateri narod lahko naučil od njihovih delovnih navad, je, da po 16. oz. 17. uri zaprejo pisarne in večino delovnih mest, med drugim ni poznega ostajanja, javljanja na telefone – enostavno jih ne dobiš. Tudi vikende imajo skoraj za ˝svete˝, saj jih izkoristijo za prosti čas.

Stockholm kot mesto ponuja vse možno. Od koncertov, dogodkov, predstav, gledališč, druženj, športnih dogodkov, tekem, športov, rekreacije, narave, hrane, izbire piva, peciva, pekarn, organiziran mestni promet … Neverjetna paleta dogodivščin. Za vsako in vsakega nekaj. Čez celo leto. Je multikulturno središče. Mogoče se mi zaradi vse te ponudbe in dihanja mesta vsakič, ko pridem nazaj v Slovenijo v Belo krajino, zdi, kot da sem prišla 30 let nazaj, seveda tudi čas drugače teče.

Ko gledam nazaj in se spomnim, da je bila moja prva študijska izbira FMF, magistrski program za pedagoško matematiko, moram reči, da v primerjavi s tistim časom sedaj živim svoje sanje. Se da, v življenju lahko dosežeš stvari. Da se to zgodi, moraš na prvem mestu sam z vso silo verjeti v svoje sanje, nekaj narediti za to, predvsem pa ne obupati. Sploh v današnji družbi, kjer smo navajeni vse pokvarjeno zamenjati, kupiti novo, boljše, modernejše, kjer kritično razmišljanje menja TikTok in hitre stvari zaradi pomanjkanja fokusa ali nižanje standardov pri športni vzgoji, ker otroci niso toliko zunaj in so motorično manj okrepljeni kot npr. moja generacija. Vsaj iz mojih opazovanj in izkušenj dela z otroci. Seveda so izjeme in nismo še pogubljeni. Kjer je kreativnost, znajdi se, delaj s tem, kar imaš v dosegu rok. Naj te ne bo strah prositi za pomoč, spraševati, povpraševati, slediti svoji notranji sili. Konec koncev prihajam iz Metlike, študiram v Stockholmu. Še danes komaj verjamem. In to ples. Vsako jutro, ko stopim čez vrata univerze, za katero rabiš poseben čip, skoraj kot da stopam v Pentagon, v studio, mi gre na smeh, ker rabim minuto, da dojamem, da se to res dogaja in niso sanje. Kdo bi temu verjel, če ne sama. In znanje, ki sem ga pridobila, si želim deliti med ljudi. Vsem vam, ki mate možnost it, hojte! Ni lahko, a izkušnje, ki jih nabereš, so res neprecenljive. Ja bi lahko še pisala, mam še marsikaj za povedat, al so urednice omejile, da se ne razpišem čez celo Zvitico. Upam, da je bla kava dobra in greš lahko zdej spreminjat svet. Če ga ne bomo mi, kdo ga bo?

DRUŽBENIH OMREŽIJ

Se tudi tebi zdi, da nisi čisto v koraku z družbenimi omrežji? Vsak dan se pojavi nov trend, neprestano spreminjanje algoritmov ali pa celo nova aplikacija, katere smisel ti ni čisto jasen. Ne skrbi, danes te popeljem čez nekaj osnovnih dejstev in trendov treh trenutno najbolj priljubljenih družbenih omrežij med mladimi.

TIKTOK

Med mladimi nadvse priljubljena aplikacija, ki je v Sloveniji svoj razcvet doživela med prvo karanteno. Ampak v čem je sploh point in zakaj jo uporablja vse več ljudi in celo podjetij? V Sloveniji je TikTok praktično edino družbeno omrežje, pri katerem vsebine (še) ne rabiš dodatno finančno vzpodbujati, da bi prišel do dobrih rezultatov.

Nekaj nasvetov za uspešen TikTok posnetek: ‐ poskrbi, da imaš dobro svetlobo, saj bo tako boljša tudi kvaliteta posnetka, ‐ dolg naj bo med 10 in 20 sekund, ‐ uporabi viralen zvok,

‐ če uporabiš tekst, poskrbi, da ga nič ne prekriva,

‐ pomagaj si z aplikacijo za urejanje posnetkov CapCut, ki se lahko poveže s TikTokom.

“Ampak na TikToku uspejo lahko samo vplivneži…”. Res je, da osebe, ki so uspešne recimo že na Instagramu, hitreje pridobijo več-

je število ogledov, saj jih algoritem “že pozna”. A uspeš lahko tudi ti. Najdi svoje področje, spremljaj trende in jih poustvari, pokaži se pred kamero, redno objavljaj in rezultati bodo tukaj!

P. S. Če bodo tvoji rezultati dobri, lahko pričakuješ, da te bodo k sodelovanju povabile tudi kakšne blagovne znamke.

P. P. S. Ne obremenjuj se, kaj bodo rekli drugi, če si to res želiš početi, go for it! :D

INSTAGRAM

Zagotovo ni osebe, ki Instagrama še ne bi uporabljala, no, ali pa vsaj poznala. Kljub temu da na Instagramu že nekaj časa prevladujejo plačljive vsebine in vplivneži, je eno izmed družbenih omrežij, za katero bi lahko rekli, da nam ponuja največ. Delimo lahko utrinke iz vsakdanjega življenja, bodisi v obliki zgodb (story objav), fotografij ali reelsov, hkrati pa lahko ustvarjamo tudi samo za izbrano občinstvo, se pogovarjamo in iščemo uporabne informacije.

Avtorica: Manca Črnič

Kako pa na Instagramu izstopati in mogoče tudi “zrasti”?

Profilna slika – naj bo prepoznavna. Ni pomembno, ali je to tvoj osebni profil ali profil nekega produkta, znamke, na njej mora biti jasno vidno, kdo ali kaj si.

O meni ali Instagram BIO – pomembno je, da si pridobiš zaupanje svojih bodočih sledilcev, zato naj bo tvoj opis dodelan in naj jasno pove, kdo si in kaj počneš.

Objave – če je še pred kratkim veljalo pravilo, da naj bodo fotografije v razmerju 1:1 oz 1080x1080 px, pa se je tokrat malo obrnilo. Čimprej začni fotografije objavljati v velikosti 1080x1350 px, saj zavzamejo več “prostora” na začetni strani in tako pritegnejo več pozornosti.

Nasvet: poslužuj se “carousel” objav, saj se uporabnikom prikažejo večkrat. Torej, če je kdo izmed tvojih sledilcev ni všečkal prvič, jo drugič zagotovo bo! ;)

Reels-i – trenutno na platformi najbolje delujejo reelsi, ki jih lahko ustvarjaš na enak način, kot je zapisano v nasvetih za uspešen TikTok posnetek. Priporočljivo je, da so reelsi posneti vertikalno, v dimenziji 1080x1920 px, dolgi pa so lahko do 60 sekund. Poskušaj narediti takšno vsebino daljših posnetkov, da bo zanimiva, saj bo le tako pritegnila sledilca, da si jih ogleda do konca.

Dosledno objavljanje – pri Instagramu velja, da moraš biti na platformi prisoten, kar se da veliko. Za čim boljše rezultate in grajenje skupnosti je priporočljivo objavljati vsaj 1x na dan. Prav tako odgovarjaj na komentarje, se vključuj pod objave podobnih profilov, uporabljaj tvojemu profilu primerne #hashtage – teh lahko uporabiš največ 30, v storyje vključuj kratke kvize in zanimive vsebine, v opisih pa sledilce privabi k reakciji oz. h komentarju tvoje objave.

In ne pozabi! Instagram je tek na dolge proge in ne pričakuj strme rasti čez noč – zato ne obupaj prehitro, saj je pomembno, da ustvarjaš skupnost, z njo pa se bo povečalo tudi število tvojih sledilcev!

BEREAL

BeReal je novo, zagotovo mnogim še nepoznano družbeno omrežje, ki je bilo izumljeno leta 2020, a se je razcvetelo šele dve leti pozneje. BeReal ni klasično družbeno omrežje, kjer bi lahko vsebino delil kadarkoli, ampak je njegova poanta v tem, da aplikacija uporabnikom enkrat v dnevu pošlje obvestilo, da je čas, “da si REAL (op.a. pristen)”. Tako moraš v tistem trenutku objaviti fotografiji, ki ju posnameš skozi sprednjo in zadnjo kamero telefona, brez dodanih filtrov in olepšav. Ti sta vidni tvojemu krogu prijateljev. Lahko pa svoje “BeReal-e” deliš tudi z ostalimi uporabniki aplikacije po svetu.

BeReal je obnorel predvsem Gen Z generacijo, a nam podatki, da je podoben način komunikacije začel preizkušati že Instagram, TikTok pa ga je že “skopiral” in predstavil svojim uporabnikom, povedo, da tudi ta aplikacija postaja “resna grožnja” že dobro poznanim družbenim platformam.

In še za zaključek – družbena omrežja uporabljaj “zdravo” in si ne pozabi vzeti pavze od le teh! :)

Trubadur

Komu ti poješ trubadur, saj nikomur ni več peti, vse polno praznih je struktur, so pesmi v molu nič več dur. Si strasti bojijo vneti mladi danes, ki zadeti še mučijo zaklad kultur, skušajo jo v eno zmleti.

Ni ljubezen več vrlina, ki jo svet poetov hvali. Denar zdaj postal prvina. Briše pesmi nam spomina.

Bi tožen bil saj se vdali strastni pevci, ki izzvali svet s kozarcem belega vina, kot Faust duše pa prodali.

Pesem danes ni več pesem, peta kakor v starem času. Pesem zdaj postala plesen, besede prazno, ki resen kvazi pevec v svojem glasu, monotono nizkem basu, skoraj kot bi bil obešen, stresa za cekin pri stasu.

Franc Absec

Zakaj tako se sprašuješ?

Hvale ni za dar življenja, saj ko svet preveč obsuješ, se na koncu ga sramuješ. Konec čakajo zvonenja, ni več v njih hrepenenja. Zakaj še ljudi dviguješ?

Zakaj braniš jim trpljenja.

Ti trubadur zadnji ostal, ne moti te, se še boriš. Da ljubiš ti nikoli žal, se tožnosti ne boš predal. Ljubezen do sveta gojiš, tud če za njega trpiš. Nam pesem radosti oddal, v svobodi svoji ne molčiš.

Srečno trubadur veseli! Bog te živi, da vrline! Mogoče pesmi tvoje peli, Slovenci čez let stotine.

STRUKTURA ZA BOLJŠO KVALITETO ŽIVLJENJA

Športni objekti so lahko v manjšem mestu ključni dejavnik za dvig kakovosti življenja prebivalcev, saj zagotavljajo priložnosti za telesno dejavnost, interakcije in socialno vključevanje. Večji objekti, ki so dom predvsem športnim klubom iz ekipnih športov, služijo tudi kot vir identitete skupnosti. Poleg tega lahko ustrezne športne kapacitete in njihova dostopnost predstavljajo tudi gospodarsko gonilno silo, ki privablja turiste, mlade družine in podjetja. Predvsem v manjših mestih športna infrastruktura predstavlja eno osrednjih meril kakovosti življenja. Da bi prebivalci živeli bolj zdravo in se več ukvarjali s športom, motivacija za aktivnost ni dovolj, temveč so ključni pogoji, ki jim to omogočajo. Naložbe v športno infrastrukturo imajo zato večplastne in dolgoročne učinke. Iz našega majhnega mesta je posameznim klubom uspelo izstreliti nekaj športnih talentov tudi na najvišji nivo, vendar so te rezultati plod vloženega truda posameznih ljudi, ki so v svoje športne panoge vložili veliko in še več, ne pa sistematičnega dela klubov ter dobrih pogojev, ki bi jim to tudi omogočali.

Na drugi strani se soočamo še s pomanjkanjem fizične aktivnosti otrok, ki je vsekakor globalni

problem, povezan z razvojem tehnologije, vendar se z izzivi soočamo tudi drugje. Lahko bi rekli, da so bile generacije rojene pred letom 2000 še zadnje, ki so otroštvo preživljale zunaj na polnih športnih igriščih. Tako so lahko skozi svoje osnovnošolske dni sledili svojim sanjam, da bi nekoč postali profesionalni košarkarji, nogometaši ali rokometaši. Kljub kasnejšim drugim karieram pa so s seboj prenesli vrednote in izkušnje iz športa. Danes pa mladino namesto na igriščih z žogo v rokah ali nogah pogosto videvamo po črnomaljskih ulicah.

Ker posledice niso vidne iz danes na jutri, se vzpostavljanju celostnih rešitev na področju športa ne posvečamo. Želel pa bi se dotakniti zame izredno pomembnega dela športa, ki se imenuje rekreacija. Rekreacija je športna aktivnost, kjer se ljudje lahko udejstvujejo v različnih športih glede na pogoje in letni čas, ko jim ostale obveznosti dopuščajo. Odlične zimske pogoje nam trenutno nudi smučišče RTC Gače, kar je zaradi bližine in urejenosti za

Belokranjce pravi blagoslov. Poleti je v uporabi nekaj nogometnih

igrišč, ki jih uporabljajo in urejajo vaške skup-

Avtor: Rok Željko

nosti, nekaj bolj in manj urejenih igrišč za odbojko na mivki pa je v kampih ob Kolpi, za tenis pa imamo skupaj pet peščenih teniških igrišč v Beli krajini. Najbolj je pomanjkanje kapacitet za rekreacijo vidno pozimi, ko športni dvorani v Črnomlju ne moreta zadostiti niti potrebam športnih klubov, ki vključujejo tekmovalne selekcije, kaj šele tistim, ki so usmerjeni izključno rekreativno. Skorajda nemogoče se je tako s prijatelji dogovoriti za partijo badmintona ali odbojke in ob tem ne zakupiti termina za celotno leto. Zaradi viška povpraševanja črnomaljski teniški klub že kar nekaj časa nove člane sprejema v zelo omejenem obsegu. Ker se ob po letnih dopustih športno udejstvujemo v drugih krajih, veliko ljudi pa športno aktivnost nadoknadi na domačih kmetijah, se Črnomaljci tega manjka zares niti ne zavedamo. Nekako smo se sprijaznili, da se v Beli krajini najenostavneje družimo v gostilnah. Malo drugače to situaci jo vidijo mladi izobraženi kadri, ki študirajo na fakultetah v večjih slovenskih in tujih mestih. Tam imajo v prostem času na voljo razne športne in druge aktivnosti. Le te kasneje pred stavljajo pomemben faktor, ko se prav ti ljud je, ki bi lahko Beli krajini in njenemu razvoju prinesli veliko, odločajo, kje bodo gradili svoje družine.

Z jasnim načrtom za prihodnost, ki bi dvignil atraktivnost Črnomlja kot urbanega središča, bi lahko vzdrževali zdravo in povezano skupnost še dolgo časa. Dodatne rekreacijske kapacitete, ki sicer skoraj nujno potrebujejo privatni kapital, bi za študente predstavljale še en razlog več, da se vrnejo v domačo Belo krajino.

dijaška sekcija 04 DIJAŠKA SEKCIJA

DAN BOJA PROTI AIDSU NA SŠ ČRNOMELJ

V letošnjem šolskem letu smo se dijaki 3. in 4. letnikov gimnazije in strojnega tehnika odpravili na izlet v Bosno in Hercegovino, in sicer 25. 9. 2022.

Izlet smo si zagotovo vsi zapomnili, saj nas je prvi postanek čakal že v Sloveniji, tik pred mejo. Eden od dijakov je na žalost že takrat zapustil izlet. Pot smo nadaljevali in v jutranjih urah prispeli v Sarajevo.

Najprej smo si ogledali sarajevski predor, znan tudi kot »sarajevski ratni tunel«. Predor je bil med obleganjem Sarajeva l. 1993 največja skrivnost tega mesta. Po njegovi zaslugi je v oblegano Sarajevo prihajala hrana, orožje, cigareti in drug material. Nato smo se odpravili na ogled Sinagoge in Begove džamije. Potem smo si privoščili nekaj prostega časa po Baščaršiji. Nekateri so šli na čevapčiče, drugi po nakupih. Preden smo odšli v hotel, pa smo se vstavili še v mestni hiši (Vijećnica) in si ogledali Principov most. Noč smo preživeli v hotelu Hollywood, kjer smo vsi hitro odhiteli na bazen in v savno. Seveda pa nismo kaj dosti spali.

Naslednje jutro smo se s hitrimi panoramskimi dvigali povzpeli kar na vrh Avaz stolpa, ki velja za najvišji nebotičnik na Balkanu v Evropi. Jutranjo kavico smo tako pili v kavarnici na vrhu stolpa z razgledom na celotno Sarajevo. Nato smo se odpravili proti Konjicu, kjer smo si ogle-

dali Titov bunker. Naprave v bunkerju še danes delajo brezhibno, vendar niso v uporabi. Vse je večinoma točno tako, kot da bi bilo zamrznjeno v času, z izjemo tega, da se danes nahajajo po bunkerju umetniške instalacije. Vstavili so se v Jablanici, kjer smo pojedli kosilo ter si ogledali most, ki je bil porušeno med snemanjem filma »Bitka na Neretvi«. Odpravili smo se proti meni osebno najlepšemu mestu – Mostarju. Tam smo imeli najprej kratek ogled, nato pa smo uživali v prostem času in nakupovanju po trgovinicah. To noč smo spali v Etno selu Medugorje. Meni najljubši del pa je bila restavracija v selu, čez katero namreč teče reka.

Po zelo dobrem zajtrku smo nadaljevali pot proti Neretvi, kjer smo se peljali s trupicami (čolnički) po rokavu reke Neretve, pojedli kosilo in se odpravili na trgatev mandarin. Vsak si je lahko za domov nabral eno vrečko mandarin, nekateri pa so imeli tudi fotošutinge. Čakala nas je pot domov, a smo kljub temu imeli še en postanek, in sicer na slapovih Krke. V primerjavi z ostalimi dnevi je bilo tam zagotovo še poletje. Tako je naše potovanje prišlo h koncu, ostala nam je le še dolga pot domov.

Izlet se mi bo za vedno vtisnil v spomin. Ogromno smo doživeli, videli in se naučili.

Avtorica: Neža Barič

SMUČANJE V CERKNEM SKUPAJ S SREDNJEŠOLCI S HVARA

V petek, 20. 1. 2023, smo se dijaki Srednje šole Črnomelj (2. in 3. letnik gimnazijcev ter 2. in 3. letnik strojnih tehnikov) odpravili v Cerkno z namenom, da skupaj preživimo smučarsko obarvan podaljšan vikend. Letos so se nam prvič pridružili tudi srednješolci s Hvara, in sicer 29 dijakov iz Srednje šole Hvar (splošna gimnazija ter turistični in hotelirski tehnik). Hvarske srednješolce smo domačini z veseljem sprejeli in jim v Beli krajini tudi nudili prenočitev v naših domovih.

V Cerknem smo preživeli štiri lepe in sproščene dni. Smučanje v Cerknem je že dolga tradicija SŠ Črnomelj, saj je smučišče primerno tako za začetnike kot tudi za bolj izkušene smučarje. Smučišče Cerkno velja za enega večjih in bolj znanih smučišč v Sloveniji, ki ima zelo lepe in dolge proge ter moderne smučarske naprave kot je šestsedežnica Počivalo.

Nastanjeni smo bili v Hotelu Cerkno, ki nam je nudil zajtrk in večerjo. V popoldanskem času pa smo z veseljem izkoristili hotelski bazen, v katerem smo se dodobra segreli in sprostili po napornem in mrzlem delovnem dnevu na smučišču.

Učitelji in spremljevalci so vse udeležence najprej razdelili v kategorije glede na smučarsko znanje. Nekateri so se tako soočili z prvim vsto-

pom in izstopom iz sedežnice, prvimi zavoji na smučišču, nekateri so se naučili, kako se pravilno zapnejo pancarji, nekateri pa so se po belih strminah spuščali v pravi paralelni tehniki. Vsak dan smo zaključili z druženjem v hotelu, kjer smo si večere popestrili s pestrimi nastopi tako Črnomaljske kot tudi Hvarske srednje šole. Ob pevskih točkah smo se nasmejali in pozabavali. Vreme nam je bilo vse dni zelo naklonjeno, razen zadnji dan smo doživeli veter in pravo sneženje, zato so nekateri preživeli zadnje ure v koči na čaju, drugi pa pogumno smučali.

V Črnomelj smo prispeli v ponedeljek v večernih urah. Kljub utrujenosti smo zbrali moči, da je bilo na avtobusu živahno ter v Belo krajino prispeli z nasmejanimi obrazi in polni novih smučarskih izkušenj. Profesorji, ki so organizirali smučanje, so opravili odlično delo, saj smo bili deležni štirih brezskrbnih in sproščenih dni.

Odlična izkušnja je bila tudi druženje s srednješolci iz Hvara, saj smo navezali lepa prijateljstva. Vsi se že veselimo obiska na otoku Hvar, kjer se bomo Belokranjci preizkusili v šoli jadranja.

Avtorica: Sara Bahor

PSIHOMODO POP X

ŽUTA MINUTA

23. 12. 2022 se je v Črnomlju odvil koncert dveh legendarnih glasbenih skupin na naših tleh – Psihomodo pop in Žuta minuta. Dogodek je bil organiziran v okviru novoletnega direndaja in v sodelovanju z občino Črnomelj. Lahko le rečem, da je bilo res neverjetno!

Atmosfera je bila neprimerljiva, publika je bila polna energije in veselja, in že od samega začetka smo čutili, da bo to nekaj posebnega. Oba bend sta izvedla neverjetne nastope in publika se je noro veselila ob vsaki skladbi. Pesmi so bile takoj prepoznane. Prav tako smo se lahko zabavali ob njihovih novih uspešnicah, kar je pokazalo, da sta oba benda še vedno v formi in da njihova glasba še vedno živi. Ekipa KBŠ se je pridružila zabavi in tudi sama posnela video, v katerem smo zastavili nekaj neresnih vprašanj obema bendoma. Ta video lahko najdete na našem Instagramu in verjamem, da bo prišel do srca vsakemu, ki si ga ogleda.

Za konec bi poudarila, kako čudovito je videti mlade ljudi (in tudi tiste malo manj mlade), ki se združijo in uživajo v isti glasbi. To je bila resnično nepozabna izkušnja in upamo, da se bomo lahko v prihodnosti še kdaj združili ob podobnem dogodku.

Avtorica: Maša Kuzma

UTRINKI NOVEGA LETA V SARAJEVU

POZIV MLADIM

Dragi dijaki in študenti! Dragi mladi!

Vabimo vas, da se pridružite Klubu belokranjskih študentov in skupaj z nami prispevate za razvoj in krepitev našega lokalnega okolja. Kako? S sodelovanjem pri delovanju, dogodkih, projektih in festivalih, ki jih organizira naš klub.

''Na mladih svet stoji,'' pravijo. In prav mi imamo pomembno vlogo pri razvoju in oblikovanju našega okolja. Z zagonom, idejami in energijo lahko naredimo razliko in prispevamo k lepšemu jutri v Beli krajini. Zato je pomembno, da se aktivno vključujemo v dogajanja v naši skupnosti in da svoje znanje ter sposobnosti uporabimo za dobro vseh.

V Klubu belokranjskih študentov smo zavzeti za to, da mladi postanemo kreativne in aktivne sile v naši skupnosti. To velja za vse: tudi če imate kakršnokoli idejo ali talent, ki ga nimate priložnosti nikjer izraziti, najsi bo to fotografija, skalno plezanje, petje, grafično oblikovanje ali drugo, se obrnite na nas in skupaj lahko pridemo do ideje, kjer se boste lahko izrazili in s tem dodali nekaj k belokranjskemu okolju.

Z veseljem vas vabimo tudi k sodelovanju na letošnjem festivalu Črnfest, ki ga organiziramo v okviru našega kluba. Festival je namenjen mladim in ponuja različne aktivnosti in dogodke, s katerimi se lahko povežete z drugimi in skupaj ustvarjate nepozabne spomine.

Ne oklevajte in se nam javite – za karkoli. Skupaj lahko naredimo resnično razliko!

Ekipa Kluba belokranjskih študentov

FILMSKA KRITIKA

AVATAR: POT VODE

Avtor: David Rupčič

Režija: James Cameron

Scenarij: James Cameron, Rick Jaffa, Amanda Silver

Produkcija: James Cameron, Jon Landau

Zgodba: James Cameron, Rick Jaffa, Amanda Silver, Josh Friedman, Shane Salerno

Glasba: Simon Franglen

Igralska zasedba: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Stephen Lang, Kate Winslet, Cliff Curtis

Montaža: Stephen Rivkin, David Brenner, John Refoua, James Cameron

Žanr: akcija, pustolovščina, fantazija

Dolžina: 192 minut

Budget: 350-460 milijonov evrov

Premiera: 14. december 2022 (Slovenija)

JAMES CAMERON je kanadski filmski ustvarjalec, rojen 16. avgusta 1954 v Kapuskasingu, Ontario, Kanada. Svoje začetke je takoj zabeležil v zgodovino z velikimi filmi, kot so The Terminator (1984), Aliens (1986), The Abyss (1989) in The Teminator 2 (1991). Med nami najbrž ni nobenega, ki ne bi poznal večne klasike; film Titanik iz leta 1997. Ravno tega je režiral ravno James. Titanik pa je bil tudi eden njegovih najbolj dobičkonosnih filmov, med drugim si je z njim prisvojil kar tri oskarje; za najboljšo sliko, najboljši scenarij in najboljši film editing. Poleg Titanika pa slovi še po enem zelo velikem in uspešnem filmu – gre za fantazijski svet, modrih bitji, ki jih poznamo pod imenom – Avatarji. Film je bil izdan leta 2009 in že od takrat se šušlja, da to ne bo njegov prvi in zadnji film Avatar.

James je dejal, da ima v planu narediti kar štiri Avatar nadaljevanja, vendar če 2. nadaljevanje ne bo uspešno, bo zaključil. Drugi del po naslvu Avatar: The Way of Water oz. v slovenščini Avatar: Pot vode smo končno dobili na platna in si ga z veseljem tudi ogledali. Pa je film uspel, kot si je James zamislil, in bo nadaljeval svojo Avatar sago?

ZGODBA:

Avatar je že od samega začetka poseben film, zakaj? Gre za izmišljen svet, ki si ga je zamislil James Cameron že v letu 1994, ko je spisal približno 80 strani besedila za projekt Avatar. Kasneje je sledil Titanik, s katerim si je nabral denar, malo arogance, samozavest in veliko »odrivno desko«. Tako je lahko kasneje začel uresničevati svoj projekt Avatar. Sicer kar nekaj let pozneje, ampak bolje pozneje kot nikoli, nam avtor predstavi svoj svet Pandoro. S tem nam je prikazal, kako mogočna je lahko filmska industrija. Res da so vzporedno ustvarjali tudi druge velike znanstvenofantastične filme, kot so Marvel, Vojne zvezd ipd., vendar Jamesov svet je bil drugačen, preprosto boljši, z večjo domišljijo in boljšo zgodbo. Long story short … z Avatarjem je zadel bingo! Poleg Titanika je bil to še en največji dobičkonosni film. Ampak preidemo k bistvu. Po dolgih 13 letih čakanja smo dobili drugi del. To je nadaljevanje, James Cameron pa velja za kralja nadaljevanj. Terminator 2 in Osmi potnik 2 sta dva filma s katerima ni razočaral. In enako mislim, da velja tudi za Avatarja.

OSREDNJA ZGODBA/DOGAJANJE:

Nekaj let pozneje imata Jake Sully (Sam Worthington) in Neytiri (Zoe Saldaña) že štiri otroke.

Tri svoje in eno posvojeno najstnico Kiri, ki jo je spočela znanstvenica Grace Augustine (Sigourney Weaver) še v obliki avatarja. Vsak otrok ima drugačno osebnost, od odgovornega starejšega brata do uporniškega brata in spiritualne sestre. Del njihove družine pa je človeški mladič po imenu »Pajek« (Jack Champion), ki je bil pred desetimi leti še premajhen, da bi ga transportirali nazaj na Zemljo in je zato ostal na Pandori. Četudi je že odrasel, se ni spremenil v avatarja. Lahko se sprašujemo zakaj, vendar odgovora v filmu ne bomo dobili.

Zopet se pojavi ameriška vojska z namenom, da kolonizira Pandoro, saj si človeštvo išče in ureja nov dom onkraj Zemlje, saj na njej človeštvo počasi izumira. Poleg vsega pa na Pandori črpajo dragoceno surovino. Vsakega avatarja, ki bi jim stopil na pot, pa bi brez milosti ubili, saj so jim bolj kot ne v napoto na »njihovem« novem planetu. Jake in njegova družina so na begu pred vojaško enoto polkovnika Milesa Quaritcha (Stephen Lang). Ta ga lovi z namenom, da ubije njega in njegovo družino. Ker Jake želi preprečiti ponovne žrtve v njegovi vasi, se z družino poda v izgnanstvo, v upanju, da poiščejo nov dom. Zavetje si najdejo med morsko skupnostjo avatarjev. Sprejmejo jih medse, a se morajo

spoznati z njihovo naravo in osvojiti veščine poti vode.

Film bi najlažje razložili tako, da ga razdelimo na tri segmente. V prvem se vrnemo na Pandoro, v vas, kjer prebiva Jake s svojo družino. Zopet začutimo povezavo avatarjev z njihovo naravo, kmalu pa se zgodi prvi konflikt, ki prisili družino, da odide iz domače vasi. Drugi del se prične na obali pri morskih avatarjih, ki Jakeovo družino nauči biti in živeti z morjem kot eno. V filmu morje povezuje vse, od rojstva do smrti, zato je tudi naslov filma temu primeren. Kasneje sledi tretji segment – bitka. Vojaška enota najde Jakea, to pa privede do boja. Več kot to vam ne bom izdal. Lahko še dodam samo to, da ob prizorih proti koncu dobimo Titanik občutke in »flashbacke«. Zakaj? Hm, poglej si sam.

OCENA:

Film bi ocenil s trdno 9 od 10. Tudi ta film sem si prvič pogledal v kinu in še to v 3D, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Film je sicer dolg, vendar je napetost vedno prisotna in te ne odlepi od stola. En velik plus, ki ga moram dodati, je to, da sem bil najprej skeptičen, kaj nam lahko James Cameron sploh še ponudi pri Avatarju. Bo samo neka nova zgodba z zapletom in razpletom kot pri večini filmov? Res je, da je bila enostavna zgodba z dokaj enostavnim zapletom in razpletom, vendar kako jo on predstavi skozi avatarje in s samim dogajanjem, me je prepričalo. Splačalo se je počakati toliko let na 2. del. Najbolj pozitivno presenečen sem bil, ko sem zagledal morsko skupnost avatarjev (juhej, neka nova »podrasa« avatarjev) in kako so povezani z morjem in živimi bitji, ki prebivajo v njem. Opazil sem, da se je James posvetil morju ter vsemu, kar je nad in pod gladino. Zasledil sem tudi, da so podvodne kadre snemali drugače kot ponavadi. Da bi odpravili zamegljenost premikov,

kakršne opazimo pri akcijskih filmih, ki imajo veliko računalniških animacij, so snemali z 1 x več sličicami na sekundo. Da razložim – večina filmov, serij, oddaj, itd. se snema v 24 sličicah na sekundo, tukaj pa so podvodne kadre snemali z 48 sličicami na sekundo. No, pa da zaključim. Film je dober. Pika. Četudi nisi ljubitelj fantazij in pošasti in blabla, je film vreden ogleda.

Upam, da kaj kmalu že dobimo tretji del, morda v manj kot trinajstih letih? Ajde James, maš to.

HOROSKOP ZA

ZIMO 2023

Zima je letni čas, ki velikokrat pripelje do razočaranj, slabšega počutja in prepirov. Vsi več ali manj hrepenimo po soncu in toplejših dneh. Toplina na podnebni ravni pripelje do obujanja rastlin in živali, med drugim pa pozitivno vpliva tudi na nas oz. na naše počutje. Vsekakor sta najbolj občutljiva meseca za študente januar in februar zaradi izpitnega obdobja. Stres, pomanjkanje spanja in temperatura pod ničlo pa lahko privedejo do različnih bolezni in na žalost tudi do depresije.

VODNAR (21. jan.–18. feb.)

Vodnar je aktivno zračno znamenje, znano po svoji samosvojosti in neposrednosti.

To zimo se boste naučili, kako pomembno je znati zares poslušati. Kljub svoji trmi, ki jo večkrat neprikrito pokažate, boste več časa namenili sebi in svojim bližnjim. Vseeno pa vas bodo nekatere stvari zmotile in boste nagnjeni k temu, da stvari zakomplicirate še bolj, kot je to potrebno. Zavedajte se, da so okoli vas ljudje, ki so vam pripravljeni nameniti čas in ljubezen. Ne odrivajte sreče, temveč jo sprejmite z odprtimi rokami. Z mirnimi živci bo vse skupaj bolj kakovostno opravljeno. V ljubezenskih odnosih vam svetujemo, da organizirate kakšen romantičen čas v dvoje. Pomagalo bo vam in vaši boljši polovici, da zbistrite misli in skupne želje.

RIBI (19. feb.–20. mar.)

Ribi je spremenljivo vodno znamenje, znano po svoji prilagodljivi in sanjavi naravi. Ne izgubite se v prezaposlenosti. Negativne misli si boste težko izbili iz glave, možne so tudi težave v izpitnem obdobju ali na delovnem mestu, še posebno zaradi pomanjkanja koncentracije. Poskušajte opustiti staro navado in poskusite najti

bolj prijazno alternativo. Prisluhnite, komunicirajte in razvijajte odnose v pozitivni smeri. Napetost v ljubezenskih razmerjih bo popustila. S prijateljem ali partnerjem poskušajte popraviti morebitne ovire, ki vama stojijo na poti. Riba je sicer odvisna od drugih, a v pravih trenutkih je pripravljena pokazati svojo ljubezen in ponuditi pomoč tistim, ki jo takrat zares potrebujejo.

OVEN (21. mar.–20. apr.)

Oven je aktivno ognjeno znamenje, ki je usmerjeno vase in v svoje cilje.

Začetek zime bo lahko za nekatere ovne precej stresen, saj se boste veliko trudili za izpite in službene aktivnosti ter si to izredno jemali k srcu. Pozabili pa boste na sebe. Ker vam bo primanjkovalo časa za prijetne aktivnosti in prosti čas, se boste večkrat sprli z bližnjimi. Počutili se boste jezno ter pusto skozi cel dan. Ker ste izrazito samosvoja oseba, upoštevajte želje tistih, ki bi jih radi imeli ob sebi. Posvetite kakšen dan njim, ustvarjajte, sprehajajte se, poslušajte glasbo. Prav tako pa delajte na sebi in svojih ciljih. Fizično počutje boste po koncu izpitnega obdobja znova zavihteli v akcijo in premike.

BIK (21. apr.–21. maj)

Bik je pasivno in stabilno zemeljsko znamenje, znano po posesivnosti in zaščitništvu. Ob koncu izpitnega obdobja boste spoznali, da ste veliko truda vložili v učenje, a vseeno niste zadovoljni z nastalimi rezultati. Imeli boste občutek, da vam gredo vsi na živce, prihajalo bo tudi do primanjkovanja spanca. Za vas bo koristno, da se večkrat upočasnite, vzamete čas, zadihate ter začutite hvaležnost. Pri tem vam lahko pomaga neka pomembna oseba iz preteklosti. Privoščite si počitek in se umaknite vase. Če boste iznajdljivi in kreativni, se boste lahko znova vrnili na pravo pot in v začetku marca ponovno zaživeli.

DVOJČKA (22. maj–21. jun.)

Znamenje dvojčka je aktivno in velikokrat neprilagodljivo znamenje z raznovrstnimi sposobnostmi.

Obdobje zime vam ni najbolj naklonjeno na ljubezenski ravni, definitivno pa ste veliko bolj uspešni v študijskem ali službenem delu. Kljub zadovoljstvu vam bo vseeno primanjkovala toplina bližnjih. Čim več časa posvetite stvarem, ki vas veselijo. Razpoloženi boste in komunikativni, zato poskusite preprečiti težave in nesoglasja, vendar bodite pri tem čim bolj diplomatski. Ne pozabite tudi sami izražati hvaležnosti za vse tiste, ki vam dajejo ljubezen. Po koncu februarja boste nekoliko utrujeni, čeprav boste potrebovali le malo, da si odpočijete in zopet nadaljujete v svoji smeri.

RAK (22. jun.–22. jul.)

Rak je pasivno in čustveno vodno znamenje, znano po svoji zaščitniški vlogi.

Sami sebi boste končno dovolj. Zadovoljni boste s svojimi izpolnjenimi nalogami in cilji. Veliko boste razmišljali o pomenu lastne vrednosti in lekcijah, ki ste jih okusili v zadnjem obdobju. V primerjavi z drugimi boste sproščeni in polni energije. Zimsko obdobje vam bo izredno naklonjeno, v ljubezni pa poskušajte graditi na zaupanju in se zavedati, kako pomembna je komunikacija v odnosih. Razjasnite vse, kar vas moti pri partnerju, saj boste le tako lahko tudi sami uživali v vašem odnosu. Ne prenaglite se s hitrimi odločitvami in se raje prepustite toku, ki vas vodi.

LEV (23. jul.–23. avg.)

Lev je aktivno in ustvarjalno ognjeno znamenje, znano po svoji radodarni in dominantni naravi.

V zimskem obdobju boste spoznali, da se po nepotrebnem obremenjujete za nepomembne stvari. Bodite neustrašni in prepričani o tem, kar boste počeli v prihodnje. Zaupajte svojim bližnjim, saj vam bo to olajšalo marsikatero situacijo. Poskusite jim zaupati stisko in poiščite pomoč, ko jo potrebujete. Če pa se raje obrnete sami vase, pa skušajte s športom ali aktivnostmi izboljšati svoje morebitne težave. Ker ste zelo očarljive in prijetne osebe, poskusite to lastnost obrniti v svojo korist in v ljubezenskih odnosih pričarati pristne trenutke.

DEVICA (24. avg.–22. sep.)

Devica je pasivno in zemeljsko znamenje, znano po svoji razumskosti, prizemljenosti ter analitični in kritični naravi.

Zdi se, kot da vam je zima naklonjena, saj redno skrbite zase in svoje počutje. Kljub napetim

mesecem radi delate stvari, ki vam narišejo nasmeh na obraz. Prav tako ste takšni tudi do okolice, saj jo ves čas spravljate v boljšo voljo. V zadnjih dneh februarja vas bodo privlačili podvigi, ki zahtevajo pogum in odločnost. Pazite, kako se boste odzvali, da ne pokvarite že okrhanih medsebojnih odnosov. Vsekakor jim prisluhnite, kaj imajo za povedati. V ljubezni poskrbite za medsebojni odnos in ne bodite ljubosumni.

TEHTNICA (23. sep.–23. okt.)

Tehtnica je aktivno zračno znamenje, ki v vsem, kar počne, išče ravnovesje in harmonijo.

Zima vam ni najljubši letni čas, a vseeno uživate v trenutkih. V hladnejših dneh poskusite toplino in sočutje poiskati v družinskem krogu. Z rezultati, ki se bodo na področju službe ali fakultete pokazali hitro, boste zadovoljni. Vse vas bo spodbujalo k temu, da končno zapustite vse toksične odnose in zaplavate z valom optimizma. Morda se boste znašli v kočljivi situaciji, ki je niste predvidevali niti v sanjah, ampak če boste poslušali svoje srce, boste vedeli, kako ukrepati.

ŠKORPIJON (24. okt.–22. nov.)

Škorpijon je pasivno vodno znamenje, usmerjeno vase in v svoje globlje plati.

Zimsko obdobje vam bo kot nalašč, da se lotite projektov, o katerih ste že dolgo premišljevali. V zadnjem delu februarja pričakujte veliko sreče, tudi pri stvareh, kjer se niste potrudili po vaših najboljših močeh. Zadovoljni boste s sabo, prav tako tudi z družinskimi člani in prijatelji. Tisti, ki ste po naravi dokaj impulzivni, pa bodite pazljivi in ne pretiravajte. Ljubezenski odnosi bodo na vas vplivali odlično, saj se boste končno popolnoma sprostili in namenili več časa za gradnjo zdravega odnosa.

STRELEC (23. nov.–21. dec.)

Strelec je aktivno in prilagodljivo ognjeno znamenje, znano po svoji strpnosti, neodvisnosti in močni želji po svobodi.

Hladno in napeto obdobje vas bo dokaj utrudilo, zato boste začeli razmišljati o tem, da bi preostanek dneva enostavno prespali. Utrujenost vas sicer daje že dalj časa in imate občutek, kot da se nikakor ne morete naspati. Med drugim si nakopljete tudi veliko dejavnosti, zato ste še dodatno pod stresom. V ljubezni boste imeli nekaj smole, ravno zaradi vaše domišljavosti in nervoze. Prilagodite se ritmu in si zadajte kakšne naloge, s katerimi bi lahko izboljšali sebe in druge.

KOZOROG (22. dec.–20. jan.)

Kozorog je pasivno in stabilno zemeljsko znamenje, ki na življenje zre zelo praktično in zadržano.

V času prehoda iz zime v pomlad vas čaka veliko pozitivnih trenutkov. Končno boste lahko spet resnično vi – v vseh pogledih. To vam utegne prinesti tudi nov krog prijateljev, novo službo, nove aktivnosti. Končno boste sebe postavili na prvo mesto. V svoji koži se boste počutili odlično, kar bo v vaše življenje pritegnilo zanimive priložnosti. Kljub nekaj slabe volje s strani boljše polovice, boste uspeli premagati vse dvome in skrbi ter se popolnoma prepustili uživanju.

BROWNIE DELUXE

Avtorica: Tea Šandor

Sestavine:

• 4 jajca

• 250 g čokolade za kuhanje

• 50 g bele čokolade

• 175 g masla

• 250 g sladkorja

• 2 vanilijeva sladkorja

• 2 žlički ruma

• 150 g moke

• 50 g kakava v prahu

• ščepec soli

• ena pest brusnic

• ena pest lešnikov

Postopek:

200 g čokolade in maslo stopimo nad paro. Medtem penasto umešamo jajca, sladkor in vanilijev sladkor. Ko dobimo gladko mešanico, dodamo stopljeno čokolado. V sosednji posodi zmešamo moko, kakav v prahu in sol ter dodamo zmesi jajc in čokolade. Na koncu dodamo še koščke čokolade za kuhanje in bele čokolade ter brusnice. Zmes dobro premešamo in vlijemo v pekač. Brownije pečemo na 180 °C 25 minut. Medtem ko se browniji pečejo, prepražimo lešnike in jih zdrobimo na manjše koščke. Ko se browiji spečejo, jih posujemo z lešniki. Po želji lahko tudi s stopljeno belo čokolado. Et voila browniji deluxe so pripravljeni!

IN SPOMLADANSKI ZAVITKI

Avtorica: Tea Šandor

Sestavine:

• 500 g jajčnih rezancev

• 250 g piščanca

• dve čebuli

• glava kitajskega zelja

• 2 papriki

• 3 korenčki

• 1 bučka

• 3 jajca

• sojina omaka

• teriyaki omaka

• voda

• česen v prahu

• limetin sok

• paket riževega papirja

Postopek:

Meso zrežemo na kocke in začinimo s česnom, poprom, mletim ingverjem in teriyaki omako (lahko tudi druge začimbe, po okusu). Meso popečemo do zlato rumene barve. Medtem ko se meso peče, pripravimo ostalo zelenjavo, ki jo zrežemo na trakove. Ko je meso pečeno, ga odstavimo, v ponev pa damo vso zelenjavo.

Zelenjavo pražimo, da se zmehča in ji dodamo malo teriyaki omake. Ko je zelenjava pripravljena, se lotimo spomladanskih zavitkov. Rižev papir za 10 min namočimo v toplo vodo,

da omehča. Nato ga napolnimo s predhodno pripravljeno zelenjavo in zvijemo. Spomladanske zavitke nato ocvremo v olju ali spečemo v pečici. Zelenjavo, ki je ostala, pristavimo nazaj na ogenj in dodamo tri razžvrkljana jajca. Nato skuhamo jajčne rezance in pripravimo omako. V omako damo sojino omako, teriyaki omako, česen v prahu, mleti ingver, limetin sok, navadno vodo (dodajamo po okusu). Rezance in omako dodamo zelenjavi in premešamo, da se sestavine lepo povežejo. Na koncu dodamo še piščančje meso, zraven pa serviramo še zdrobljene arašide in krhlje limete.

Dober tek!

ZABAVNI KOTIČEK 09

KOLIKO EVROPSKIH GLAVNIH MEST LAHKO NAJDEŠ?

Avtorica: Lara Geltar

Upoštevaj:

• Med črkami se skriva 15 mest.

• Mesta so zapisana vodoravno, navpično ali diagonalno.

• V primeru diagonale so zapisana od zgoraj proti navzdol.

V primeru, da ne najdeš vseh, pa nas lahko povprašaš za pomoč na naših socialnih omrežjih. Srečno ;)

AJDE BOK! SE VIDIMO SPOMLADI