Zvitica POMLAD 2023

ZVITICA POMLAD 2023

2023/2

5o izvodov

Cena 0 €

Odgovorna urednica: Lara Geltar

Lektoriranje: Lara Geltar

Oblikovanje naslovnice: Teja Butala

Oblikovanje in prelom: Teja Butala

Tisk:

Print1A, tisk, grafično oblikovanje in ostale storitve, Nejc Šuštarič S. P.

zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si

UVODNA BESEDA

Avtorica: Maša Kuzma

Belokranjci, bok!

Kako ste kaj? Upam, da vam fakultetne obveznosti ne vzemajo preveč časa in potrpljenja ter da svoje vikende doma lahko sproščeno uživate. Da boste pa lahko maksimalno izkoristili belokranjske pomladne in poletne dneve, bomo poskrbeli tudi mi – KBŠ.

Če še slučajno niste slišali (ker mogoče živite v jami ali podobno), letos že 16. leto zapored pripravljamo nor Črnfest, zato predlagamo, da si konec meseca avgusta že rezervirate za obisk največjega študentskega dogodka v Beli krajini.

Tudi sicer imamo v klubu veliko načrtov, ki jih bomo objavljali na naših družbenih omrežjih, zato nas kar redno spremljajte. Verjamemo, da lahko vsak mladi v Beli krajini najde vsaj en KBŠ dogodek, ki bo ‘taman’ zanj. Kot vedno je revija Zvitica tu, da vas obvešča o vsem, kar sew dogaja v Beli krajini in okolici, in vam da priložnost izraziti vse, kar vam leži na duši. Vabimo vas, da nam pošljete vaše prispevke in razmišljanja, saj to nam in vsem bralcem Zvitice pomeni veliko.

Za konec naj vas opomnim, da je KBŠ odprt za vse belokranjske mlade in da bomo vedno ponudili pomoč komurkoli, ki bi to potreboval. Še posebej zaradi porasta takšnih in drugačnih težav v našem hitro odvijajočem se svetu se zavedamo, kako pomemben je pogovor in medsebojna pomoč. Zato imejte v mislih, da se vedno lahko obrnete na ekipo KBŠ.

Želim vam lep dan, super poletje in seveda veliko zabave na Črnfestu in drugih KBŠ dogodkih!

Ps. Na uho mi je prišlo, da bodo že junija res, res, res dobri dogodki v Beli krajini

ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA

“TERROIR”?

Avtor: Blaž Pečarič

Skoraj zagotovo lahko trdim, da se je vsak vinoljub že srečal s kakšnim francoskim izrazom iz vinskega sveta, med njimi pa zagotovo nosi najbolj mističen sloves izraz terroir (izgovori se ‘terwa’). V neposrednem prevodu pomeni »zemljo« oz. »prst«, vendar v sebi nosi veliko več kot le to, zato se je uveljavil v svojem francoskem izvirniku po celem svetu. Uporablja se predvsem takrat, ko poskušamo pojasniti, zakaj so neka vina posebna, lahko tudi boljša od drugih. Rečemo, da ima vino značilen terroir, s čimer na nek način želimo poudariti, da ima vino določene prepoznavne značilnosti, navadno pozitivne narave.

Če želimo dodobra razumeti ta izraz, moramo najprej spoznati antično in srednjeveško razlago prehrane rastlin. Danes vemo, da rastline lahko s procesom fotosinteze same proizvajajo energijo za svojo rast in razvoj. V preteklosti so zaradi še nerazvitih in omejenih znanstvenih metod in razumevanja prevladovale drugačne teorije prehrane rastlin, ki so večinoma temeljile na povezovanju rasti z vgradnjo organskega materiala iz zemlje. Iz te razlage sledi dognanje, da je rastlina direkten odraz zemlje, na kateri raste. Dobra zemlja daje torej boljše rastline, posledično boljši okus. Izraz »goût de terroir«, ki v neposrednem prevodu pomeni »okus zemlje«, se je v tem času uporabljal za vina, ki so imela značilen vonj in okus, ki sta spominjala na zemljo. To je bil pokazatelj dobre lege in dobrega vina, značilen pa je bil tudi za

nekatere pomembne vinske pokrajine, recimo Bordeaux.

Vendar na žalost ta model rasti in razlage okusa vina ni pravilen. V renesansi in pozneje so s poskusi dokazali, da rastlina večino mase pridobi iz zraka in vode, ne pa iz zemlje, v kateri raste. Prav tako rastlina ne črpa aromatičnih spojin iz zemlje, pač pa jih sintetizira sama. To je bilo dokazano tudi z znanstvenimi študijami, do podobnega zaključka pa nas privede tudi enostaven razmislek. Če bi grozdje oz. sadež svoj okus pridobil iz zemlje, bi verjetno ta isti okus pričakovali tudi v drugih delih rastline, hkrati pa bi morala rastlina imeti funkcije, ki bi okuse iz zemlje koncentrirale prav v za nas užitnem delu, torej grozdju. Do zdaj še noben od teh pojavov ni bil dokazano potrjen.

»Okus zemlje« je specifičen samo za vino, saj ga v grozdju ne bomo zaznali. Najpogosteje ga razlagamo kot produkt nežlahtnih kvasovk Brettanomyces. To so kvasovke kvarljivke, ki so najpogosteje prisotne v režah v sodih in drugi leseni vinarski opremi, najboljšo preventivo pa predstavlja dobra higiena. Vinu (in pivu) dajejo aromo, ki jo opišemo kot vonj hleva, konjskega sedla oz. mokre zemlje. Kljub temu da so te kvasovke nezaželene, pa je njihova nota v omejenih vrednostih v nekaterih svetovnih regijah zaželena in prepoznavna, saj daje vinu dodatno globino, s staranjem pa se lahko takšno vino še izboljša.

Izraz »goût de terroir« je sčasoma prehajal v druge vinske dežele, kjer so ga pogosto prevajali kot »okus terroir-ja«, na koncu pa je ostal le »terroir«. Definicij tega izraza je veliko, nobena pa ni popolnoma sprejeta, različni pa so tudi pogledi na ta pojem. Vsi pa se nekako strinjajo, da je terroir sestavljen iz treh glavnih elementov, ti so: tla, na katerih trta raste, klima ter sorta vinske trte. Vsakega od njih lahko še dodatno razširimo. Recimo, tla lahko dodatno opišemo z njihovo strukturo, koliko so zračna, kakšno vodozadrževalno sposobnost imajo, kako dobro akumulirajo toploto, katera je matična kamnina in pa seveda lastnosti lege, kot so nagib, ekspozicija ipd. Dejavnik, ki pa ga nikakor ne moremo spregledati in bi ga po mojem mnenju morale vsebovati vse razlage in definicije terroir-ja, pa je človeški faktor.

Človeška roka ima tako v vinogradu kot tudi v kleti veliko vlogo, saj vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, bolj ali manj pomembno vpliva na končni izdelek, torej na vino. S pravilnim pristopom lahko izraženost terroir-ja, torej okoljskih dejavnikov vina poudarimo oz. zmanjšamo ali zamaskiramo, odvisno seveda od tega, kakšno vino si želimo pridelati.

Med vsemi gojenimi rastlinami je trta zagotovo tista, ki najbolj odraža razmere, v katerih uspeva. Nespametno bi bilo zavračati pomembnost prej omenjenih dejavnikov tal, lege in podnebja. Vinske regije so si med seboj različne že po zemljepisni širini in po reliefu, ki skupaj pogojujeta podnebje, hkrati pa imamo znotraj posamezne regije lahko več različnih tipov prsti, različne nadmorske višine in različne ekspozicije terena. Terroir se tako ne nanaša na regijo, temveč na manjši kos

zemlje, recimo na posamezno lego oz. vinograd. Le ta je bolj ali manj homogen preplet dejavnikov terroir-ja, ki lahko iz leta v leto dajejo značilne rezultate. Poznavanje posamezne lege in vin iz le te lahko s sabo prinese specifičen razpoznaven okus ter dodaten užitek pri okušanju sadov vinske trte.

Razpoznavnost vin posamezne regije zato ne izvira iz specifičnih pedoklimatskih pogojev, pač pa prej iz kulturnih praks. Te vključujejo: tradicionalne sorte, tradicionalen način predelave grozdja in tradicionalen način nege vina; skratka: tradicijo vinogradništva in vinarstva. Primer tradicionalne pridelave je uporaba lesenih sodov v Evropi. Francozi so uporabljali manjše hrastove sode, približno 250 L in so jih vsakih nekaj let zamenjali, saj hrast pri njih dobro uspeva in ga je obilo na voljo. Italijani pa imajo svojega hrasta zelo malo, zato so uporabljali kostanj ali uvožen hrast, izdelovali pa so večje sode, ki so jih uporabljali več let. Torej, če upoštevamo vse tradicionalne prijeme vinogradništva v posamezni regiji, na koncu dobimo bežen obris identitete vina, ki pa je premalo jasna, da bi jo lahko poimenovali terroir.

Kljub temu pa se je izraz terroir začel uporabljati skupaj z imeni vinskih regij. Porast tovrstnega druženja se je pričel v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko so na slavni »Pariški sodbi« vina iz sončne Kalifornije premagala francoske velikane. V želji po še vnaprejšnjem obvladovanju vinskega prestola so Francozi za promocijo svojih vin začeli uporabljati izraz terroir kot nekaj, kar je le njihovo, specifično, najboljše na svetu in nekaj, česar se ne da kar preslikati na drugih koncih sveta. Marketinška poteza je seveda uspela in francoska vina še danes samoumevno

kraljujejo nad vsemi drugimi. Pogosto tudi trdijo, da terroir ustvarijo tla in klima, kar pogosto poudarijo pri opisu svojega vina, npr. trte rastejo na lapornatih tleh. Za posege človeka pa jim ni posebej mar. Veliki francoski vinski zgodovinar Roger Dion je o tem zapisal približno tako: »Francoski pridelovalci radi verjamejo, da so njihova vina posebna zaradi naravnih danosti. Kot da bi Francoska zemlja užila večjo milost, poslano iz nebes, več kot pa katerakoli druga dežela na svetu, bolj kot pa da bi bila deležna trdega dela francoskih rok.«

Izraz terroir je del kulture vina, brez katerega ne gre, in opisuje nekaj resničnega, tudi otipljivega. Vendar njegova

raznolika in ne konstantna uporaba pogosto ustvari bariero pred pravim doživljanjem njegovega pomena. Sama beseda predstavlja večini nekaj skrivnostnega, skoraj mističnega, za nekatere pa gre za kompleksen znanstveni pojem, ki ga bodo raziskovale še neštete generacije. Vsekakor pa mora biti uporaba tega izraza premišljena, saj ga lahko hitro zlorabimo in pod pretvezo »značilnega terroir-ja« promoviramo tudi vina nižje kvalitete.

Za konec pa bi povabil tudi vas, da raziskujete terroir. Lahko to počnete z branjem knjig in člankov, še boljše pa je terroir spoznavati na vinskih degustacijah.

SPLOH VEŠ, KAJ VSE SE DOGAJA V TVOJEM TELESU?

Najpogostejša neprijetna izkušnja spomladi so alergije, saj se začne prebujanje raznoraznih cvetlic in trav, ki zmotijo tvoj imunski sistem na tak način, da povzročajo vnetje nosne sluznice. Govorimo o sezonskem alergijskem rinitisu oziroma senenem nahodu. Če pa traja celo leto, na primer zaradi živalskih dlak ali pršice, ga preprosto imenujemo celoletni alergijski rinitis.

Alergijska reakcija je pretirana obrambna reakcija imunskega sistema na določen alergen, ki je načeloma neškodljiv. Odziv telesa se kaže v raznih simptomih, in sicer zamašen nos, izcedek iz nosu, kašelj, srbečica, kihanje, rdečina. Za zdravljenje je najpomembnejše, da se čim prej znebimo ali (če se le da) izognemo alergena. V kolikor takšen pristop ni mogoč, se v namen zdravljenja lahko uporabljajo tako imenovani antihistaminiki, ki delujejo na histaminski receptor H1.

Za kaj gre? Histamin je tista snov, ki sproži burni odziv telesa pri stiku z alergenom. Skupine zdravil, ki spadajo med antihistaminike delimo v dve generaciji, in sicer: prve in druge generacije. Prve imajo poleg svojega glavnega učinka – zaviranja vezave histamina na histaminski receptor, še neželeno delovanje na živčevje. Zato so se razvili antihistamini-

ki druge generacije, ki so manj škodljivi, saj ne prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado. Te imajo danes zelo pomembno vlogo pri izboljšanju in ohranjanju kakovosti življenja bolnikov z alergijskim rinitisom. Veliko ljudi ponavadi zamenja prehlad in alergijski rinitis, ker se obe bolezni kažeta s podobnimi simptomi in znaki. Prvo jih razlikujemo glede na čas trajanja. Seneni nahod traja običajno dlje časa, saj se imunski sistem bori z alergenom ves čas njegove prisotnosti ter se kaže v bolj intenzivnih bolezenskih znakih. Pri prehladu pa zbolimo za virusom in traja do največ 14 dni, najbolj občutljivi smo ponoči. Prav tako lahko razlikujemo med boleznima glede na izcedek iz nosu, saj je pri prehladu rumenkast in bolj gost, pri alergijskem rinitisu pa redek in prozoren.

Študije prikazujejo, da se v zadnjem času alergije veliko več ponavljajo kot v preteklosti. Zboleva predvsem mlajša generacija ljudi iz neznanih razlogov.

Tk da, če rabiš opravičilo za v šolo, ti samo reci, da so te napale alergije!

Avtorica. Aleksandra Šoronda

LUMBOSAKRALNA STENOZA PRI PSIH

Avtorica: Ana Štajdohar

KAJ JE STENOZA?

Stenoza je zožitev hrbteničnega kanala ali medvretenčnih odprtin. Lahko je kongenitalna ali pridobljena (degenerativna). Navadno se pojavlja pri staranju hrbtenice. Stenoza se lahko pojavi kot centralna (zoženje celotnega kanala) ali lateralna stenoza (zoženje foramena, skozi katerega izhajajo živčne korenine iz hrbteničnega kanala). Vzroki za lateralno stenozo so lahko hernija diska, zgostitev ligamentuma flavuma, ki je tesno povezan z zadnjim delom duralne vrečke.

KLINIČNI ZNAKI

Lumbalna stenoza se kaže s šepanjem, bolečinami v lumbosakralnem področju ter nevrološkimi motnjami (slabše čutne zaznave glutelanega, pudendalnega in perifernega perinealnega področja. Prisotna je tudi atrofija mišic, hipo- ali atonija repa, nekoordinirani gibi, oteženo deficiranje ter inkontinenca. Najpogosteje se pojavlja pri starejših psih (predvsem večje pasme, kot so nemški ovčarji, doge, labradorci, zlati prinašalci idr.). K nastanku bolezni so tudi bolj nagnjeni samci kakor samice.

RTG DIAGNOSTIKA

Pri diagnostiki lumbosakralne stenoze so najbolj pomembi klinični znaki

pacienta. V zgodnji fazi se pojavijo bolečine v ledvenem in križnem delu hrbtenice. Pes začne šepati na zadnje okončine. S časom opazimo vse slabšo telesno aktivnost pri pacientu – ne skače več ali pleza po stopnicah. Lumbosakralno stenozo lahko diagnosticiramo s pomočjo nativne rentgenologije. Pri značilnih kliničnih znakih pogosto naredimo mielografijo. To je rentgenska preiskava likvorskega prostora hrbtenjače s kontrastnim sredstvom. S to preiskavo lahko diagnosticiramo spinalne stenoze, herniacijo vertebranih diskov, tumorje, otekline, lezije, poškodbe spinalnih korenin.

Radiografija kot diagnostična metoda se pogosto uporablja zaradi lahke dostopnosti, vendar je končna diagnostika lumbosakralne stenoze z RTG težavna zaradi kompleksne anatomije – prekrivanje L7 in križnice s črevnico. Mehka tkiva so veliko slabše vidna, kar rezultira v napačnih diagnozah. Glavna prednost radiografije v tem primeru je, da lahko hitro izključimo druge spremembe, ki povzročajo podobne klinične znake. To so diskospondilitis, degenerativna mielopatija, neoplazija, travmatske poškodbe, anatomske nepravilnosti vretenc. Najpogosteje se za določanje končne diagnoze uporabljata jedrska magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT).

KAKO JE VIDNA LUMBALNA STENOZA NA RTG SLIKAH?

Za dobro vidno lumbosakralno področje lahko uporabimo lateralno projekcijo, redkeje pa tudi ventrodorzalno.

lumbosakralnega predela psa. Vidna je skleroza sklepne površine med L7 in križnico z zoženjem medvretenčnega prostora, vidna je tudi ventralna spondiloza. Vidna je tudi blaga subluksacija (izpah) križnice.

Tretja slika prikazuje radiogram psa v lateralni projekciji, vidno je lumbosakralno področje. Puščica prikazuje L7 vretence, ki je skrajšano v primerjavi z L6. Njegova os je poravnana s križnico namesto z ledvenimi vretenci. Vidna je sakralizacija L7. Lumbosakralni medvretenčni prostor je zožan (trikotnik). Križnica je normalna. Hrbtenični kanal je v področju med L7 ter križnico zožan.

vretenc.

so podobne kot na sliki 4. Vidne so še degenerativne spremembe dorzalne sklepne površine, ki jih je težko določiti zaradi prekrivanja s črevnico.

Rentgenski sliki lumbosakralnega področja normalne živali

Rentgenska slika psa z lumbosakralno stenozo

Figura 4: Lateralna projekcija

Figura 5: Lateralna projekcija lumbosakralnih

Spremembe

Prikaz položaja živali za slikanje lumbosakralne regije v lateralni projekciji

Slika 5 predstavlja 2 lateralna epidurograma psa. Ioniziran kontrast je bil injiciran v epiduralni prostor med prvim in drugim repnim vretencem. Viden je defekt nad lumbosakralnim prostorom, ki je posledica medvretenčnega diska hernije.

Pri zdravljenju se najprej poslužujemo protivnetnih in protibolečinskih zdravil (navadno se dajejo injekcije kortizona). Če je potrebno, se da psa tudi na dieto za izgubo teže, ki bi privedla do manjše obremenitve tega dela hrbtenice. Če zdravila ne pomagajo, je potrebna operacija – hrbtna laminektomija, ki omogoči dekompresijo živčnih korenov.

PESMI

Vesna

Ko trese mraz mi kosti, pomlad pride, ti Vesna nje nosilka, nje znanilka. Ni mraza več, ti rožic si budilka, ti praviš soncu, kdaj naj toplo vzide.

Ostani Vesna, ptičke zdaj letijo, ni hlada snega, zime več. Je krasno, kako pojo vsi pevci glasno jasno. Globoko v noč pišejo pesmi, bdijo.

Šanson napisan. Čas je za počitek in Vesna ni več ničen ali plitek, ker Vesna dala jim navdih, res hvala.

In Vesna, ko v jeseni boš zaspala, pogrešal tvojo strastno bom toplino in stopil bom spet v zimsko to milino.

Franc Absec

LAHKIH NOG NAOKROG

SKOZI OČI BELOKRANJCA

Ko gre obični Belokranjec v svet ali kaj vse je drgač tam kot prnas.

Ko sva se s punco odločila, da greva po svetu oziroma natančneje po Aziji, se nama ni niti sanjalo, kako drugače je lahko v tujini. Saj ne, da nisva prej potovala, ampak ko greš za dve leti okoli, je to vseeno malo drugače, kot če greš za en teden špilat turista. Verjetno z avionom nekam štiri ure stran in si po možnosti še skos v Evropi.

Ja po svetovnem merilu iz malega sela Bele krajine, ona iz malo večjega sela Celja, odpičimo v 126 milijonsko Japonsko. V državo, ki je definitivno geografsko premajhna za to količino ljudi. Verjetno si mislite, da je povsod dost ljudi, gužva in vrste. Praf mate, Japonci obožujejo vrste, ker je dosti ljudi, pa je gužva povsod.

Da začnem pri meni najbolj ljubi in najbolj nadležni stvari na Japonski – velikost stvari. Kaj zdaj s tem mislim? Na Japonskem je vse manjše in nižje kot pri nas. Na oko bi reku, da v povprečju vsaj 10 cm nižje. Če si predstavljate mene – 193 cm velikega turista premikat po Japonski. Čez mnogo vrat moram priklonjen, v kolena se stalno vdarjam in z nogami se zataknem v veliko več stvari kot povprečni Japonec. Japonska kultura opremljanja stano-

vanj je zgodovinsko precej drugačna kot pri nas. V tradicionalni japonski hiši je po tleh položen tatami. Ob steni se najde kakšna manjša omarica in jedilna miza. Posteljo si pa samo pogrneš po tatamiju preden greš spat, ponavadi je to tanjša spužva imenovana futon. Stolov v hiši načeloma ni, sedijo na tleh, zato je tudi jedilna miza nizka in pri tleh. Zaradi prenaseljenosti so hiše ožje in manjše, kar spet privede do manjših in nižjih stvari znotraj hiše. Zakaj mi je to ena najboljših stvari Japonske? Odgovor je enostaven. Če te stvari samo opazuješ, so vse lepe in prikupne. Primerjava je tukaj s pomanjševalnico iz slovnice. Primer, če rečeš “Poglej kako lep zajec” ali “Poglej kako lep zajček”, dobiš pri drugem nekakšen boljši občutek, mogoče celo občutek rahlega veselja napram prvemu.

In še zakaj mi je najbolj nadležna stvar? No sej verjetno si lahko že sami mislite. Moja glava in kolena niso najbolj zadovoljni z mojo nerodnostjo. Skos moram paziti na ta dva dela telesa in iz tega pride ta nadležnost.

Nadaljujem s temo, ki sem jo že na hitro omenil. Japonska in vrste. Japonci namreč obožujejo vrste. Vrsta pred tr-

Avtor. Tomaž Starašinič

govino, vrsta pred restavracijo, vrsta pred pekarno, vrsta pred prodajalno sladoleda, vrsta pred bilo kakšno stojnico s hrano, vrsta pred avtomati za podzemno železnico, vrsta za wc, vrsta za tekoče stopnice, vrsta za dvigalo, vrsta pred vstopom v metro, vrsta za bus, vrsta za taxi, vrsta za mestno trolo po baseball tekmi, verjetno še vrsta za umret obstaja.

Da razložim njihov koncept vrste. Na Japonskem je vrsta odraz kulture in obnašanja, kjer si obziren do drugih. V osprednje dajejo najprej vse druge ljudi in potem sebe. Ravno obratno kot v ostalem zahodnem svetu, kar je ena najboljših stvari Japonske.

V vrsto se postavijo praktično takoj, nikjer se noben ne preriva, da bo prvi na busu ali v podzemni. Tukaj ima vpliv tudi količina ljudi in za to maso mora biti red, ker drugače bi bil kaos in anarhija, kar pa veliko stane. V Evropi ponavadi vrsta pomeni, da je na koncu le te nekaj dobrega za pojest ali nekaj, na kar se res splača čakati. Povprečen Slovenec bo stal v vrsti samo, če ima res kaj od tega, drugače bo rekel “Kaj je meni tega treba, grem ja drgam”. Tukaj na Japonski vrsta ne pomeni, da je na koncu nekaj dobrega ali da se splača čakati. Najprej je tukaj vljudnost, potem relevantna bližina, recimo restavracija blizu tvoje službe in ne greš 200 m nižje v drugo, ampak počakaš pri tej. Šele na tretjem mestu je vrednost na koncu vrste. Nauk za vse prihodnje popotnike – vrsta ne nujno pomeni, da bote tam dobro južno pojeli, ampak je predvsem in samo vrsta. Počasi spreminjajo tudi mojo slovensko mentaliteto. Od začetka sem se vrst pred restavracijo izmikal, sedaj se pa kar zalotim, da se enostavno postavim in čakam.

Gremo naprej na nam Belokranjcem

zelo dobro poznano temo. Vožnja kamionov in osebnih avtomobilov 50 km/h tam, kjer to absolutno ne bi bilo treba. 3,2,1 GORJANCI.

Avto sem rental sedaj skupno za šest dni na dva obroka. Šok, vozijo se po levi, ajde nekako bom. Najprej sem za vsak nasproti vozeči avto doživel manjši infarkt, ker sem mislil, da gre direkt v mene. Dokler se niso možgani naučili, da gre vseeno samo mimo, ampak po drugem pasu. Cesto sem dokaj hitro obvladal, problem so parkirišča. Vse lepo in prav, zapelješ po levem iz glavne ceste na parking, ko se kar naenkrat znajdeš na desni strani in gre avto, sicer zelo počasi, proti tebi. Nehote seveda zapeljem na desno stran in se tako vozim po parkingu. No tudi to sem kasneje obvladal, sem pa rabil recimo da tri dni.

Da se vrnem na 50 km/h, toliko je namreč meja za vožnjo v naselju in mestih na japonskih cestah. Realnost je pa 40 km/h, redka so naselja, kjer greš več, tabla za 40 km/h je njihov nacionalni znak zgleda. Največja zanimivost japonskih cest in omejitev je pa hitrost vožnje izven naselja, uganete?

60 km/h, da, praf ste prebrali 60 km/h, s tem, da je na vsakem malenkost bolj ostrem ovinku tabla 50 oziroma oni kar na cesto napišejo z rumeno čez cel pas 50.

Na avtocesti pa 100 km/h, ampak tam se nisem vozu, razen ko zalutaš slučajno gor, ker je cestnina zelo draga in nisem še pripravljen ledvic prodajat. Morda se vam že Hrvaška cestnina zdi visoka, sploh poleti, no tukaj je recimo krat 3. Zalutaš gor in na prvi odsek dol pa si ob 10 €.

Gorjanci in Japonska, kaj je tukaj skupnega, razen 50 km/h? Absolutno nič. Da razložim.

Ena vožnja čez Gorjance ti vzame dve leti življenja, medtem ko ti vožnja po Japonski doda dve leti življenja. Čez Gorjance smo vsi živčni, prehitevamo, se jezimo na vozila pred nami, pošiljamo voznike kamionov v lepe kraje. Zakaj? Ker je omejitev 90 km/h in se vsi vozijo dosti manj. Mi bi se pa peljali in se nam mudi.

Tukaj se vsi vozijo 50 km/h, naj bo to kamion, osebni avto, motor ali celo traktor (te novi grejo jako blizu tega). Nisi žifčen, prehiteva se sploh ne, ker nima smisla. Prehitiš kamion in se moraš držati omejitev in vozit spet 50 km/h, ni razlike če si pred ali za njim. Vožnja je dosti bolj mirna in neutrujajoča. Prijaznost Japoncev se odraža tudi na cesti, vsi se spuščajo med samo, so strpni, počakajo da spelješ. Zgodilo se mi je, da se mi je cel semafor pri priključevanju iz stranske ulice ob zeleni luči in prometni konici enostavno ustavil in me spustil na glavno cesto. Tega pri nas ne doživiš. Ob urah prometne konice lahko pri nas šotor postaviš in roštilj obrneš preden te kdo na cesto spusti.

Nauk – dejte bit malo bolj strpni na cesti, vaši živci vam bodo hvaležni.

Vsi, ki oklevate o potovanju na Japonsko, nekarte, Japonska je čudovita dežela z dobro hrano. Sprakirajte kufre in hojte, ne bo vam žal. Mit o tem, da je zelo draga ne drži, standard je kot pri nas, hrana je celo cenejša. Le malo v naprej splanirajte nastanitve, cene so kot pri nas, ampak če ste rani, se dobi tudi zelo ugodno. Definitivno preverite Capsule hotele, super zadeva za spat in s prostori za “delo”. Itak greš samo spat, ostalo si skos nekje vni. Še omembe vredna platforma, če bi živeli med lokalci: Living anywhere commons.

Napisal bi jako več stvari v ta članek, ampak je tega preveč za v eno Zvitico. V naslednjih izvodih napišem še kaj več. Če bi pa radi podrobneje spremljali najino potovanje, bo objavljeno nekaj tudi na Radio Odeon in na naši spletni strani -> tomazinmazatrip.eu, kjer so tudi video blogi.

Ajde bok.

ŠPORT

KINESIOTAPING –MIT ALI RESNICA?

Kinesiotaping ali terapija s kineziološkimi trakovi je pogosto pojmovana kot hitra in preprosta rešitev za odpravo bolečin. Vendar je temu res tako? In kako kinesiotaping pravzaprav deluje?

Kinesiotaping je bil sprva najbolj priljubljen v azijskih državah (Japonska, Kitajska, Koreja), saj jo je kot prvi razvil in v klinični praksi preveril Japonec dr. Kenzo Kase, doktor kiropraktike leta 1973. Kenzo je iz svojih izkušenj in kliničnih preiskav ugotovil, da mnogo bolečin nastane zaradi funkcionalnih motenj mišic in tkiv v območju obolelega sklepa in njihovega medsebojnega neskladja.

Šele čez dobrih 20 let se je tehnika razširila vse do zahodnih držav – leta 1995 so jo namreč začeli uporabljati v ZDA, po letu 2008, ko so se odvile Olimpijske igre v Pekingu, pa se je kinesiotaping močno razširil po vsem svetu. Tehniko s kineziološkimi trakovi danes uporabljajo zdravniki, fizioterapevti, maserji in športniki povsod.

KAKO KINESIOTAPING SPLOH DELUJE?

Nalepljen kineziološki trak deluje na kožo tako, da potegne zgornji sloj kože in fascio ter tako ustvari prostor med povrhnjico in mišico. Ustvarjen prostor sprosti pritisk na limfne kanale in tako naredi prostor za pretok limfne

tekočine ter s tem posledično izboljša limfno drenažo in cirkulacijo na vnetih območjih. Učinkovitost tovrstnega zdravljenja se torej kaže z aktivacijo nevrološkega in cirkulacijskega sistema.

Glavne funkcije kinesiotapinga so:

- Izboljšanje funkcije mišic

-Izboljšanje cirkulacije telesnih tekočin

- Zmanjšanje bolečin

- Podpiranje funkcij sklepov

KDAJ LAHKO UPORABLJAMO TOVRSTNO TEHNIKO?

Najbolj pogoste težave, pri katerih je smiselno razmisliti o uporabi kinezioloških trakov so: sklepne težave, mišične težave, otekline, hematomi in po operativnih posegih.

Glavna območja aplikacije na sklepih so najpogosteje: vrat, rama, komolec, zapestje, koleno in gleženj.

Območja mišičnih skupin pa: vrat, rama, nadlaket, podlaket, dlan (palec), trup (prsa, trebuh, hrbet, ledveno-križni predel), stegno, meča, stopalo (podplat in nart).

Kenzo Kase prakticira kinesiotaping tudi pri konjih

Avtorica: Kim Riznič

PA KINESIOTAPING RES DELUJE?

Terapija s kineziološkimi trakovi uspešno pomaga pri vrsti težav in ni omejena samo na probleme z mišicami in sklepi. Je pa omembe vredno dejstvo, da deluje le, če so trakovi pravilno nameščeni, če je izbrana pravilna metoda lepljenja ter pravilna moč raztega aplikacije, kako je trak oblikovan, ter nenazadnje kako je koža pripravljena pred terapijo. Zato je priporočljivo, da se poslužuješ te terapije pri usposobljenem terapevtu na tem področju.

Delovanje kinesiotapinga

Mišično-funkcionalna korekcija na treh glavah stegenske mišice kvadriceps ter korekcija za hematom in oteklino na stegenskem predelu.

Mišično-funkcionalna korekcija za mečno mišico gastrocnemius.

Mišično funkcionalna korekcija na zgornjem delu hrbta ter kombinirana aplikacija za ramo.

NAJBOLJ PIJANA NOČ

Pala sem po štengah od kluba in si koleno razbila, še zmeraj se mi pozna 4 leta kasneje.

Bla je to ena noč v Ljubljani, pilo se je vino. Spomnim se neki do 9 zvečer i onda tma, dok ne odprem oči okol 2. ure vjutro i gledam kje sm. Pristal v UKC z infuzijo v roki … še dan dns neznam kko.

Bla sm tk pijana, da sm pala i se v radiator v arkado ruknla i mela crno nasledni dan (se ne spomnem tega, prijatli so mi rekli).

Varnostniki so me hitli iz kluba v Španiji, kr sm Chaleta Saleta za nogo držala.

Pobruhala sm prjatlu celo streho izpod sobe i pol je njegov ate to s kirherom pucal. Pila sem vino … itak.

Samo ena beseda: Črnfest.

Pozvala sm si taksi za razdaljo od 200 m.

Belokranjsko brucovanje: napil se do polnoči ko krava, krenu v dom, iztokal hladilnik, ko da mi je kaj slabega naredu, hitu salamo, ki je bla čez rok na hodnik i se parkirau v pojstlo.

Blo je na morju, z najboljšo kolegico smo ble tk vtrgane, da smo skakale na glavo v vodo, ki nam je bla do kolen. Naslednji dan pa buške čez cel obraz.

Zaspala sm v dvigalu.

Veliko pijanih noči i danof sem doživel, ampak samo ena je prva fešta v lj. V glavnem, totalno sem se nabombal v Cvetki, šel pametno peš duma, se lagano izgubu s praznim telefonom, ampak sem ob pol 7 končno prišel duma i pol ob 7.10 na faks. Tako sem bla pijana, da sem svojemu učitelju za zgodovino napisala, da je lep.

Reku grem na eno pivo s prjatlom, naslednje kaj se spomnem vjutro razbita faca i zjebano koleno.

Za rojstni dan sm se napila v Guštu, nč se ne spomnem razen tega, da sm duma bruhala 3x.

1.DEL: nimam pojma, kaj se je dogajalo (privat fešta v MKK), ob pol 7h zjutraj sm se zbudil pred Jamijem na štengah, seveda sm probal, če je odprt, da bi en kebab maznil, ampak je bil zaprt. Šel sem do grada na klopce, tam našel svoj telefon (razbit), zaspal na klopcah.

2.DEL: Bla je nedelja, tk da so me vsi, ki so šli k maši gledali, v Piccolo sm skočil po cigarete, bil sm pa tko vmazan, da sm šel rikverc iz gostilne. Nism mel fajrcka, tako da sm v odeon šel šel prosit. Počakal sm še Jamija, da je odpru ob 11h, pojel dva kebaba i zval dedija, da me pride iskat.

NAJSLABŠI DEJT IKAD

Na prvem dejtu je razlagal o vseh svojih bivših ... to, s kero je biu nazadnje je vsaj 4-krat omenu (že prej je dajal vajb, kot da je ni prebolu) ... Na konc sm pa se ja obe pijačke plačala.

Vprašal me je, če je moja frendica samska.

Dan, ko naj bi šli vn, je reku, da ne more, ker je v Ljubljani, a sedu je v Napoleonu na kavi.

Nikdar sploh ni pršu na dejt.

Reku mi je, da mu lah un 1,40 € za kavo tudi preko flika nakažem, če nimam drobiža pri sebi.

Cel čas mi je razlagal, zkaj so z bivšo prekinli.

Malo zna bit nerodno, če nisi ziher, če je dejt al ne.

Ko sm čakala na dejt, sm pojela štručko z makom. Po dejtu sm pršla nazaj v študenta i sm vidla, da mam mak med vsemi zobmi. NČ MI

NI REKU! od bruke mu nism več pisala.

Zval me na pijačo i pol sm ja mogla plačat ...

Pršla na date, da je cel cajt sm o svoji mami govoru ... (mama’s boy, ki da red flag, who’s with me?)

Eno uro po pogovoru me je pozvau po imenu svoje bivše punce.

Cel cajt se je htela menit o politiki.

Ful lušn tip, ampak je ultra smrdu in ko me je na začetku stisnu, sm misnla da bom bruhala.

DIJAŠKA SEKCIJA

MATURANTSKI PLES 4. aG

V soboto, 25. 3. 2023, smo imeli učenci 4. aG Srednje šole Črnomelj maturantski ples. Do tega datuma pa je bilo vse drugo prej kot enostavno. Priprave na maturantski ples so bile stresne, nekajkrat smo se med sabo tudi skregali –brez tega seveda ne gre.

Že na začetku organizacije smo se odločili za Gostišče Kapušin, saj smo si želeli domačnosti in udobja. Nato smo začeli zbirati sponzorje in srečke za srečelov. Pridno smo se obračali tudi na plesnih vajah in se naučili kar šest plesov.

Naš maturantski ples smo najprej začeli s filmčkom, ki je prikazoval naše druženje v šoli in na izletih skozi vsa štiri leta, ta nas je vse prijetno nasmejal. Nato je sledil prihod na plesišče po parih, maturantski ples pa smo otvorili s četvorko. Potem smo odplesali še tango in tehno swing, po plesih pa je sledila maturantska himna, brez katere ne gre, to je Gaudeamus Igitur. Nato je sledila predstavitev dijakov. Izvedeli smo, kdo izmed nas je bil vesten pri pouku, kdo je bil pri pouku najmanjkrat, kdo še nima vozniškega izpita, kdo je najbolj zagret gasilec in podobno. Po predstavitvi smo si privoščili okusno večerjo in že hodili iskat prve dobitke na srečelovu. Po kratki pavzi smo nadaljevali s programom in zaplesali čačača, angleški valček in džajf. Sledili so za nekatere čustveni, spet

za druge dolgočasni govori, in sicer govor staršem in profesorjem, zahvala razredničarki ter govor razredničarke. Na oder smo povabili tudi profesorje in z njimi zaplesali na kavbojsko pesem. Po vsej tej zabavi je sledil malo bolj miren del, in sicer sva s sošolko Saro zapeli pesem Cesarica. Bila je zelo lepa izkušnja, saj sva dobili ogromno spodbude s strani publike. Nato je sledil najbolj čustven del maturantskega plesa – ples s starši. Po plesu se je prikazal sošolec Jan na harmoniki in priigral zabavno vzdušje, ki smo ga nadaljevale punce in ob ritmih glasbe še zaplesale. Kmalu je bila že ura polnoč in sledila je torta ob spremljavi pesmi Za prijatelje. Seveda smo tudi nazdravili. Tukaj se je pa zares začel zabavni del, srčkov ples in žur do jutranjih ur!

Avtorica. Neža Barič

FILMSKA KRITIKA

TOMA

Avtor: David Rupčič

Režija: Dragan Bjelogrlić, Zoran Lisinac

Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Zoran Lisinac, Nikola Pejaković

Produkcija: Nataša Višić, Dragan Bjelogrlić, Vladimir Lisinac, Željko Joksimović

Glasba: Željko Joksimović

Igralska zasedba: Milan Marić, Tamara Dragičević, Petar Benčina

Žanr: biografija, drama

Dolžina: 140 minut

Premiera: 20. 8. 2021, na 27. Sarajevskem Film Festivalu.

DRAGAN BJELOGRLIĆ je priznan srbski igralec, producent in režiser, rojen 10. avgusta 1963 v Beogradu, Srbija. Najbolj je znan po svojih režiserskih delih, predvsem po seriji Montevideo,

Bog te video! in filmu Toma, ki je bil izdan leta 2021.

Dragan se je začel ukvarjati z igralstvom v osemdesetih letih, kmalu zatem pa se je preizkusil tudi v vlogi režiserja in scenarista. Prve izkušnje kot režiser je pridobil na televiziji, kjer je režiral nekatere od najbolj gledanih serij na Balkanu, kot so Porodično blago, Bela lađa in Miris kiše na Balkanu. Leta 2010 je Bjelogrlić režiral serijo Montevideo, Bog te video!, ki opisuje zgodbo o uspehu jugoslovanske nogometne reprezentance na prvem svetovnem prvenstvu leta 1930 v Montevideu. Serija je bila izjemno uspešna tako v Srbiji kot v drugih državah Balkana, postala je celo ena najbolj gledanih in priljubljenih serij v regiji. V njej je sodeloval tudi z našim Magnificom, ki je poskrbel za filmsko glasbo. Prejel je številne nagrade in priznanja za svoje delo, vključno z nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Pulju leta 1997 in nagrado za najboljšega režiserja na filmskem festivalu v Kairu leta 2001. Svoje igralske sposobnos-

ti je dokazal tudi v obeh filmih Južni Vetar (2018) in Južni Vetar 2: Ubrzanje (2021), kjer je igral vlogo Cara. Danes velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših režiserjev v Srbiji in regiji.

en navaden deček, do velikih mest Jugoslavije, kasneje celo do Amerike, kamor se je odpravil, ko je dosegel svoje dno. Resda je bil znan kot pravi ljubimec in ženskar, a je imel v svojem srcu prostor tudi za pravo ljubezen, ki jo je večkrat okusil, vendar proti koncu neuspešno. Svoje trpljenje zlomljenega srca je velikokrat izlil na list papirja in v javnost »poslal« svoje čustvene balade. Toma skozi film spremlja njegova prva nesojena ljubezen do ciganke, v katero je bil zaljubljen že kot deček. Večkrat se s spomini vrne v tiste dni, ko mu je bila tako blizu, a vzeta in poročena v roke drugega. Njej je posvetil svoje prve pesmi, kasneje pa se mu je ob bolezni vračala v obliki angela. Bil je eden prvih balkanskih glasbenih izvajalcev, ki je na hitrejši ritem kitar, tambur, harmonik in bobnov dodal zelo čustveno in strastno besedilo, ob katerem ti hitro poteče kakšna solza.

ZGODBA:

Toma Zdravković je legendarni pevec, ki se ga spomnimo ne samo po njegovih slavnih pesmih in načinu petja ampak tudi po njegovem vedenju in duši. Bil je definicija boema, šarmerja, očarljivca in gospoda. Dosegel je neverjetne vrhove popularnosti, a žal padel tudi na dno. Po ogledu filma boste tudi tisti, ki niste seznanjeni z njegovim delom, cenili njegove melanholične skladbe in prijaznost, ki jo je izžareval.

Skozi film dobimo občutek, da se s

Tomo vrnemo v čas bivše Juge, ko se je zdelo vse veliko lažje. Zgodba nas popelje od majhne vasice, kjer je samo

Gre za biografsko dramo o življenju in karieri srbskega glasbenika Tomislava ‘Tome’ Zdravkovića. Zgodba nam predstavlja Tomovo pot od skromnih začetkov in strastne želje po prepevanju do vrhunca slave, njegovo burkasto ljubezensko življenje, ki ga je navdihnilo, da napiše in sestavi nekatere največje uspešnice narodne glasbe, ter odnose z velikim številom prijateljev, ki jih je imel v umetniških krogih. V filmu spremljamo dve zgodbi hkrati. Ena govori o odnosu med Tomo in njegovim zdravnikom, ki se ukvarja z njegovim zdravljenjem, njuno formalno poznanstvo pa se spremeni tudi v pravo prijateljstvo. Druga pa o njegovem življenju od otroštva, preko poznanstva s takrat zelo slavno pevko Silvano Armenulić, ki je bistveno vplivala na njegovo življenje, do dneva največje slave in boja z rakom prostate.

OCENA:

Film bi ocenil z 9 od 10. To je moja trdna subjektivna ocena, saj Tomovo glasbo poslušam že nekaj časa. Ko vidiš, kako je živel ter prebrodil vse življenjske preizkušnje, ostaneš brez besed in tudi s kakšno solzo v očeh. Film traja dobri dve uri, vendar se čas hitro »obrne«, saj smo ves čas v središču dogajanja. Gre za drugačno zvrst filma kot ostali, ki sem jih komentiral do sedaj, saj je le ta biografski in temelji na resničnih dogodkih. Ravno zaradi tega pri komentiranju zgodbe ne morem veliko zapisati. Dodam lahko le to, da je režiser pri nekaterih delih zgodbe dodal kakšen vložek, s katerim zgodba dobi tekoče dogajanje in pa tudi zato, da bi gledalca malo omehčal z vso dramo. Sam sem si z veseljem še enkrat ogledal film, saj ob gledanju začutiš domačnost, čemur pripisujem razumevanje jezika in poslušanje Tomove glasbe. Tudi dobra maska, scenografija in odlični kadri, ki so jih v postprodukciji »začinili« z retro filtrom, pripomorejo k odličnosti filma. Tudi če Toma ne poznaš najbolje in njegove glasbe še nisi slišal/a, te dobri 2 uri filma »povlečeta« v njegovo življenje in kmalu ugotoviš, zakaj je pisal tako dobre, čeprav žalostne pesmi.

Spodaj skeniraj QR kodo in se pusti popeljati v eno mojih osebno najlepših pesmi, ki jih je napisal Toma. Ob ogledu filma pa priporočam, da povišaš glasnost za »dva zoba« več kot ponavadi, se nasloniš in uživaš. Pripravi si tudi kakšen robček za solze.

RITMI BELE KRAJINE

IZZA GRADA

Se še spomneš 1. Izza grada leta 2016? Dvorišče izza metliškega grada se je spremenilo v pravo prizorišče glasbenega spektakla, kjer je približno 1000 obiskovalcev uživalo ob glasbi skupine

S.A.R.S. Ker so o tem dogodku govori še dan danes, smo se na novo sestavljena ekipa KUD placa v Metliki odločili, da vrnemo glasbeni utrip v staro mestno jedro Metlike.

V poletnem večeru pod grajskimi stenami bo v soboto, 22. 7. 2023, odmevala pop, rock in urbana glasba.

Najprej naj se vam na hitro predstavimo, potem pa sledi še predstavitev nastopajočih.

Kulturno umetniško društvo Plac oz KUD plac je metliško mladinsko društvo z 18-letno tradicijo. Po skoraj petletnem zatišju smo se skupina mladih z željo po oživitvi mladinske dejavnosti v Metliki zbrali in z novimi idejami zagnali društvo. Namen delovanja društva je oživljanje starega mestnega jedra Metlike, vnašanje kulturne ideje v miselnost tukaj živečih ljudi in prebivalcem približati alternativne, kakovostne ustvarjalno-izobraževalne vsebine s področja kulture, neformalnega izobraževanja, solidarnosti.

V duhu tega smo tudi organizirali večer poln kvalitetne glasbe. Na velikem odru izza grada bodo 22. julija nastopili:

LET3

Skupina, ki je že pred desetletji zasedla častno mesto največjih rock provokatorjev v regiji. Že od leta 1986 izzivajo in preizkušajo meje z umetniškimi performansi in sodelovanji z različnimi avantgardnimi gledališči. Postali so sinonim za vrhunski rock performans, začinjen z neposrednimi besedili, neverjetno odrsko energijo, ki obvlada tudi teatrsko perfekcijo in nenazadnje z unikatnim zvokom, ki je podprt z zelo specifičnim smislom za humor ter občutkom za nevsakdanje bizarnosti. Po prepričljivi zmagi na Dori, hrvaškem tekmovanju za pesem Evrovizije, s protivojno pesmijo »Mama ŠČ« so Rečani Let 3 postali najbolj iskana roba v regiji ter širom Evrope. Uspešnico boste lahko slišali tudi pri nas, poleg vseh drugih; Drama, Profesor jakov, 999, Izgubljeni in še veliko več.

VATRA

Skupina Vatra s frontmanom in avtorjem Ivanom Dečakom je na Hrvaškem dosegla malodane kultni status. Do letošnjega leta so objavili že deset albumov, osvojili številne nagrade Porin, v pripravi pa je že enajsti studijski album. Njihove pesmi so zelo dobro poznane hrvaški javnosti, dobro pa jih poznajo tudi ljubitelji slovenske glasbe. Pesmi, ob katerih se boste lahko zavrteli na našem dogodku, so: Nama se nikud ne žuri, Tango, Tremolo, Anđeo sa greškom…

Avtor: KUD Plac

KENI NIJE MRTAV

Mladi srbski alternativni rock trio, znani po svojih energičnih nastopih in melodičnem rokenrolu. Mladi trio že od leta 2017 navdušuje publiko po Srbiji in širše. Pesmi, ki so jih postavili na lestvico, so: Samodisciplina, Ajmo da plešemo, Venecijaneri… Svoja besedila črpajo iz vsakodnevnega življenja mlade generacije.

INDUST-BAG

Lokalna skupina z že kar 43 letno tradicijo. Njihov samosvoj slog je osnovan na punku in rokenrolu ter prepleten z garažnim rokom, psihadeliko in bluesom. Metliški veterani Indust-Bag so ena redkih slovenskih skupin iz zlatega obdobja punka in novega vala, ki je ves čas ostajala dejavna. Lani so izdali osmi album z naslovom ‘Na istem mestu tu’. Priljubljeni Metličani bodo ‘Izza grada’ predstavili skladbe s svojega novega albuma in seveda nekaj nepogrešljivih uspešnic, kot so: Sto decibelov, Ti si stroj, psihoza, Igraj kolce...

LUMBERJACK

Lumberjack je slovenska skupina petih mladih fantov, ki jih združuje rokenrol. Njihovi refreni pokajo od energije in norih idej, ki so jih pripeljale tudi v sam vrh radijskih lestvic. Mladostniško energijo si s svojimi hiti: Eden tistih, Usodna, Kralj… želijo pripeljati tudi na naš oder. Mi pa verjamemo, da se bo to zagotovo zgodilo.

Nakup kart je možen na spletnem prodajnem mestu Entrio po ceni 20€: https://www.entrio.si/event/izza-grada-14052?fbclid=IwAR3wQbFdovIGdHQMhoXTH8kwIeYhYyp_GyiGxgXz2viNLdzlhWGwsf7SLnM

Za člane KUD Placa, dijake in študente (18€) v Mladinskem centru Metlika med uradnimi urami, ki jih sproti objavljamo na naših družbenih omrežjih.

Pri soorganizatorji dogodka sodelujejo:

- Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika

- Mestna skupnost Metlika

- Občina Metlika

Ajd bok, i se vidimo poleti Izza grada!

Ekipa KUD plac Metlika

SPOMLADANSKA PLAYLISTA

Avtorica: Ivona Begović

Si se že naveličal svoje playliste, opcija shuffle pa nikoli ne predvaja popolne pesmi? V avtu ne moreš več poslušati radia in ‘overplayed’ pesmi, nimaš pa časa in volje sestavljati svojo novo playlisto?

Rešitev za tvoj problem je tukaj! Spring playlist je sestavljen iz različnih žanrov, je lahkoten in energičen, zato ti bo zagotovo všeč.

Preden pa ti predstavim tvojih 13 novih najljubših komadov, je tu nekaj nasvetov, s katerimi lahko poskrbiš, da bo tvoja playlista na naslednji zabavi obnorela množico.

Ker imamo vsi različne glasbene okuse, je izbira pesmi za nek dogodek lahko velik izziv, zato je priporočljivo, da pri izbiri upoštevamo naslednje nasvete:

•Vključi različne žanre – ne sodi le po sebi in svojem okusu, saj ti bodo prijatelji odvzeli funkcijo DJ-ja (haha).

•Izberi pesmi, ki so bile popularne v preteklih letih, a ne pozabi tudi na novejše hite (izogibaj se le vedno znova predvajanim pesmim, ki jih slišimo vsepovsod).

•Probaj vzpostaviti ravnotežje med glasbenimi uspešnicami in malo manj znanimi komadi.

•Pred dogodkom povprašaj tudi ostale, kaj bi si želeli slišati, pri tem pa pazi, da bodo želje ustrezale dogajanju.

•Na koncu pa svojo mojstrovino obvezno stestiraj – če te kakšna pesem dol-

gočasi, ali pa jo vsakič preskočiš, verjetno tudi drugim ne bo všeč, zato jo rajši zamenjaj.

Nazaj k tvoji novi najljubši playlisti:

1. Unbothered – Omar Apollo

2. Surf – Mac Miller

3. Ja & ti – Brudaz

4. Sun don’t shine – Sonnentanz

5. Saturday Love – Matroda, Dino DZ

6. Search & Rescue – Drake

7. Nema ljubavi u klubu – Buč Kesidi

8. Affection – Between friends

9. Disconnected – James Hype, Tita Lau

10. Kule i gradovi – Helem Njese, Božo Vrećo

11. One right now – Post Malone & The Weeknd

12. Bilo je lepo – Ana Nikolić

13. Jet Ski – Atlas Erotika

POPRAZNIČNA SOLATA

Avtorica: Tea Šandor

SESTAVINE:

• 200 g stročjega fižola

• 5 češnjevih paradižnikov

• dve žlici čičerike

• feta sir

• lanena semena

PRIPRAVA:

Jaz navadno uporabljam zmrznjen stročji fižol, če pa imaš svežegam, pa še toliko bolje.

Stročji fižol popražiš na olivnem olju in dodaš lanena semena. Pražiš toliko časa, da fižol omehča in semena dobijo malo barve. Nato dodaš čičeriko in paradižnik ter pražiš še 5 minut. Na koncu dodaš zdrobljen feta sir in počakaš, da se nekoliko stopi. Nato vse skupaj začiniš po okusu. Z začimbami ne pretiravaj, ker doda že feta sir svoj okus. Po želji dodaj še osnovne začimbe, in sicer sol, poper in česen v prahu.

Dober tek!

JAGODNA PITA

Avtorica: Tea Šandor

SESTAVINE ZA TESTO:

• 300 g moke

• 170 g masla

•100 g sladkorja v prahu

• dva rumenjaka

• limonina lupina

• sok ene limone

• dve žlici kisle smetane

• rum

SESTAVINE ZA KREMO:

• puding

• mleko

• 3 žlice sladkorja

• jagode

• sladka smetana

presejemo in stresemo v posodo ter dodamo vse ostale sestavine. Z rokami zmešamo vse skupaj in gnetemo toliko časa, dokler se maslo popolnoma ne raztopi. Če je testo preveč lepljivo, dodamo še malo moke. Ko je testo dobro pregneteno, ga zavijemo v živilsko folijo in postavimo v hladilnik za pol ure.

2. Medtem pripravim kremo. V mleku skuhamo puding in mu dodamo raztepeno sladko smetano. Nato naredimo jagodni pire. Jagode pokuhamo s tremi žlicami sladkorja in z malo vode.

3. Testo vzamemo iz hladilnika in ga enakomerno razporedimo po pekaču za pito. Dodamo predhodno skuhan puding in na vrh pokuhane jagode. Vse skupaj pečemo na 180 °C nekje 40 min.

4. Ko se pita ohladi, jo lahko še okrasimo s stepenim snegom iz beljakov, ki so nam ostali od testa. Zraven si natočite še kozarec dobrega vina ali gin tonik in uživajte v sončnih pomladnih dneh!

ZABAVNI KOTIČEK

Težavnost: lahko

Težavnost: srednje težko

#BELOKRANJCIDOKONCASVOJIHDANOF

#BELOKRANJCIDOKONCASVOJIHDANOF