Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj
Zvitica POMLAD 2020 2020/4 450 izvodov Cena: 0 € Odgovorna urednica: Valentina Ambrožič Lektoriranje: Valentina Ambrožič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič
Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si
Kazalo Uvodna beseda.........................................................................................................................5
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Pripoved o odgovornosti: „Ali moraš ubiti tudi mene?“......................................6 Morske naplavine ≠ smeti!.................................................................................................8 Pripoved o odgovornosti: Pot v pekel je posuta z lepimi besedami............10 Potrgalka ali Portugalka?..................................................................................................12
)./&ě0. 049.Ê*0
Krasná si, dežela belih brez..............................................................................................14 Fotoreportaža Črnfest 2020.............................................................................................16
:Ê.24 8*
Zdravo alI nezdravo.............................................................................................................18 Je Napoleonova prestolnica sveta izgubila svojo mogočnost?.....................20 Slovenija, od kod lepote tvoje?.......................................................................................24
MC BIT
Tržnica za mlade, karierni sejem in skupna strategija......................................26
ŠTUDENTSKA KUH'NA
Veganski mafini.....................................................................................................................28 Zelenjavna mango pojedina............................................................................................29 Pristopna izjava KBŠ..........................................................................................................30
4
Uvodna beseda
S
te se kdaj vprašali, kaj vas je izoblikovalo v osebo, zaradi česa ste to, kar ste? Ko pogledamo nazaj ugotovimo, da so na prvi pogled nedolžne odločitve lahko tiste, ki krojijo našo življenjsko usodo in izoblikujejo naše osebnosti. Na katero vašo odločitev bi pokazali s prstom in rekli, da je na vas zagotovo najbolj vplivala? Moja bi bila priključitev Klubu belokranjskih študentov. Dekle v 2. letniku srednje šole, ki je na videz poznalo morda 3 osebe v celotnem upravnem odboru in pravzaprav do takrat ni niti slišalo za KBŠ, je (lahko bi rekli, da celo malce naivno) sprejelo povabilo za pridružitev neznani skupini ljudi. Nikoli ne bom obžalovala te odločitve. Nova spoznanja, izkušnje, znanje, znanci in prijatelji, ki so sedaj posledica te odločitve, so odločilno prispevali k temu, da sem to, kar sem danes, na vseh področjih, na katerih delujem. Vem, težko je stopiti iz cone udobja in poskusiti novo stvar, a le tako lahko rastemo, napredujemo in se razvijamo. Veliko težje je nato obžalovati priložnosti, ki jih nismo izkoristili. V svojem življenju se poskušam držati reka, da se moraš vedno odločiti za tisto, česar te je najbolj strah, saj ti bo ta izkušnja prinesla največ. Najbolj nas omejujejo prav strahovi in izgovori, zato so
torej odlična začetna točka, če si želimo spremembe in lastnega napredka. Če želiš odkriti svoj potencial, spoznati nov krog ljudi in pri tem potrebuješ malo vzpodbude, vodenja, nasvetov, če si želiš spremembe v lokalnem okolju in si poln_a idej, ki bi jih lahko udejanjil_a s pomočjo KBŠ-a, se v tem novem študijskem letu pridruži upravnemu odboru KBŠ. Naša vrata so široko odprta za vse, ki nočejo le sedeti in opazovati, kako se stvari okoli njih odvijajo same, temveč želijo biti del aktivne mladine in dogajanja. Izkoristi priložnost in stopi izven cone udobja. »Kabeešovci« te bomo z veseljem sprejeli medse. V kolikor te zanima karkoli, se lahko preko družbenih omrežij obrneš name ali na katerega koli člana upravnega odbora. Za konec vam želim uspešen začetek tega posebnega študijskega ali šolskega leta in čim več novih izkušenj, ki jih boste dobili z izbiro najstrašnejših odločitev.
Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov
5
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA: Pripoved o odgovornosti
Ali moraš ubiti tudi mene?«
„
AVTOR: Jaka Šikonja Toda rajši sem natančen. Potem si pripravljen, ko pride sreča.«
Starec je bil sanjal o obrežju na črni celini, kjer so se ob ugašanju dnevnih žarkov igrali levi. Bile so lepe sanje, kljub temu da je stari ribič že štiriinosemdeset dni vozil v pristanišče čolnič brez rib. Prvih štirideset dni mu je družbo delal deček. Starec ga je imel rad, kot je imel rad leve iz sanj, naučil ga je ribariti in mu pripovedoval o baseballu. Deček bi še naprej ostal s starcem, a ker je bil še premlad, je moral poslušati očeta, ki se je bal, da sta starca dokončno zapustila vrlina in sreča na morju. Deček v svoje zaupanje ni niti podvomil. »Samo sreče nimam več. Toda kdo ve? Morebiti danes. Vsak dan je nov dan. Bolje je imeti srečo. Toda rajši sem natančen. Potem si pripravljen, ko pride sreča,« je rekel starec dečku, preden je na petinosemdeseti dan prvo veslo pomočil v morje. Okrutno in milostno, tisto, ki daje, in tisto, ki odvzame. Stari ribič je ljubil morje takšno, kot je. Ljubil »jo« je, kot da je ženska, in o njej v španščini govoril la mar1 , saj naj bi nanjo mesec vplival kakor na žensko. Plul je, oddaljujoč se od obale, ki je ni bilo več moč uzreti, čeprav je imel starec, kljub letom, mladostno oster vid. Slutil je, petinosemdeset je lahko srečna številka, zakaj le ne bi bila. In če je srečna, je on natančen. Ptice so se poganjale nad gladino morja po jatah rib in starec jim je sledil. Ptice imajo boljši pregled nad morjem in starec se jim je naučil zaupati. Stemnilo se je in noč je zasenčila okolico, le starčeva glava je bila še toliko bistrejša. Čolnič se je predramil, ko se je en izmed trnkov pomočil. Nekaj je odžiralo vabo v globini, se nato oddaljilo in spet poskusilo. Trnek se je naposled bil zataknil ribi v goltanec. Vrv je bila globoko glede na njeno nagnjenost prek čolna in napeta s takšno močjo, da bi jo hipni sunek razparal. Riba neizmučena je plavala proti toku, nerazumeva-
1
joča, da ima opravka nečim, kar ne razume. Popustila ni niti za sveženj vrvi, a vendar se je utrujala. Starec je čutil njeno bolečino, od katere se je riba slabila. Za svojo bolečino od rezanja vrvi ob njegova ramena, utrujenosti in krča leve roke se ni zmenil. »Svojo bolečino lahko nadziram, ker je moja in jo razumem.« Čolnič je vztrajno rezal valova in burkal gladino in riba se je utrujala in starec je bil natančen. »Škoda, da je ne morem videti. Samo enkrat bi jo rad videl, da bi vedel, kaj imam proti sebi,« se je s seboj pogovarjal. Ko je bil še deček z njim, sta govorila le, kadar je bilo potrebno. Zdaj pa je kršil pravilo, češ da nikogar nima motiti. V noči je našel udoben položaj ob vrvi, ki je sekala po njegovi koži. »Dejansko je bil položaj samo nekoliko manj neznosen; toda njemu se je zdel skoraj udoben.« Potožil je, da deček ni z njim. Pripovedoval bi mu bil o baseballu, deček pa bi mu vračal s krotenjem ribe, a bil je sam. Samo sebe je imel in pripravljen je bil to sprejeti. O bitju v globini je mislil prvič o sovražnici, drugič o prijateljici in tretjič o ljubici. Iz kaplje znoja v kapljo krvi sta si bila vse bolj podobna, medsebojno sovražna, nato spoštljiva, a oba pripravljena umreti. Naposled so ji mišice pričele popuščati. Medtem ko se je dvigovala proti soncu, je starec sveženj za svežnjem vrvi spravljal v čolnič. Tem bližje sta bila, tem bolj utrujene so bile roke ribiča, a dokler je bila glava bistra, je imel prednost. »Riba, tako in tako moraš umreti. Ali moraš ubiti tudi mene? Ubijaš me. Toda imaš pravico do tega. Nikoli nisem videl reči, ki bi bila mogočnejša, ali lepša, ali mirnejša in plemenitejša od tebe, sestra. Kar pridi in me ubij. Vseeno mi je, kateri ubije katerega.« Riba je krožila in z vsakim krogom se je premikala bližje do trenutka, ko je udarila ob rob čolniča. Starec je bil zasadil ostve v meso marlina, dolgega krepko čez čolnič. Odleglo mu je, privezal je plemenito bitje ob čoln, se orientiral glede na sonce in se namenil v pristan. Sre-
Predlog »la« naznani, da je sledeči samostalnik ženskega spola (Op. avtorja)
6
čo je imel in bil je pripravljen. Usoda pa mu je namenila nesrečo. Iz marlinovega mesa je polzela kri in se topila v morskih kapljah. Tokovi so jo raznesli v globine in morski volkovi so krvoločno sledili vonju. »To so bile ribe, ustvarjene, da se hranijo z vsemi ribami v morju, ki so tako hitre, močne in dobro oborožene, da nimajo drugega sovražnika.« S piramidnimi zobmi so trgali kose mesa in razgaljali lesketajočo kostnino hrbtenice marlina. Starec je predstavljal enakovrednega nasprotnika, a je bil bos v rokah ter brez orožja. Ko ni bilo več mesa, da bi se morski mrhovinarji nasitili z njim, so se porazgubili v temni modrini. Poraz ga je bil doletel, ker ni bil pripravljen na prežečo nesrečo. »Toda človek ni rojen za poraz. Človek je lahko pokončan, poražen pa ne.« Čolnič je plul in na obzorju se je prikazal blišč iz pristanišča. Vedel je, kje je. Pot domov se mu je sama odpirala. Presenečen, da je bil domači zaliv prazen, je pograbil jambor in se kakor Jezus Kristus vzpenjal na lasten hrib Golgota do koče, da bi se počil. To noč ni sanjal. Deček je bil ob njem, ko se je predramil. »Premagali so me,« mu je starec priznal. »Ona te ni premagala. Riba ne.« »Ne. Res ne. Bilo je pozneje.« »Zdaj bova ribarila spet skupaj. K vragu sreča. Jaz jo prinesem s seboj,« je rekel deček. »Dobiti morava dobro sulico za ubijanje in jo imeti zmerom na čolnu. Rezilo mora biti ostro in nekaljeno, da se ne zlomi. Moj nož se je zlomil.« Potem je stari ribič zaspal. Sanjal je o levih na obrežju. Bil je poražen, ampak imel je nesrečo. Za srečo je bil pripravljen in jo je bil okusil. Naslednji dan se bo spet odpravil na la mar, pripravljen na njeno okrutnost in milost. Sprejel bo, kar mu bo ponujeno, in dal od sebe, kar bo zahtevano. Dečku pa bo govoril o baseballu.
2
Angl. victim mentality
K
Epilog
dor opazuje ljudi v drvečem 21. stoletju, težko prezre odsotnost »starcev«, kot je ribič iz Hemingwayeve pripovedi Starec in morje. »Starec« je sinonim za odgovornost, tj. ko oseba nosi bodisi kazen bodisi nagrado kot posledico svojih dejanj. Namreč ribič ni polagal svoje usode v roke drugih, prisegal je na natančnost nad srečo in kljuboval materi naravi, ko mu ta ni bila naklonjena. Naposled je bil zaradi svojih napak kaznovan in premagan. Namesto da bi objokoval namenjeno nepoštenost in zahrbtnost, je uvidel, da niso bili morski volkovi krivi za končen izplen, temveč njegove bose roke, ko ni mogel braniti lastnine pred njimi. Z odločenostjo, da se mu več nikoli ne bi pripetilo kaj podobnega, je sklenil, da si priskrbi sulico za ubijanje z ostrim in nekaljenim rezilom, ki se ne more zlomiti. Pandemija novega koronavirusa je celoten svet ob koncu leta 2019 ujela nepripravljen in bosih rok, v bistvu nas je zasačila napol gole. Več mesecev se že mučimo z zaupanjem v stroko, otepamo se nošenja mask z neumnimi izgovori, osiromašeni smo z mehanskimi ventilatorji in posteljami v bolnišnicah, le še poglobili smo spore v politiki, po drugi strani pa smo bili pripravljeni za gospodarsko rast in hedonistično naslajanje. Doživeli smo isto usodo kot ribič. In če se lahko kaj naučimo, je, da moramo v prihodnost gledati kritično in se na njeno okrutnost pripraviti. Sprejmimo, kar nam bo ponujeno, in dajmo od sebe, kar bo zahtevano. Sporočilo alegorične pripovedi Starec in morje bi moral slehernik prenesti v vsakdan in se s sporočilom poistovetiti. Odgovornost za lastno življenje je zgolj naša lastna. Tem bolj se bomo odgovornosti izogibali, tem manjši smisel bo imelo naše življenje in tem bolj turbulentni časi bodo pred nami. Najbolj boli, ko mladi ljudje zapadejo v mentaliteto žrtve2, to je pridobljena osebnostna lastnost, za katero je značilno, da oseba sebe prepozna kot žrtev negativnih dejanj drugih in da se vede v skladu s tem, kljub temu da je predočena z nasprotujočimi dokazi. Sočasno je za osebe z mentaliteto žrtve ali kompleksom žrtve povezana opustitev odgovornosti, kar poraja dvom v smiselnost življenja in vodi v nezadovoljstvo. Ne se pustiti zanesti v spiralo. Nismo žrtve sistema. Življenje je kruto kot morje in namesto da nas nesreča preseneti, bodimo nanjo pripravljeni.
7
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Morske naplavine Ǜ XRJYN AVTOR: Matej Banovec
S
i kdaj bil na morju in na plaži ugledal morske naplavine? Se ti je zdelo, da gre za nečistočo in da bi morali vsaj na turističnih plažah to biti “pošlihtano”? Stvar je sicer nekoliko komplicirana, a so načeloma naplavine sestavni del obalnega ekosistema in še zdaleč niso enakovredne smetem. Morske naplavine so predvsem naplavljena morska trava (Zostera marina), (makro)alge in razna hranila ter, na žalost vedno pogosteje, človeški odpadki. Na obalah se največkrat pojavijo zaradi morske dejavnosti (plimovanja, valov, morskih tokov ipd.). Na nekaterih svetovnih morjih je pojav naplavin zelo nepredvidljiv in lahko v kratkem obdobju preplavijo celo plažo, drugod se lahko precej natančno predvidi. Naplavine imajo pomembno vlogo za obalni ekosistem, saj se z njimi hranijo nekatere živali, kot so obalni rakci, nudijo pa tudi zavetišče in varno mesto za gnezdenje za nekatere obalne ptice. Preprečujejo erozijo morske obale, odplavljanje peska in utrjevanje sipin (v primeru peščenih plaž).
8
V primeru morskih letovišč se naplavine pogosto smatrajo za nezaželene. Turisti jih enačijo z naplavljenimi oz. nepravilno odloženimi smetmi. Zaradi tega od upravljalcev obal pričakujejo, da jih bodo “očistili” naplavin. Za slednje to predstavlja precejšen strošek, pojavi pa se tudi problem shranjevanja. Ob odstranitvi naplavin se tudi izgubijo vsi pomembni pozitivni učinki, ki jih imajo naplavine na obalni ekosistem. Povedati je treba, da lahko naplavine (predvsem alge) v primeru, da so dlje časa v neposredni bližini morske linije in ostanejo vlažne, začnejo gniti, pri čemer nastane amonijak in dobro znani vonj gnilih jajc. V izjemnih primerih lahko nastanejo tudi snovi, nevarne za človeško zdravje. Temu se lahko upravljavci obal dokaj enostavno izognejo tako, da naplavine premaknejo nekoliko navzgor po obalni črti, da niso več v dosegu plime in valov in se izsušijo. Pri razgradnji tako niso neprijetne oz. nevarne za ljudi. Dobro je tudi, da utrdijo geološko strukturo obale, kar dodatno ščiti okolico pred dvigovanjem morske obale in izjemnimi vremenskimi dogodki.
V izjemnih primerih, ko so tekom turistične sezone naplavljene ogromne količine naplavin, se upravljalci obal vendarle težko odločijo, da naplavin ne bi vsaj deloma odstranili. Kaj potem z njimi storiti? Lahko jih uporabimo za gnojilo v kmetijstvu, a jih je pred tem treba filtrirati zaradi peska in možne prisotnosti škodljivih snovi in smeti. Uporabijo se lahko za sosežig v bioplinarnah, a le-te potrebujejo tudi druge vire za redno delovanje, ker je pojav naplavin težko predvideti. Iz naplavin lahko naredimo tudi biološko oglje ali jih uporabimo za gradbeno izolacijo.
Kaj lahko kot turisti naredimo glede ohranjanja vloge naplavin v obalnih ekosistemih? Pomagalo bi, da se o njihovi vlogi izobrazimo (čestitke, to ravno delaš!) in ne pišemo takoj negativnih komentarjev po socialnih omrežjih glede “neurejenih” plaž, ko smo na dopustu. Dilema glede čiščenja plaž bi bila za upravitelje enostavnejša, če bi bilo na njih manj smeti. S tem lahko pripomoreš z zmanjševanjem svoje porabe vsak dan (velik del naših smeti še vedno žal konča v svetovnih morjih) in med obiskom plaž (uporabljaj koše za smeti, tudi za cigaretne ogorke!). Če kdaj rabiš izgovor za obisk ene izmed bližnjih plaž, je celoten mesec september Mednarodni mesec dvigovanja osveščenosti o pomenu čiščenja plaž. Pogosto lokalne organizacije pripravijo skupinske čistilne akcije, ki se jih lahko udeleži vsak, ki v tem vidi nekaj lepega. In verjamem, da nas ni tako malo.
9
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Pot v pekel je posuta z lepimi besedami
„
AVTOR: Rok Šikonja
Zgraditi čudoviti svet idealov zahteva zgolj domišljijsko dejanje, nekaj prostega časa in lep besednjak. Ampak svet, v katerem živijo ljudje, je svet realnosti … Dolgo po tem, ko so kralji in gro e izginili v ozadje, se je povzdignila nova vrsta izbrancev, prepričana, da bi morala prav ona voditi naše življenje za nas. Raznorazne čudovite stvari naj bi se zgodile, če bi le novim izbrancem dali dovolj moči in denarja. Če bi le predali naše svoboščine tem izbrancem, potem bi oni rešili naše probleme in ustvarili socialno pravičnost. Ali nismo kaj takega slišali že prevečkrat?” Thomas Sowell, vodilni ameriški ekonomist in socialni teoretik Pot v pekel je posut z lepimi besedami, plemenitimi nameni in nekom z diplomo. Niti dan več ne gre mimo, da ne bi bili v javni sferi – s strani medijev, politikov in intelektualcev – deležni kopice lepih besed, ki izražajo še na videz lepše ideje, namene in rešitve o reševanju problemov, ki pestijo družbo. Teh problemov zagotovo ne manjka, še manj pa manjka teh “dobronamernikov” in “pravičnikov”. S prenizko pozornostjo takšne pravičnike le s težavo prepoznamo, saj so vešči uporabljati besede, ki zvenijo lepo. Da so njihovi stavki še bolj prepričljivi, pogosto uporabljajo besede, kjer je pomen teh izkrivljen, nepravi ali celo nedoločen. Posledično je njihovim idejam težko kljubovati. Njihovi govori so vselej podobni, vedno se začnejo z neko domnevno nepravičnostjo, ki naj bi bila prisotna v družbi, in nadaljuje z idejo, kako bi svet – po njihovem – moral izgledati. Sledi poziv državi, da sledi njihovim idealom in jo takoj odpravi. Kaj malo jim je mar, da bi poskusili spoznati prave vzroke za to stanje v družbi, ali celo, da je to stanje med ljudmi zaželeno. Važno, da se sklada z njihovo idejo ter da
10
navzven prenašajo svojo dobrohotnost. Čeprav lahko odpravljanje nepravičnosti, povzroči še večjo mero le-te na drugih ljudeh. V tej luči, upam, da mi ni potrebno izgubljati besed o ženskih, rasnih ali drugih kvotah, “neprofitnih” stanovanjih, o policijski brutalnosti do črncev … Vendar njihovo poslanstvo se ne zaključi le pri tem. Pogosto svojemu nasprotniku – “za zihr” – pripišejo lastnost, samo zato, ker si upa podvomiti v njihove ideje. Brez zadržkov ga označijo za fašista, rasista, lopova ali celo sovražnika ljudi. Ko si enkrat “označen” in tvoje mnenje ne velja več, je njihov cilj dosežen – vsaka kritika in dvom sta zatrta že v kali. Njihova predpostavka je, da sami – vedoč, da so izbrani – vedo najbolje, kako bi ljudje naj živeli in mislili. Vendar kar je dobro za nekoga, je lahko pogubno za drugega. Kar se sliši lepo na papirju, ni nujno, da se lepo obnese tudi v realnosti. Ker smo si ljudje tako različni – v pogledih, željah, sposobnostih in marljivosti –, je utopično udejanjati zgolj ideje teh izbrancev. Pa vendar je vsak, ki poskusi tem idejam nasprotovati ali se jim upirati, označen za nerazumevajočo, nenapredno, celo zlo, drhal, ki jo je potrebno ponižati in utišati, v končni fazi tudi odstraniti. Kdo le bi si drznil kljubovati njihovim lepim besedam in idejam o bolj pravičnem svetu. Nenazadnje, kaj imajo socializem, fašizem in ostale ideologije na levi skupnega, je predpostavka, da morajo zelo pametni ljudje, izbranci, vzeti odločevanje v svoje roke iz rok običajnih ljudi, vseh ostalih, in uresničiti te odločitve preko državne intervencije. To so tisti, ki bi za vas odločali, katere novice in mnenja lahko vidite, ter katera ne. Prepričevali vas bodo, da se borijo proti lažnim novicam. Saj delajo le v vaše
dobro, namesto da ste sami v dilemi, da presodite pristnost in kvaliteto novice, bodo oni naredili to za vas, da boste gotovo dobili tiste prave informacije. Saj ne gre za to, da se ne zaupa vaši presoji, gre se za to, da ne bo kdo dobil neprave informacije. To so tudi tisti, ki vas bodo poskušali prepričati, da ni dobro, če imajo ljudje izbiro, da lahko izberejo šolo za svojega otroka ali zdravnika za operacijo. Da se ne bi le kdo odločil za zasebno šolo ali zasebnika, saj to pomeni odtekanje denarja v zasebne žepe. Ne skrbi jih, da sami nimate niti možnosti odločati, kako porabiti denar, ki ste ga sami vplačali. Pomembno je, da konkurenca škodi, čeprav lahko za isti denar dobimo več ali pa hitreje. Vsaj tako vam bodo rekli. Če nasprotuješ boju proti lažnim novicam, si označen za ljubitelja in spodbujevalca laži. Če podvomiš v izvedljivost novega zelenega dogovora (op. a. EU, tebe gledam.), pa za zanikovalca podnebnih sprememb in grobarja narave. Ko je Poljska pozvala Slovenijo, če je pripravljena odstopiti od Istanbulske konvencije – ta naj bi varovala ženske pred nasiljem –, so bili tisti, ki so bili naklonjeni pozivu, označeni za tiste, ki nasilje podpirajo. Kot da konvencija, list papirja, preprečuje nasilje za štirimi stenami. Vsi njihovi vzvodi so usmerjeni v delitev ljudi, na podpornike in nasprotnike. Edina veljavna stvar je lep zven njihove predstave o idealnem svetu. Nikoli ni govora o najbolj učinkovitih rešitvah perečih problemov, zgolj o rešitvah, ki sledijo njihovem idealu, ki je najvišji plod njihove nezmotljivosti. Da ne omenjam, koliko jim pomeni, da posameznik odloča o svoji usodi. In če ne odločaš ti, potem odločajo oni. Skrbi me, da veliko ljudi okoli mene vse bolj naseda temu leporečenju. Predvsem današnja od blaginje razvajena in »vsega sita« mladina, ki se čuti na svet poslana, da udejanji pravičnost na njem. Taka, ki ne loči med pravicami in privilegiji (op. a. Študentje, vas gledam.). Taka, ki zahteva slep prehod v brezogljično družbo. V realnosti rešitev ni, so zgolj kompromisi. Pa naj bo to na področju podnebne pravičnosti ali pravičnosti, da so vsi zmagovalci ter bi morali biti nagrajeni – ker v šoli delajo dobro voljo, povezujejo … (op. a. Kratka replika komentarju pod objavo na Radio Odeon.) Kljub moji odklonilni drži do teh ljudi – do lukamesečnikov, tanjafajonov in drugih izbrancev –, ne bom nikoli zagovarjal njihovega utišanja. Kljub temu da oni moje utišanje bodo. Sporočilo, ki bi ga prenesel tem ljudem, je misel, ki jo je zapisal intelektualni velikan Milton Friedman in je sam nikoli ne bi mogel v tej globini in preprostosti napisati bolje. V bistvu me ne zanimajo vaše lepe želje, ampak končni rezultati.
„
Ne verjamem, da je temeljna vrednota delati dobro drugim, ne glede na to, ali to hočejo ali ne. Temeljna vrednota je ne delati dobro drugim, kot sami vidite njihovo dobro. Ni v prisili, da delajo dobro. Kot vidim, je temeljna vrednota v odnosih med ljudmi spoštovanje dostojanstva in individualnosti sočloveka, ravnanje s svojim bližnjim ne kot z objektom, s katerim se manipulira za vaš namen, temveč z njim kot z osebo s svojimi vrednotami in svojimi lastnimi pravicami, da oseba, ki jo je treba prepričati, ni prisiljena, ne z buldožerjem, ne z možgani. To se mi zdi temeljna vrednota v družbenih odnosih. Milton Friedman
“ 11
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Potrgalka ali Portugalka? &;947 'QFĹ 5JËFWNË
P
ortugalka ali, kot ji Belokranjci rečemo, potrgalka, nam je vsem poznana in priljubljena sorta grozdja oz. vina, ki jo jeseni uživamo kot mlado vino v družbi pečenega kostanja in dobrih prijateljev. Pa vendar menim, da ima, kljub porastu v priljubljenosti in poznanosti, še vedno nekaj neizkoriščenega potenciala. To mlado vino nosi kar dva imena. Uradno jo imenujemo portugalka, vendar nima nobene zveze s Portugalsko, kot bi lahko iz imena sklepali. Izvor tega poimenovanja torej ni znan. Drugo ime, potrgalka, pa uporabljamo pri nas v Beli krajni, tako pa naj bi se imenovala, ker grozdje te sorte potrgamo med prvimi, saj hitro dozori. Tako so iz besede potrgati izpeljali poimenovanje potrgalka, kot tisto grozdje, ki prvo prispe iz vinograda v klet. Nekateri starejši Belokranjci pravijo, da se je portugalka včasih pila že za drugo trifarško žegnanje (v Rosalnicah), ki je vsako leta v začetku septembra. To žegnanje je bilo namreč zelo obiskano in so prišli ljudje od blizu in daleč. Ker je navadno staro vino že pošlo, so bili primorani pripraviti novo in za to so uporabili, takrat že nekoliko sladko, portugalko. Današnja portugalka pa na trg stopi nekoliko kasneje, konec septembra oz. začetek oktobra, saj se grozdje trga bolj zrelo. Dandanes so portugalke poznane predvsem kot mlada vina rubinasto rdeče barve, z značilnimi sadnimi aromami in mehkobo. Čas od trgatve do mladega vina je pri portugalki kratek, okoli 3 tedne, pri ostalih sortnih vinih pa lahko traja tudi več mesecev (simbolično do Martinovega, 11. novembra). Portugalka je eno izmed prvih vin novega letnika, ne samo pri nas, pač pa tudi v svetovnem merilu. Po hitrosti se lahko z njo meri le francoski Beaujolais (beri »Boužule«), ki se prideluje v istoimenski francoski pokrajini iz
12
grozdja sorte gamay in se polni 6-8 tednov po trgatvi. To vino tradicionalno stopi na trg 3. četrtek v novembru, kar pa je v primerjavi z našo portugalko približno mesec kasneje. Pridelava tako dobrega grozdja kot dobrega vina sorte portugalka je zahtevno opravilo. Ohranjanje zdravega grozdja je ključnega pomena za pridelavo dobrega mladega vina, ki ga s ponosom predstavljamo v širši belokranjski regiji. Grozdje te sorte je izjemno občutljivo na oidij (plesen) in gnilobo, prav tako pa je prva tarča ptic in insektov, predvsem plodove vinske mušice, ki naredi na portugalki in ostalih obarvanih sortah precej škode. Priljubljenost portugalke pri škodljivcih lahko pripišemo zgodnjemu mehčanju jagodne kožice, ki tako postane lažje dostopna kot vir hrane. Prav zato moramo biti posebej v mesecu pred trgatvijo zelo pozorni na zdravstveno stanje v vinogradu, saj se lahko to v le nekaj dneh popolnoma spremeni. Tudi v kleti je potrebno s pravilnimi kletarskimi tehnikami pripraviti mlado vino. Za to izbiramo tudi primerne tehnike, med katerimi zagotovo prednjači karbonska maceracija, ki ohranja vino mlado in sadno. Prepoznavnost portugalke je v zadnjih 10 letih močno porasla. Eno izmed dejstev, ki jo je povzdignilo, je zagotovo potrditev iz genskega laboratorija v Nemčiji, da gre tako pri portugalki kot tudi pri modri frankinji za slovensko avtohtono sorto, kar ju je takoj naredilo bolj prepoznavne in cenjene v slovenskem prostoru. Zagotovo pa je k prepoznavnosti tega mladega vina pripomogel vsakoletni festival »Mlada portugalka vabi«, ki poteka vsako leto 3. teden v oktobru v Metliki. Festival, ki je lani potekal že desetič, je prerasel iz malega dogodka na grajskem dvorišču, v festival, ki za eno noč prevzame celoten mestni trg v Metliki. Neka-
teri trdijo, da je festival doma na gradu, kjer so njegove korenine, in da je v tej večji izvedbi nekoliko izgubil svoj čar, pa vendar je zagotovo res, da smo na festivalu vsako leto deležni več izvrstnih portugalk večih prepoznavnih belokranjskih vinarjev. Ker Belokranjci pridelamo največ portugalke v Sloveniji, jo tudi najbolje poznamo in najraje uživamo. Prav zato je še obilo potenciala pri prepoznavnosti tega mladega vina tudi izven naših krajev. Menim, da bi to lahko dosegli z enotnim nastopom pridelovalcev tega vina, saj lahko tako glasneje in bolj vidno nastopimo ter tako mnogo širše predstavimo to belokranjsko dobroto. Portugalka je lahko še eden od adutov turizma v Beli krajini, ki bi lahko s svojo zgodbo povezal poletje ob reki Kolpi z jesenjo turizma v kleteh ter tako podaljšal turistično sezono. Lastnost portugalke je tudi njena sezonskost, ki je lahko slabost ali prednost. V jeseni in zgodnji zimi je poznana kot mlado vino, potem pa »pade iz mode« in do naslednje jeseni ni povpraševanja po njej. Ob uporabi drugih pristopov v kleti, bi lahko portugalki, kot
vinu, podaljšali življenjsko dobo ter jo tako tržili kot zrelo vino tudi med letom, ko njena mladost upade in ni več iskana kot mlado vino. Poudariti je treba, da bi takšno portugalko lahko pridelali le v najboljših letnikih in da njena življenjska doba tudi v tej zreli obliki ne bi presegala nekaj let. Takšna sprememba pridelave bi zagotovo potrebovala daljše časovno obdobje, da se uveljavi, in pa nekoga, ki bi v primernih letnikih ponovljivo pripravil dobro vino, ki bi pivce navdušilo in prepričalo v takšno zrelo podobo portugalke. Portugalka je priljubljeno mlado rdeče vino v Beli krajini, vendar je vse bolj prepoznavno tudi izven nje. Kljub težavnosti pridelave grozdja in vina ostaja naša vsakoletna jesenska spremljevalka, saj nas vedo znova očara s svojo sadno svežino in navihanostjo. V prihodnosti portugalko čaka še svetla prihodnost, vendar je veliko odvisno od pridelovalcev in pa turističnih delavcev, ki to vino predstavljajo vsem obiskovalcem Bele krajne. Enotnost in vzajemno sodelovanje sta zagotovo ključ do portugalke kot mladega vina v Sloveniji in ne le med belokranjskimi brezami.
13
)./&ě0. 049.Ê*0
Krasná si, IJĹJQF GJQNM GWJ_ AVTORICA: Maša Kuzma
K
ot opažam(o), je v Beli krajini veliko govora o problematiki odhajanja mladih. Vse več se jih odloča, da si bo zaposlitev poiskalo drugje, da bo v prihodnosti gradilo hišo nekje v tujini, in tudi, da se bo že za srednješolsko izobrazbo prej odločilo za Novo mesto kot za edino tako ustanovo v Beli krajini – SŠ Črnomelj. Ne le to, tudi pogovor o rojstnem kraju na pozitiven način zamira, slišijo se le pritožbe in jamranje. Mladi se ne udejstvujejo dogodkov, delavnic in aktivnosti, ki so jim ponujene. Včasih se celo slišijo očitki, da 'se v Beli krajni itak nikdar nč' ne dogaja', a to je vse prej kot resnica. Statistično gledano je glede na našo majhnost ta regija izredno aktivna. Imamo več organizacij, ki skrbijo za nenehno načrtovanje novih in zanimivih projektov, možnost vključevanja mladih v le-te in spodbujanje njihovih ambicij.
potem nenehno nergamo, kako Bela krajina zamira. A ker je nek Belokranjec na uspešnem delovnem mestu v Ljubljani, Mariboru ali na Dunaju, še ne pomeni, da za nekoga drugega ni te iste možnosti doma. Seveda velika prepreka je in ostaja naša infrastruktura, ceste (oz. pomanjkanje le-teh), slaba železniška povezava itd., a boljše bi bilo, da se najprej osredotočimo na stvari, ki jih lahko sami, kot posamezniki, spremenimo in izboljšamo.
»Uh, ni šans, da bi se vpisal v SŠ Črnomelj, grem jaz kar v Novo mesto.«
Menim, da bi že z majhnim korakom lahko stopili spremembi naproti, in ta korak bi bil udejstvovanje na dogodkih po belokranjskih mestecih. Glede na to, koliko društev (gasilsko, lokostrelsko, kinološko, lovsko, skavti …) in organizacij (KBŠ, MKK, MC Bit, Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika …) imamo na tako majhni kvadraturi, mislim, da je razvidno, da je tudi aktivnosti več kot dovolj za večino izmed nas. Ne le da imamo možnost športanja, tudi neformalno učenje je dostopno na vsakem koraku. Delavnice, debate, sestanki, možnost udejstvovanja v različnih društvih, možnost lastnega izražanja …. Kaj več bi še radi? Z obiskovanjem slednjih bomo zopet iskreno vzljubili našo regijo, poglobili naše vezi in posledično iskali zaposlitev tu ter vzgajali otroke v deželi belih brez. Kot slutim, si v nekem malem delčku duše to želi prav vsak izmed nas. Na nas je, da se zaženemo, se pokažemo in ugotovimo, da ni vse v Beli krajini 'kr nekej'.
»Službo iščem v Ljubljani, tam bom lepše živel.« Zgoraj omenjeni stavki, tožbe tega in onega. Problem nastane, ko mladi množično bežijo stran in se ne trudijo za nadaljnji razvoj regije, za vzpostavitev trdnosti, za gradnjo prihodnosti v matični skupnosti. Seveda da
Prav tako se lahko nekaj spomnimo kot Belokranjci: skupaj smo močnejši in velikokrat smo se dokazali že na širših ravneh, a kakor si bomo postlali, tako bomo spali. Naj nam bo preteklost v poduk in prihodnost svetla.
Torej v čem je težava? Kje se je zalomilo, da mladi bežijo, si zatiskajo oči, se skrivajo pred svojimi dolžnostmi (kar naj bi bilo aktivno državljanstvo)? Včasih se zdi, kot da so postali brezbrižni do dogajanja v svojem okolišu. Tudi ko dejavnosti, možnosti in delo so, njih ni. »Zanimivih dogodkov sploh ni v tej Beli krajini.«
14
15
XQNPJ Ê+
16
Foto: Tilen Hudelja, Simon Bajuk, Jure Grašak, Tina Stariha, Tjaša Miketič, Jakov Fir Čečura
17
:Ê.24 8*
Zdravo ali nezdravo &;947.(& 3NPF 2JĹSFWĜNË
V
sakič, ko me nekdo vpraša, kaj študiram, in mu na to odgovorim »dietetiko«, se po rahli zmedi, češ kaj to sploh je, in kratki razlagi, da se gre o prehrani, začne …
»Jooj, zdej jem same »nezdrave« stvari.« »Pa sej ja jem dost zdravo, ne jem belega kruha, cukra.« »Ja jem ful zelenjave, sej to je zdravo, kaj ne?« Najbolj zmagovalne izjave pa so, ko kdo opazi, da si vzamem npr. pohan zrezek in z velikim začudenjem vpraša: »Kaj ti to lahko ješ, ki to ni zdravo?« Seveda ne, če me kdo prijavi na faks, mi takoj pošljejo izpisnico, haha. Saj ne, da bi me zmotilo, da me ljudje sprašujejo o prehrani, bolj me moti napačna interpretacija besed »zdravo« in »nezdravo«. Po vseh medijih, socialnih omrežjih, pa tudi v fitnesu, pri zdravniku ipd. velikokrat slišimo besedo »zdravo« v smislu, nujno je treba »zdravo« jesti! Če bomo »zdravo« jedli, bomo pa zdravi. Ne bomo imeli težav s svojim zdravjem, živeli bomo 120 let, ne bo problemov, ki se razvijejo s starostjo, a le če bomo »zdravo« jedli! A kaj zate pomeni, da se prehranjuješ »zdravo«? Za nekatere je »zdravo« prehranjevanje vegeterijanstvo/veganstvo, za druge je to prehrana brez ogljikovih hidratov, ali blažja verzija le te, ki bo brez sladkorja, belega kruha ipd. Za začetne fitnes navdušence je to mogoče riž in piščančji file na žaru z zelenjavo, vključno z vsemi prehranskimi dopolnili, ki pridejo zraven za povečanje mišične mase, pa tudi vsa visoko
18
beljakovinska živila, ki se kot plevel, razraščajo na policah živilskih trgovin. Ne smem pozabiti, da za nekoga »zdravo« prehranjevanje pomeni restrikcijska dieta, ki bo bazirala na zelenjavno-sadnih smutijih ali juhah, ki jih veselo, po novem letu, predpisujejo vse ženske revije. Zdravo prehranjevanje niso samo polnozrnati ogljikovi hidrati, piščanec, zelenjava in sadje. Pa tudi, da iščemo »zdrave« sladkarije in namesto navadnega krofa pojemo proteinskega brez slabe vesti, ker naj bi bil ta bolj »zdrav«, ni prava rešitev. Naj omenim še, kot zanimivost, proteinski krof ima približno enako energijsko vrednost kot navaden krof. Zame »zdravo« prehranjevanje pomeni uravnoteženo prehrano, ki zadosti potrebe mojega organizma, v kombinaciji z gibanjem. Torej, brez posebnih prepovedi, brez preferenčnih živil, ampak zgolj zagotavljanje potreb organizma. Če si zaželim po nedeljskem kosilu še sladico, si jo bom privoščila. Sladkor ni bawbaw, pomemben je zdrav, primeren odnos do takih živil. To pomeni, da ne boš pojedel celo škatlo Domačice, ampak samo 3 piškote. Na drugi strani solata, ki velja za »zdravo« živilo, bo lahko v večji količini, pri recimo starostniku, povzročila hudo zaprtje. Vsem je znan stavek »the dose makes the poison«, ki velja tudi pri prehranjevanju. V prenesenem pomenu nam lahko pove, da če bomo pojedli več kot telo potrebuje, se bo presežek energije shranil v obliki maščob, kar čez čas lahko vodi do prekomerne telesne mase, debelosti in ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni. Ravno tako velja obratno, tudi prenizek vnos določenih hranil lahko vodi do pomanjkanja in drugih bolezenskih stanj. Pa ne zamerit, če sem koga užalila. Ne obsojam nikogar, vsak ima svoj način prehranjevanja, ki mu ustreza. Zdravo prehranjevanje je vse, dokler zadostimo energijske potrebe organizma, in vse dokler, le-teh priporočenih vrednosti ne presežemo. Ne poznamo zdravih in nezdravih živil. Želimo si imeti zdrav odnos do hrane.
1D NRQFX SD ģH WR
ÃŽH LPDÄ£ NUHDWLYQH LGHMH SULGL Y LQNXEDWRU 3RWUHEXMHPR PDUNHWLQJHUMH SURJUDPHUMH REOLNRYDOFH LQ GUXJH NUHDWLYFH 7H ]DQLPD" 3RÄ£OML PDLO NULVWLDQ DVDQL#ULF EHODNUDMLQD VL
1DMSUHM ERģ SUHEUDO D WROH 3RWHP WROH .DVQHMH ģH WROH
19
:Ê.24 8*
Je Napoleonova prestolnica sveta izgubila svojo moLTËSTXY$ &;947 )NST 8ZGFĜNÇ
Carigrad, Turčija Medtem ko me iskanje poti ven iz Velikega bazarja opominja, kako velik je svet in kako majhen sem sam, občudovanje mošej, katerih minareti se stikajo z nebeško sinjino in sprehajanje po hodnikih, po katerih so nekoč stopali veliki sultani, pa puščava brez besed, ne morem mimo občutka, da Carigrad pozablja na nekatera ključna načela zapuščine Otomanov. 24. julija 2020 se je končala 85 let trajajoča zgodba multikulturne solidarnosti; Hagija Sofija, nekoč sekularni muzej, dih jemajoč spomenik, ki povezuje podobo Marije, Jezusove matere, z Alahovim imenom, ki ga je v nekdanjo cerkev vgraviral kaligrafist Mustafa Izzet Efendi, je znova postal mošeja.
20
Mozaik Device Marije je zdaj prekrit z belimi zavesami. Fotografija: zawya.com
MOGOČNI CARIGRAD
Utrdba, kjer se je vse začelo. Točno tu je Mehmed II. Osvajalec pričel svoj pohod na Konstantinopel.
Ena prvih tržnic na svetu; 61 nadkritih ulic, preko 4000 trgovin. Veliki bazar. Le v letu 2014 ga je obiskalo več kot 91 milijonov ljudi
Cerkev, zgrajena med letoma 532 in 537, s padcem Konstantinopla leta 1453 postane mošeja, zahvaljujoč Mustafi Kemalu Atatürku leta 1935 postane muzej. Od letošnjega julija naprej vnovič govorimo o mošeji.
21
CARIGRAD DANES Že ko človek sliši pričevanja o tem mogočnem mestu, se mu v mislih porodijo brezkončna pričakovanja. Pa vendarle smo lahko danes v nekdanjem središču sveta mnogih prednikov, le nekaj korakov stran od starega predela mesta, priča borbi za preživetje, žalosti in samoti. Carigrajčani se pogosto ujamejo pri razlaganju kaj, kje in kdaj je šlo po zlu. Islamistično usmerjeno šolstvo ni edina težava Carigrada in Turčije.
Haličev metro most, ki se razteguje čez Zlati rog (2019)
22
Sodeč po podatkih Turškega statističnega inštituta iz leta 2018 je Carigrad mesto z najvišjim povprečnim prihodkom na gospodinjstvo v Turčiji (povprečno carigrajsko gospodinjstvo na mesec zasluži 24199 turških lir, kar znaša približno 2715 evrov). A kljub temu je Carigrad del regije z najvišjo stopnjo revščine v državi, ta se širi predvsem na severozahodnem delu mesta. Pa vendar, upanje umre zadnje. Veliko mesto prinaša velike priložnosti.
LJUDJE CARIGRADA Carigrajčani so borci, tudi to so jim zapustili njihovi predniki. Kadarkoli podvomim vase, kadarkoli pomislim, da nečesa ne zmorem, se spomnim na starejšega gospoda, ki je izgubil vid. Po mestu prodaja plastenke vode. Navkljub vsemu je on na koncu tisti, ki pomaga, on je tisti, ki se nasmehne. Med svojim bivanjem v Sultanahmetu, starem mestnem okrožju, sem spoznal Osmana, uspešnega mladeniča, iz katerega radost in optimizem kar žarita. Osman je direktor hotela v neposredni bližini Hagije Sofije. A njegova življenjska pot ni bila vedno postlana s cvetjem.
Pričel je na samem dnu; pod mostom Galata je prodajal vodo, nato zapestnice, pozneje ribe. S širjenjem svoje družbene mreže si je izboril mnogotere izkušnje. Jennifer, kanadska poslovnica, ki med drugim na bližnjem bazarju prodaja tudi znameniti turški tekstil, je izvedela za njegovo iznajdljivost in ga zaposlila. No, ne le njega, tudi njegovo mamo. Ta je zdaj glavna kuharica hotela in avtorica resnično okusnih zajtrkov. Tudi stoletja po prevladi sultanov se točno tu bijejo bitke. A ti ljudje ne obupajo; trdo delajo, z roko v roki, povezujejo kulture in tradicije ter ne dopuščajo režimu, da bi jim zapiral vrata, ki jim jih odpira življenje.
Mošeja Sulejmana Veličastnega z mostu Galata (2019)
Zgodba je na voljo tudi v angleščini:
»Zame je bilo to vedno mesto ruševin in postimperialne melanholije. Vselej sem se v življenju ali boril s to melanholijo ali pa jo (kot vsi Carigrajčani) posvojil.« - Orhan Pamuk, avtor knjige Istanbul.
23
:Ê.24 8*
Slovenija, od kod lepote tvoje? &;947.(& ;FQJSYNSF &RGWTĹNË
V
irus, karantena, zaprtje mej … Sliši se precej negativno naravnano, pa dajmo stvar pogledat še iz druge perspektive – optimistične, pozitivne. V času krize, ki jo je prinesel novi virus, smo imeli priložnost spoznati svojo čudovito Slovenijo. Če svojih turističnih bonov še niste porabili (ali pa če se odpravite po Sloveniji kar tako), vam spodaj prilagam nekaj idej, kje jih lahko izkoristite. Ogromno aktivnosti navedene znamenitosti ponujajo tudi jeseni.
1. 24
1. BOHINJ 5484Ê/* 7*0& 3&).ĸ& 4. IŠKI VINTGAR 5. JEZERO JASNA 6. BLEJSKI VINTGAR .;&7Ê04 /*?*74 8. IDRIJSKA BELA 9. KAMNIŠKA BISTRICA 10. NARAVNI REZERVAT ZELENCI
2.
3.
4.
5.
6.
7.
9.
8.
10.
Preden pa se odpravite po Sloveniji, vam predlagam, da obiščete skrite kotičke Bele krajine, v zadnjem letu se je ogromno spremenilo. Prenovljena pot ob Izviru reke Krupe, Hiša dobrot Bele krajine v Metli-
ki, prenovljen Petrov trg v Črnomlju, Muzejska hiša v Semiču … Verjamem, da si še niste ogledali vsega. Idej za kvalitetno preživetje prostega časa je več kot dovolj.
25
2( '.9 54 &,47. ;*Ê 54;*?4;&3/& .3 84)*14;&3/&
9WĹSNHF _F RQFIJ karierni sejem in skupna strategija 2 2FWYNST[NÇ 7JLNOXPN 3;4 HJSYJW
T
ržnica za mlade, zaposlitveni sejem in obuditev Mladinskega sveta Bela krajine so ene od zamisli, ki so jih izpostavili udeleženci petkove druge agore v Črnomlju. Na javni razpravi, tokrat naslovljeni 'Zt bi ostal v Beli krajini!', ki jo je organiziral Regijski NVO center, se je zbralo nekaj več kot 20 Belokranjcev, v treh urah pa so za različnimi omizji iskali konkretne rešitve. Na prvi, februarski agori 'Zk bi ostal v Beli krajini?' so namreč nakazali vrsto zadev, s katerimi bi bilo življenje v domači regiji bolj privlačno za vse, sploh za mlade. »Na tistem srečanju smo slišali, kako pomembna so seveda stanovanja, zaposlitve, dobre cestne in informacijske povezave, a so udeleženci hkrati ugotovili, da so enako pomembni vzgoja, izpostavljanje prednosti življenja v tej regiji pa tudi sodelovanje in povezovanje tukajšnjih občin, zavodov, mladinskih organizacij,« je povedala vodja Regijskega NVO centra Maja Žunič Fabjančič in nadaljevala: »Pred drugo, petkovo agoro si tako nismo delali utvar, da bomo z našo razpravo denimo hitreje zgradili tretjo razvojno os. Ampak smo iskali rešitve na tiste izzive, kjer lahko največ prispevamo sami in v katere so aktivno vključeni mladi. Naloga udeležencev pa je bila, da skupaj poiščejo tiste, ki so uresničljive, na katerih lahko začnejo delati sami v okviru projektov ali projektnih skupin in lahko izboljšajo kakovost življenja mladih v Beli krajini« Za tremi omizji so tako razpravljali o temah, kot so ponudba za mlade, posel, družina in vzgoja, na podlagi predhodne analize pa jih je skozi proces vodil moderator Sašo Kronegger. Četrto omizje je bilo namenjeno
26
konkretnejšemu povezovanju mladinskih organizacij v regiji, pri čemer je sodeloval tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije. Po treh urah so omizja vsem udeležencem predstavila svoje »prototipe« in načrte, kako jih uresničiti. Za mlade bi denimo priredili bazar lokalnih društev, kjer bi se jim predstavili tako gasilci kot lokostrelci in drugi, ter jih spodbudili k vključevanju. Mladinske organizacije bi podobno tržnico priredile na belokranjski »tromeji« v Gradcu, saj so med agoro sklenile, da se morajo tudi same bolj odpreti navzven in odigrati pomembnejšo vlogo pri povezovanju in zagovarjanju interesov mladih v regiji, ne le posamično po občinah. Temu naj bi prispevala tudi obuditev Mladinskega sveta Bele krajine, kar naj bi se zgodilo še do novembra letos. Med idejami se je znašel tudi belokranjski karierni sejem, spodbujanje štipendiranja in mentorstva, nekateri bi začeli s konkretnimi prostovoljskimi akcijami, da bi mladi denimo kosili travo ali počistili zasnežene dovoze pri starejših občanih, na ta način bi spodbudili medgeneracijsko sodelovanje in družbeno odgovornost itd.
„
Idej je bilo res veliko in na nas samih je, da jih sedaj čim več tudi uresničimo. Razprava je bila dobra, za našim omizjem smo se zbrali iz vseh treh belokranjskih občin. Padlo je kar nekaj konkretnih zamisli, ključno pa je, da smo se dogovorili, da bomo mladinske organizacije iz vseh treh občin tesno sodelovale tudi v naprej, pa je po agori povedal Jurij Matkovič, direktor MC Bit.
“
„
Bila sem na obeh agorah in danes smo dobili konkretne ideje in predloge, kaj bi se lahko naredilo, da bi bilo lahko življenje mladih v Beli krajini boljše,
je dejala Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov.
Ugotovili smo, da potrebujemo neko formalno strukturo mlad. organizacij oz. nek formalni svet, tj. Mladinski svet Bele krajine, ki bi ga radi obudili, ker bi lahko tako bolje vplivali na odločanje v posameznih občinah in tako prispevali kaj več k življenju mladih v Beli krajini Ugotovili smo tudi, da moramo mlade bolj aktivirati, veliko jih ne sodeluje pri nobeni od organizacij, tu se moramo same mladinske organizacije bolj potruditi, odpreti, pokazati, s čim se ukvarjamo, kaj delamo, medse torej privabiti tudi neaktivne + bolj sodelovati z drugimi zavodi in ustanovami, že v izobraževalnih ustanovah npr. od majhnega otroke in mlade učiti, kaj vse ima Bela krajina, kakšne možnosti nudi, dodatno izobraževanje, preživljanje prostega časa + jih podučiti, da lahko vplivajo na odločitve v svojih lokalni skupnosti in tudi sami kaj doprinesejo.,«
“
»V nadaljevanju jim bomo stali ob strani in jih podpirali pri realizaciji projektov, kolikor nas bodo rabili in bo v naši moči, seveda, je na vprašanje, kako naprej, odgovorila Žunič Fabjančič in dodala, da naslednjo agoro sicer načrtujejo prirediti v Trebnjem.
„
“
Regijski NVO center - stičišče nevladnih organizacij regije Jugovzhodna Slovenija je projektna pisarna, ki jo ob podpori Ministrstva za javno upravo in Mestne občine Novo mesto vodita Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Mladinski center Bit iz Črnomlja.
27
ŠTUDENTSKA KUH'NA
;JLFSXPN RFǡSN &;947.(& 2TSNPF 3JRFSNË
Suhe sestavine: - 2 skodelici ovsene moke - ¾ žličke sode bikarbone - polovica žličke pecilnega praška - ¼ žličke soli Mokre sestavine: - skodelica mandljevega/sojinega mleka - 1 žlica svežega limoninega soka - 3 žlice kokosovega olja - ¼ skodelice kokosovega sladkorja - 1 žlička vaniljevega ekstrakta - 3 žličke chia semen - 2 skodelici svežih borovnic
P
ečico segrejemo na 200 ºC. Pripravimo si pekač za mafine, ki ga obložimo s papirnatimi modelčki.
V večjo skledo presejemo suhe sestavine. Mleko za 10 sekund postavimo v mikrovalovno pečico, kar bo preprečilo da bi se kokosovo olje strdilo ob mešanju z mlekom. Nato v skledi zmešamo še vse mokre sestavine, ki jih nato dodamo že prej pripravljenim suhim. Mešamo dokler ne dobimo enotne zmesi, nato pa dodamo še chia semena in borovnice. Testo enakomerno vlijemo v pripravljene modelčke. Po želji na vrh posujemo borovnice ali tudi mandljeve lističe. Pečemo 20-30 minut. Namig: z zobotrebcem preverimo ali so mafini pečeni (ko je ta čist in se nanj ne prime testo, so mafini pečeni). Pekač za mafine postavimo na hladilni podstavek in počakamo, da se ohladijo. Nato jih vzamemo iz pekača in postrežemo. Lahko jim dodamo veganski sladoled ali posujemo s Eritritolom. Uživajte!
28
Zelenjavna mango pojedina &;947.(& 2TSNPF 3JRFSNË Sestavine: -1/3 skodelice sojine omake - 2 žlici kokosovega sladkorja - 1 žlica riževega kisa - 1 žlička česna v prahu - ¼ žličke mletega ingverja - zavitek/pakiranje seitana (pšenično meso) - 1 žlica (škroba) tapioke - 1 paprika - 1 majhen mango - riž
V
skledi z metlico zmešamo sojino omako, kokosov sladkor, kis, česen v prahu in ingver. Dodamo seitan, premešamo in pustimo marinirati 10 minut.
Nato v ponev kanemo rastlinsko olje. Dodamo mariniran seitan in škrob tapioke, premešamo, da se lepo združita. Omaka se mora lepo zgostiti, zato neprestano mešamo in pazimo, da postrgamo dno ponve. Kuhamo 5-7 minut, dokler omaka ne postane tekoča. Dodamo papriko in mango (oba narezana na koščke). Kuhamo še dodatnih 10 minut oz. tako dolgo, da paprika ne postane mehka. Po potrebi dodamo malo vode, da se omaka ne zažge. Pripravljeno mešanico postrežemo na rižu (upoštevamo navodila na embalaži, da riž ne bo razkuhan). Jed lahko posipamo s mlado čebulo, porom ali sezamom. Dober tek!
29
57.89453& .?/&;& 6 WR L]MDYR YVWRSDP Y .OXE EHORNUDQMVNLK âWXGHQWRY NRW SROQRSUDYQL D
ýODQ LFD NL ER GHOHäHQ D YVHK ýODQVNLK XJRGQRVWL ,]MDYOMDP GD ERP VSRâWRYDOD YVD SUDYLOD .%á WHU äHOLP SUHMHPDWL .%á REYHVWLOD LQ REYHVWLOD QMHJRYLK ]DYRGRY 6 SRGSLVRP SULVWRSQH L]MDYH ]DJRWDYOMDP GD MH SULORäHQR SRWUGLOR R YSLVX YHURGRVWRMQR
48*'3. 54)&90. .RJ NS UWNNRJP )FYZR WTOXY[F 3FXQT[ 5TÄ…YF *QJPYWTSXPN SFXQT[
54)&90. 4 Ä„41&3/: .RJdÄ…TQJ
8RJW 1JYSNP = L]SROQLWYLMR SUHGPHWQH SULVWRSQH L]MDYH VH VWULQMDP GD WDNR .OXE EHORNUDQMVNLK âWXGHQWRY NRW WXGL YVL RUJDQL NL XUHMDMR âWXGHQWVNR GHORYDQMH LQ Y NDWHUH VH NOXE Y VNODGX V VYRMLP NURYQLP DNWRP YýODQMXMH WHU V NDWHULPL VRGHOXMH ]D QDPHQ XUHVQLýHYDQMD SUDYLF LQ REYH]QRVWL Y ]YH]L V ýODQVWYRP Y GUXâWYX LQ SRVUHGQR Y SUHM QDYHGHQLK RUJDQLK ]ELUDMR REGHOXMHMR LQ XSRUDEOMDMR PRMH RVHEQH SRGDWNH VNODGQR V 3UDYLOQLNRP R YDUVWYX RVHEQLK SRGDWNRY LQ SRGURýQR ]DNRQRGDMR =DNRQRP R YDUVWYX RVHEQLK SRGDWNRY =923 8UDGQL OLVW 56 âW LQ 6SORâQR XUHGER R YDUVWYX SRGDWNRY 8UHGED (8
=D RVHEQH SRGDWNH Y WHP VPLVOX VH âWHMHMR SRGDWNL NL MLK YVHEXMH SULVWRSQD L]MDYD LQ SRWUGLOR R YSLVX .OXE EHORNUDQMVNLK âWXGHQWRY VH ]DYH]XMH GD ER ] QDYHGHQLPL RVHEQLPL SRGDWNL UDYQDO VNUEQR GD MLK ER YDURYDOL VNODGQR ] DNWXDOQLPL SUHGSLVL V SRGURýMD YDUVWYD RVHEQLK SRGDWNRY LQ GD MLK QH ER SRVUHGRYDOL WUHWMLP RVHEDP EUH] L]UHFQH SULYROLWYH ýODQD 2VHEQH SRGDWNH XSRUDEOMDMR ]JROM RVHEH NL VR ]D WR SULVWRMQH ]ODVWL NOXEVNL DNWLYLVWL 2VHEQH SRGDWNH KUDQLPR ]JROM ]D ýDV WUDMDQMD ýODQVWYD Y âWXGHQWVNHP NOXEX UD]HQ Y L]MHPQLK SULPHULK 6RJODVMH ]D SRVUHGRYDQMH RVHEQLK SRGDWNRY RUJDQRP NL XUHMDMR âWXGHQWVNR GHORYDQMH LQ Y NDWHUH VH NOXE YýODQMXMH Y VNODGX V VYRMLP NURYQLP DNWRP WHU V NDWHULPL VRGHOXMH SUHGVWDYOMD L]SROQLWHY SUHGPHWQH SULVWRSQH L]MDYH 6RJODVMH ODKNR ýODQ Y NDWHUHPNROL WUHQXWNX SLVQR SUHNOLýH
)FYZR
5TIUNX
\\\ PGX PQZG XN . NSKT%PQZG PGX XN . 0TQTI[TWXPF U U . ÃŒWSTRJQO . )Ä„ d
32
