Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj
Zvitica ZIMA 2021/22 2022/1 300 izvodov Cena: 0 EUR Odgovorna urednica: Lara Geltar Lektoriranje: Lara Geltar Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si
KAZALO
UVODNI BESEDI____________________4
VODSTVO KBŠ_____________________6 ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA_________8 POGOVARJALI SMO SE Z ... __________18 ŠPORT___________________________26 NOVI SAD________________________32 DIJAŠKI KOTIČEK__________________34 ŠTUDENTSKA KUH'NA______________36
Leto je naokoli. Še drugo »koronsko«. In očitno se bo s to besedo opisalo tudi leto 2022. Zadnje čase vse več razmišljam o času. Kako hitro minevajo leta, meseci, dnevi in konec koncev tudi ure. Zdi se, da starejši kot smo, hitreje teče čas. Zakaj imamo tak občutek? Včasih se mi zdi, da se dogaja preveč stvari hkrati, včasih pa da smo zatopljeni v svojo dnevno rutino, ki jo ponavljamo iz dneva v dan, iz tedna v teden. Stvari letijo mimo nas, mi pa nimamo časa obstati in uživati v trenutku. Ali sploh še znamo? Zdi se, da z odraščanjem izgubimo občutek za življenje. Po eni strani ves čas razmišljamo naprej: kaj moramo še storiti, koga ali kaj obiskati, kaj doseči in koga spoznati, po drugi strani pa se zaradi množice želja in možnosti kar izgubimo in se vedno znova vračamo v ustaljeno rutino.
Česar si v novem letu želim za vse nas, je torej več uživanja v trenutku, več osredotočanja na stvari, ki jih imamo tukaj in zdaj, na življenje, ki ga živimo in na stvari, na katere lahko vplivamo. Le tako se nam bo zdelo, da čas teče po našem ritmu in nas ne prehiteva. Trenutek, ki mine, ne bo prišel nazaj. Zato raziskujmo, odkrivajmo in spoznavajmo dokler nas ne dohiti »odraslost«. Naj vas s svojimi izkušnjami in zgodbami navdihnejo tudi članki in pisci v tokratni izdaji Zvitice. Manja Novak, predsednica KBŠ
NAJ Kje sploH zAčnem ? V glavnem sem Lara in sem novinka v Klubu belokranjskih študentov, vodja sekcije za informiranje in urednica Zvitice. Del vsega tega sem postala na pobudo predhodne urednice Valentine. No in glede na to, da sem tretji letnik slovenistike, bi mi moglo bit to lektoriranje, urejanje in vse, kar pride vmes ''izi bizi''. Moram pa priznat, da sem to mesto prevzela najprej res s strahom in z mislijo: ''Kaj če mam ja preveč stvari i res nimam cajta še za to?'' Ampak mislim, da vsak od nas dobro zna, da se bo zmeraj našel čas za stvari, ki nas veselijo. Ker je to moje prvo urejanje Zvitice, jo prosim berite z razumevanjem, da se moram še konkretno vtekočinit v ta proces. V glasilu, ki ga imate pred sabo, so članki avtorjev, ki so napisali izredno kreativne, poučne in življenjske teme, tako da vabljeni k branju. Lara Geltar, odgovorna urednica Zvitice
V prihodnje imam en kup idej, ampak ker ne morem dati vse ravno v prvo Zvitico, se že veselim naslednje. :)
EkiPa IVONA BEGOVIĆ vodja djaške sekcije
KBŠ
člani djaške sekcije
NEJC MRAVINEC
SARA BAHOR
VITO STEGNE
MATIC BROZOVIČ vodja sekcije za šport
DAMIJAN RADOŠ vodja sekcije za informacijske tehnologije
tajnica
predsednica
NIKA BRDAR
MANJA NOVAK
JAKOB KAVŠEK
KIM RIZNIČ
podporna člana
disciplinska komisija
ROK ŽELJKO
MANCA ČRNIČ
vodja AvLab
TONI SUDAC
BLAŽ PEČARIČ vodja sekcije za kulturo in družbo
DAVID RUPČIČ TJAŠA MIKETIČ
MAŠA STARC
podpredsednica
vodja sekcije za informiranje
nadzorni odbor IVANA LAHARNAR
MAŠA KUZMA
blagajnik
ANA ŠTAJDOHAR
LARA GELTAR VALENTINA AMBROŽIČ
LUKA HORVAT
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
SEMINAR
O
oblikOVANJU
MLADinskE
poliTike
BUDIM
Avtorica: Nika Brdar
pešTa
V sredo 27. 10. 2021 sem se kot ena izmed članic European Youth Foruma (YFJ) odpravila v Budimpešto na dvodnevni ReStart,
ReNew, ReIntegrate Youth Policy Seminar. Možnost za sodelovanje pri seminarju
sem dobila na izmenjavi, ki jo je gostil MC BIT v Metliki pod organizacijo European Youth Foruma. Našo skupino udeležencev
smo tako predstavljali nekateri udeleženci pretekle izmenjave. V sredo zjutraj sem se usedla na vlak in dolgih 8 ur potovala do Budimpešte. Ob prihodu me je pričakala še ena izmed članic naše organizacije. Skupaj sva počakali, da prispejo še drugi člani naše skupine in takoj po njihovem prihodu smo se odpravili na večerno spoznavanje Pest dela Budimpešte. Ogledali smo si grad in okolico ter se skupaj z vodjo naše skupine pogovorili, kaj nas čaka v prihodnjih dveh dneh. Razložil nam je, kaj je krovni pomen seminarja in katere govorce lahko pričakujemo, zakaj so pomembni itn.
Seminar je bil organiziran s strani Council of Europe ali krajše CoE pod trenutnim Madžarskim predsedovanjem. 8
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Nekaj besed o sami organizaciji Council of Europe - gre za mednarodno organizacijo, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni v namen zavzemanja za človekove pravice, demokracijo in pravno državo v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1949 in ima 47 držav članic, med katerimi je seveda tudi Slovenija. Cilj organizacije je doseči večjo enotnost med svojimi članicami, zaščititi in uresničiti ideale in načela njihove skupne dediščine ter omogočiti njihov gospodarski in družbeni napredek. Predsedovanje se v organizaciji menja na vsakih 6 mesecev in v tem času morajo izvršiti določene projekte, ki so si jih zadali. V času predsedovanja Madžarske je bil to projekt mladinske konference »ReStart ReNew ReIntegrate - Priložnosti za mlade po pandemiji koronavirusa«. Seminar je potekal pod delnim sporazumom o mobilnosti mladih s pomočjo mladinske kartice. Na seminarju so govorci iz različnih organizacij in različnih položajev razpravljali o temah, kot so na primer evropska mladinska kartica kot orodje za gradnjo odpornih skupnosti, pomoč pri duševnem zdravju mladih med pandemijo Covid-19, dopolnitev mladinskega dela med pandemijo in po njej itn. Seminar je bil namenjen predvsem mladim oblikovalcem politik pa tudi nacionalnim mladinskim organizacijam, kot je npr. organizacija, s katero sem na seminar prišla jaz, mladinskim delavcem in ponudnikom mladinskih storitev. Ker je njihov interes slišati mlade, ki smo bili prisotni kot poslušalci, so po vsaki prezentaciji podali besedo publiki za vprašanja ali komentarje ter predloge. V občinstvu je bilo veliko vplivnih in ambicioznih mladih delavcev, oblikovalcev politik in članov mladinskih organizacij, ki so z veseljem delili svoje mišljenje in konstruktivno kritiko.
Prezentacije skozi celoten seminar soceloten bileseminar sledeče: Prezentacije skozi so bile sledeče:
• ReStart, ReNew, ReIntegrate - Being Young in Hungary today, by Ms. Zsófia Rácz, Deputy State Secretary for Youth (Hungary); • Presentation by Miriam Teuma (Aġenzija Żgħażagħorg, Malta); • Partial Agreement on Youth Mobility through the Youth Card by Natalja Turenne, Council of Europe; • Institut Balear de la Joventut (Spain) • Mental health and well-being during and after the pandemic by Szilvia Karsai (Pszichodiák Foundation, Hungary); • The European Youth Work Agenda by Barbara Schmidt dos Santos (Jugend für Europa, Germany); • Impact of COVID-19 on Youth Policy Council of Europe Youth Department ; • EYCA - Empowering youth; • EYCA - Catalunya - Generalitat de Catalunya, Departament de Drets Socials; • EYCA - #AyeFeel presentation (Young Scot, Scotland).
9
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Seveda pa se nismo ukvarjali samo z resnimi teSeveda pa se nismo ukvarjali samo z resnimi mami, ampak so za nas pripravili tudi temami,
veliko presenečenje. Prvi dan seminarja, po koncu predstavitev, smo se najprej v dveh skupinah odpravili na ogled in predstavitev Evropskega mladinskega centra v Budimpešti. Ko smo se vrnili v hotel, sta nas pričakala dva vintage avtobusa. Vsak izmed nas je pred vstopom v avtobus dobil zapestnico ter napravo za poslušanje vodičev. Z oldtimerji so nas popeljali okoli znamenitosti Budimpešte ter nam na zelo zanimiv način predstavili svojo prestolnico. Ko smo prispeli na cilj, sta nas ob cerkvi pričakala dva glasbenika, ki sta nas spremljala po poti do naše končne lokacije, in sicer do kluba Ortkers. Ob vstopu v klub nas je pričakal nastop tradicionalne madžarske folklore ter aperitiv polenke. Pred postreženo večerjo smo dobili možnost, da poklepetamo z drugimi udeleženci ter se bolje spoznamo. Prav tako pa smo dobili priložnost, da se preizkusimo v njihovi folklori. Po večerji so za nas pripravili tudi kviz na temo znanja o Budimpešti, po končanem kvizu pa so nam prepustili plesišče, open bar in DJ-ja. V temu večeru smo med sabo navezali nekaj stikov in se zelo zabavali. Drugo jutro pa smo se zopet vrnili na seminarje in predstavitve. Ob 14. uri pa so se vrstili že prvi odhodi.
10
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Ta kratek mladinski seminar mi bo ostal v spominu še dolgo časa, saj sem s to kratko izkušnjo uspela spoznati kar nekaj perspektivnih mladih posameznikov, ki bodo v prihodnosti prevzeli vloge odločevalcev politike in vodilnih položajev ter delali na izboljševanju prihodnosti za vse generacije. Prav tako mi je ta izkušnja odprla vrata še za marsikatero podobno izkušnjo pod organizacijo YFJ in drugimi, ki sem jih na seminarju spoznala.
Če tudi tebe zanimajo podobni seminarji, mladinske izmenjave in delo na področju izboljšanja možnosti za mlade, si oglej spletno stran European Youth Forum, European Youth Foundation s strain CoEja in seveda spremljaj MC BIT Črnomelj, saj ravno oni sodelujejo v veliko različnih mladinskih izmenjavah, med drugim tudi z organizacijo YFJ.
11
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
KDaj pa kdAJ STOPi
iZ
svojega
SVETa
Avtorica: Glenda Žagar Štubljar
Vsak človek, predvsem mladostnik, živi v svojem svetu in se giblje v krogu svojega udobja in ljudi. Kdaj pa se lahko zgodi, da iz svojega sveta nehote zaide in dobi vpogled v življenje, ki je njemu tuje in si ga do sedaj še ni mogel predstavljati. Pred kratkim se je to zgodilo meni. Kot študentka izrednega študija fizioterapije sem si za zapolnitev svojega odvečnega časa želela najti službo in za to priložnost dobila delo na recepciji v domu za starejše občane. Moje delo naj bi obsegalo tudi razvoz toplega obroka starejšim ljudem na dom, a se mi takrat še sanjalo ni, kaj lahko pričakujem. Na prvi delovni dan sem prišla v dom za starejše občane, kjer me je pričakal gospod, čigar delo naj bi prevzela, in me popeljal v vsakdan življenja starejših ljudi. Najprej sva hrano dostavila ženici, ki se je spopadala z demenco, živela pa je sama. Ob vstopu v njen mali dom je vame buhnil dim, ki je uhajal iz peči, kjer je starostnica sama kurila na drva. Našla sva jo ležečo na postelji, verjetno s pljuči, polnimi dima in hitro začela zra-
12
SKRITo
ven
življeNJe
STARostnika čiti hišo. Že tu me je pretreslo vprašanje v moji glavi – kaj bi se zgodilo, če naju ne bi bilo? Bi teta v oblaku dima v omotici zaspala? Koliko ljudi okoli nas še živi v meni nepredstavljivem svetu, v katerem nimajo nikogar, ki bi vsake toliko preveril, kako so? Sledil je obisk gospoda, ki je bil vesel prinesenega kosila, a mene nekoliko manj. Nekaj na meni mu ni bilo všeč, ali pa samo ni bil vesel neznanke v svojem domu. Razočaranje na njegovem obrazu sem si sama razlagala s slabim dnevom, ki ga je preživljal. Pri starejših ljudeh gre to pač tako. Večina starostnikov me je v svoje domove sprejela z nasmehom do ušes, bili pa so tudi takšni, za katere bi ob snežnem nametu zaradi neprevozne ceste morala pol ure hoditi v hrib do hiše, ob izročitvi hrane pa bi rajši ostali za zaprtimi vrati. Starost je čudna reč in nekateri bi rekli, da z njo zopet postajamo otroci. Biti otrok v telesu starostnika pa se ne sliši prav mamljivo. Ob starejši ženski, ki je z nasmehom na obrazu mimo mene hodila med spuščanjem glasnih vetrov, se v meni ni prebudil smeh, kot bi se mi ob takšnem obnašanju nekega triletnega
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
otroka. Presunil me je tudi obisk starca, čigar dom je stal sredi gozda daleč od vrveža in družbe, a ga je prav ta osamljenost preobrazila v moža predrznih besed in kričečega govora. Higiena mu ni bila domača in čeprav je bil še vedno fizično pri močeh, njegov dom ni puščal sledi delovnih rok. Pogled, ki ga je imel, je bil nenavaden in v nekem trenutku, me je med srhljivim strmenjem trdno prijel za ramo. Tisti hip sem si želela le čimprej zbežati ven iz starčevega sveta in se zakopati nazaj v svojega. Po končanem obisku se je pri odhodu s svojimi rokami močno oklenil sprednjega dela avtomobila in zdelo se mi je, kot da ga skuša zadržati na svojem dvorišču. Ob tem, ko sem vstopila v življenje vseh teh ljudi, težko rečem, da sem se počutila prijetno, a
prav takrat sem se začela zavedati, da obstaja veliko več kot samo moj mali svet udobja, po katerem sem se gibala. Ponekod hiša ni imela prijetnega vonja, kot ga ima moja, tla še zdaleč niso bila čista in stvari urejene, oblačila niso dišala po mehčalcu in ljudje so bili zapuščeni. Verjamem, da se nas večina zaveda krize, v kateri živijo ljudje okoli nas. S to izkušnjo pa sem spoznala, da je čisto drugače, ko se stiske drugih zavedaš med tem, ko še vedno stojiš v udobju svojega sveta, ali pa ko stopiš ven iz njega in vstopiš v svet tistega, ki stisko preživlja. Naj zaključim s pesmijo Marka Matičetova, ki jo sama zdaj le še boljše razumem.
Premalo časa imaš, da bi preiskal prostor. Stvari, ki jih ne vidiš, ostajajo nevidne. Ljudi, ki jih ne poznaš, ostajajo neznanci. Tvoj čas na zemlji je prekratek za širni prostor. Zato je tvoj prostor majhen. Zato misliš, da si sam velik.
13
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
SpoZNAJ
aroMe
v KOZArcu
Avtor: Blaž Pečarič
Ko pokušamo vino, se ne moremo izogniti vonjem, ki se sproščajo iz kozarca. Arome so lahko prijetne, manj prijetne ali pa celo neželene, a žal se občasno pojavijo tudi te. Kljub temu da se hitro odločimo med všečnim in manj všečnim vonjem, pa le s težavo povemo, na kaj nas spominja ali zakaj nas ni prepričal. Prav zato je dobro poznati nekaj osnovnih podatkov o vinskih vonjih in nasploh o našem čutu voha. Vonj zaznavamo z vonjalnim organom, ki se nahaja v gornjem delu nosne votline in predstavlja le majhen del celotnega nosu. Organ predstavlja občutljiva sluznica, ki je rumenkaste barve. Je gladka, velika le 2,5 cm2, na njej pa se nahajajo končiči vonjalnih živcev. Poleg tega je vonjalni organ vedno navlažen in dobro zaščiten, saj do njega vodi le milimeter ali dva velika špranja. Zato pri normalnem dihanju vonjamo manj, saj le del hlapnih spojin doseže za vonj občutljive živčne končiče, kar nas zaščiti pred agresivnimi vonjavami vsakdana. Prav zato je zelo pomembno, kako vino vonjamo. Ne smemo močno in prehitro vdihniti, saj bomo tako vse aromatične hlape potegnili v pljuča. Vdihniti moramo večkrat in to zelo nežno, da hlape usmerimo le v nos, tam pa sami najdejo pot do vonjalnega organa. 14
vina
Vonj vina lahko zaznamo tudi retronazalno, kar pomeni, da ob pitju vina hlapi potujejo iz ustne votline v nos, kjer pa jih zaznamo kot vonj. V praksi to storimo tako, da po požirku iz kozarca, vino zavrtimo po ustih, nato pa skozi priprte ustnice narahlo vdihnemo. S tem vinu v ustih, ki se je medtem že nekoliko ogrel, dodamo nekaj zraka, da zadiha, nato pa se hlapi dvignejo proti čutilu za vonj. Vinskih arom poznamo veliko, lahko pa jih razdelimo v nekaj skupin glede na to, na kaj nas spominjajo. Tako jih v grobem delimo na arome cvetlic, sadja, začimb in zelišč, kombinacije le teh pa se pojavljajo v vseh vinih. Obstajajo sheme, ki jih imenujemo kolo vinskih arom. Na njih so prikazane arome, ki jih pogosto zaznamo v vinu, te sheme pa so nam lahko v pomoč pri prepoznavanju vonjev ob poskušanju žlahtne kapljice. Naj omenim tudi, da so vse arome, ki jih lahko v vinu zaznamo naravnega izvora, bodisi iz grozdne jagode bodisi zaradi delovanja kvasovk, ali zaradi uporabe lesenih sodov. V vino pa nikakor ne namakamo npr. sadja ali zelišč, da bi vino pridobilo na aromatičnosti (s tem vprašanjem se srečujem skoraj vsako leto na degustacijah in vsakič znova me preseneti). Občasno pa se zgodi, da se v vinu pojavi kakšna napaka, ki
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
zasenči vse ostale arome in vino tako postane neprivlačno za uživanje. To so recimo: vonj po zamašku, vonj po ocetni kislini (cik), vonj po konjskem znoju (brett), vonj po kuhani zelenjavi, vonj po oksidiranemu jabolku (zaradi oksidacije vina), vonj po acetonu (hlapne kisline), vonj po gnilih jajcih (bekser) in še kakšen bi se našel. K vonju vina prispevajo hlapne spojine v vinu, med njimi so pomembne snovi iz kemičnih skupin: alkoholi, aldehidi, ketoni, kisline, estri, terpeni in še nekatere druge. Vseh spojin, ki vplivajo na vinski vonj je nekaj 100, seveda pa niso vse prisotne hkrati. Njihova pojavnost je odvisna od sortne sestave, pridelovalnega območja, tehnologije predelave grozdja in nege vina ter od starosti vina. V splošnem delimo vinske vonje v 3 skupine: primarne, sekundarne in terciarne arome. Vsaka od teh skupin ima svoje karakteristike, ki izvirajo iz svojega življenjskega obdobja vina. Primarne arome vina izvirajo iz grozdja, predstavljajo pa jih predvsem sadne in cvetlične arome. Močno so odvisne od rastišča in obremenitve trte, dozorelosti grozdja in letnika (vremenskih razmer). Zelo pomembna je izbira sorte za določeno rastišče. Nekatere sorte namreč svojo značilno aromo ohranijo na različnih rastiščih, zato so te razširjene po vsem svetu, recimo chardonnay ali cabernet sauvignon. Spet druge pa so zelo občutljive za izbiro rastišča, izraz njihove sortne značilnosti pa lahko niha od pokrajine do pokrajine. Takšni sorti sta recimo modri pinot in merlot. Ne glede na izbiro rastišča trte lahko v vinu zaznamo več različnih sadnih arom, kot jih zaznamo v grozdni jagodi. Razlog je sproščanje aromatičnih spojin iz jagodne kožice med maceracijo (predvsem pri rdečih vinih) in sproščanje arom s pomočjo kvasovk, ki močno spremenijo sestavo mošta. Verjetno je vsem najbolj znana primarna aroma, ki ji rečemo muškatna. Ta vonj vinu dajejo 3 spojine, in sicer geraniol, linalol in citronelol, najdemo pa jo predvsem v sortah rumeni muškat, muškat ottonel, traminec, renski rizling, rizvanec in chardonnay. 15
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Sekundarne arome so tiste, ki nastanejo med alkoholno fermentacijo. Med tem procesom glive kvasovke ne le spreminjajo sladkor v alkohol in ogljikov dioksid, pač pa proizvajajo tudi nekatere stranske produkte, ki bolj pripomorejo k organoleptični kakovosti (okus in vonj vina), kot pa primarna produkta alkoholne fermentacije. V mladih vinih se med tem procesom združujejo primarne in sekundarne arome, zato ne moremo trditi, da so v vinu prisotne hkrati le ene ali druge. Na razvoj sekundarnih arom prav tako vpliva kvaliteta osnovne surovine, torej grozdja, razmerja med sladkorji, kislinami, dušikovimi spojinami, vitamini in snovmi, ki delujejo kot inhibitorji alkoholne fermentacije. Poleg tega pa je izrednega pomena izbira kvasovk za alkoholno fermentacijo. Le teh je na voljo mnogo, ne le znotraj ene vrste, pač pa izbor zajema več vrst kvasovk, ki vsaka delujejo nekoliko drugače in zato dajejo različne rezultate. Temperatura, pri kateri poteka fermentacija, je prav tako ključnega pomena za razvoj različnih stilov vina. Pri nižjih temperaturah (do 18 °C) se proizvede več estrov in manj višjih alkoholov, pri višjih temperaturah (od 25 °C do 27 °C) pa nastane več višjih alkoholov. Pomembno je tudi delovanje bakterij, predvsem mlečno-kislinskih, ki pri jabolčno-mlečni fermentaciji pretvarjajo jabolčno kislino v mlečno, ki je bolj blaga. Tako znižamo skupne kisline v vinu, hkrati pa vinu dodamo več globine okusa. 16
Terciarne arome nastanejo s časom, ko se primarne in sekundarne postopoma izgubljajo. Imenujemo jih lahko tudi cvetica ali buke. Pogosto se zgodi, da v želji po prefinjenem izražanju in opisovanju arome mladega vina, uporabimo izraz cvetica, kar pa ni pravilno, saj v takem vinu zaznavamo primarne in sekundarne arome in ne terciarnih, za katere lahko uporabimo izraz cvetica. Vina s terciarnimi aromami so torej vina starejših letnikov oz. arhivska vina. Čas dozorevanja, ki je pri takih vinih daljši, omogoča postopno spreminjanje vina in njegovih arom. Tako s hidrolizo, oksidacijo in spremembo taninskih snovi nearomatične spojine postanejo aromatične (recimo tanini). Naj omenim še, da vsako vino ne razvije terciarnih arom, saj ni vsako vino primerno za staranje. Če se odločimo za daljše dozorevanje v steklenici, mora imeti vino primerno višje alkohole in kisline, vsebovati mora več taninskih snovi, lahko vsebuje tudi več sladkorja, hkrati pa mora biti že v začetku harmonično. Shranjujemo ga v steklenicah z daljšim plutovinastim zamaškom, ki zagotavlja, da je vino nepredušno zaprto dlje časa. Taka steklenica bo stala dolgo in v tem času tudi pridobivala na kakovosti, prisotnih pa bo tudi vse več terciarnih arom. Če s časom zaznamo vonj po gobah, divjačini ali raznih glivicah, je to znak, da je vino svoj vrhunec že doseglo.
ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Za konec bi rad dodal še nekaj nasvetov pri iskanju vinskih arom. Najprej je zagotovo pomembna izbira kozarca in temperatura serviranja. Hlapnost spojin je močno vezana na temperaturo. Pri prenizki temperaturi bo izhlapevalo premalo snovi, pri previsoki pa nas bodo zadele neprijetne, recimo alkohol, zato je pomembno, da serviramo pri temperaturi, ki je navedena na steklenici. Vsako vino ima tudi svoj izbrani kozarec, ki optimalno prispeva k izkušnji pitja vina. Kozarci za rdeče vino so širši, da v vino pride več zraka, kozarci za belo vino pa ožji, da nežne cvetlične in sadne vonje bolj usmerijo proti našemu nosu. Če pijemo vina starejših letnikov, je priporočljivo, da jih 0,5–1 uro pred uživanjem pretočimo v karafo
FULL-BODIED RED WINE
(posoda za zračenje vina), da se vino odpre in zadiha ter nam ponudi vse svoje čare. In ko vino končno natočimo v kozarec, ga zavrtimo, da se vino razgiba, saj lahko tako zaznamo do 50 % hlapnih snovi v vinu, medtem ko v mirujočem kozarcu le 5 %. Svet vinskih arom je res obsežen in vreden raziskovanja, saj nam vsako vino ponuja drugačen izbor vonjev in nam predstavlja izziv, da jih najdemo čim več. Ne vonjamo pa le vina, pač pa vse okoli nas, zato se med sprehodom ustavi pri kakšni rastlini, povohaj cvet, listje, lahko tudi sadež in razvijaj svoje čutilo voha, saj lahko le tako spoznaš obširen svet vonjav okoli sebe.
ROSE OR SPICY RED WINE
LIGHT-BODIED RED WINE
LIGHT-BODIED WHITE WINE
SPARKLING WINE
FORTIFIED SWEET WINE 17
POGOVARJALI SMO SE Z ...
1. belokranjski PODcast
»I, kaj ti?« Avtor: David Rupčič
Bil je en lanski sestanek KBŠ odbora, ko se je v mislih Blaža in mene rodila ideja, da bi imeli svoj podcast. Sicer nisva vedela, kako se bova sploh lotila same realizacije, saj so se nama že na začetku porajala vprašanja »Kdo bo sploh povezoval to? Kdo zna snemat in urejat zvok? Koga nameravamo sploh imeti na teh podcastih? O čem se bomo sploh pogovarjali?« Kljub vsemu pa je ideja zacvetela in po dveh sestankih, sva dorekla, da bo za mikrofonom Blaž, ki je že na SŠ Črnomelj vodil dijaški radio, snemal in montiral bom pa jaz, ker sem član AVlab-a in se ''kao'' spoznam na tehniko in postprodukcijo. Kmalu sva tudi razširila ekipo, saj so se nama pridružile Tjaša, ki je ustvarila dizajn, Manja kot idejni in podporni član ter Ivona, ki trenutno skrbi za objave na Facebooku in Instagramu. Do današnjega dne smo gostili 12 Belokranjcev v desetih epizodah, ki so meli kaj pametnega za povedat.
18
KBŠ–ja
EPIZODA #1 O potovanjih, štopanju in couchsurfingu z Mašo in Klemnom Za prvo pilotno epizodo prvega belokranjskega podcasta smo na KBŠ povabili mladoporočenca in backpacking mojstra, Mašo in Klemna. Bivša študenta, ki ju mnogi poznamo kot prava svetovna turista. Predstavila in razkrila sta nam, kako lahko s svojim »študentskim budgetom« potuješ onkraj slovenskih meja, kakšne izkušnje sta imela s štopanjem na Madžarskem in kaj vse lahko doživiš na couchsurfingu po Ukrajini. Maša in Klemen sta kot prva gosta pomagala razbiti led in s prvo epizodo do danes nabrati kar 470 predvajanj.
POGOVARJALI SMO SE Z ...
EPIZODA #2 O podjetništvu v Beli krajini s Kristianom Si imel_a kdaj kakšno hudo podjetniško idejo, pa nisi znal_a, kam bi se dal_a? Kristian Asani nam je v 2. epizodi predstavil Podjetniški inkubator Bele krajine, kako in na kakšen način ti tam lahko pomagajo pri tvojih začetkih, kako iz neke enostavne ideje razviti končni produkt in ga tudi spraviti na trg itn. Sledilo pa je tudi obujanje spominov na študentske dni, ko je Kristian vodil Klub belokranjskih študentov.
EPIZODA #4 O novinarstvu z Dinom Naš prvi semiški gost je bil Dino Subašić, mlad novinar, ki svoje talente kaže na slovenski nacionalni televiziji - RTV. Prav tako je Dino eden izmed TOP 6 najperspektivnejših mladih novinarjev v Evropski uniji. Povedal nam je malo več o natečaju Youth4Regions, o mladinski politiki v Sloveniji in o njegovi glasbeni poti, saj je bil kar 5 let član ansambla Mladi Belokranjci.
EPIZODA #3 O doktorskem študiju s Tajdo S čim nadgraditi študentsko Prešernovo nagrado? Z doktorskim študijem, seveda. Naša tretja gostja Tajda Klobučar, nam je razkrila, kakšne so zadolžitve doktoranta in v čem se študijski proces na doktorski stopnji razlikuje od predhodnega šolanja na fakulteti. Pogovarjali pa smo se tudi o študijskih izmenjavah in o Tajdini drugi strasti poleg raziskovanja, in sicer violini.
EPIZODA #5 O prvem Črnfestu s Sašem Črnfest ima precej lepo tradicijo, saj je prvič zaživel leta 2008, ko so se belokranjske mladinske organizacije (KBŠ, MKK in MC Bit) odločile dodati svežino in kulturo v staro mestno jedro Črnomlja. Eden izmed »krivcev«, da je Črnfest oživel, je bil naš gost Sašo Jankovič. Razložil nam je, kako sploh organizirati festival, kaj se je skozi leta spremenilo, kaj vse Črnfest ponuja in zakaj je »dober za vse«.
19
POGOVARJALI SMO SE Z ...
EPIZODA #6 O plesu z Brinom in Žanom V prejšnjih podcastih smo pokrili že precej zanimivih področij, a plesa še ne, zato smo za 6. epizodo povabili Brina Jugoviča in Žana Majerleta. Sta mlada plesalca iz Črnomlja, ki sta septembra 2021 postala evropska prvaka v hip hop dvojicah v kategoriji starejših mladincev. Razkrila sta nam, kakšni so bili njuni začetki, kaj ju je pripeljalo do evropskega uspeha, koliko priprav je potrebnih za oblikovanje plesne točke in kateri izzivi ju čakajo v prihodnosti.
EPIZODA #8 O trajnostni modi z Vito Zagotovo si slišal_a (ali pa vsaj videl_a kakšne storije) o EXPO-ju, ki trenutno poteka v Dubaju. V Slovenskem paviljonu se nahajajo tudi izdelki naše Črnomaljke Vite Ivičič, mednarodno odlikovane modne oblikovalke, ki smo jo gostili v 8. epizodi. Pogovarjali smo se o njenih kolekcijah, ki jih ustvarja v trajnostnem slogu z uporabo naravnih materialov. Njene kreacije pa dokazujejo, da lahko tudi staro platno ponovno zaživi z motivi iz narave. Podala nam je nekaj nasvetov za vse bodoče študente, ki si želijo študirati v tujini, saj je sama obiskovala fakulteto za umetnost in dizajn v Londonu. 20
EPIZODA #7 O duševnem zdravju z Evo 10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, zato smo na naš podcast povabili magistrsko študentko psihologije, Evo Kavčič. Pogovarjali smo se o duševnem zdravju med študenti, kaj so duševne težave in kaj duševne motnje, kako lahko pomagamo sebi in drugim, dotaknili pa smo se tudi tem, kot so stres, samomor in ljubosumje.
POGOVARJALI SMO SE Z ...
EPIZODA #9 O prostovoljstvu z Miho Leto 2021 smo zaključili v duhu prostovoljstva. Miha Ivanetič nas je popeljal skozi svojo skavtsko leto 2019, saj je bil tega leta razglašen za naj prostovoljca v starostni skupini od 20 do 29 let. Pogovarjali smo se o njegovi vlogi skavtskega voditelja, koliko časa nameni za skavte, kako deluje skavtstvo na Slovenskem in tudi o številčnosti članov in voditeljev prostovoljec v združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Kot koordinator projekta Luč miru iz Betlehema nam je razložil tudi, kako se en majhen plamen, ki se ga zaneti v Betlehemu, ponese po vsem svetu in kako le ta potuje po Sloveniji ter pride v naše domove.
EPIZODA #10 O Dipsi omakah s Tjašo Na jubilejno 10. epizodo smo na KBŠ povabili Tjašo Miketič, prvo Belokranjko, ki je nastopila v vsem znani TV-oddaji “Štartaj, Slovenija!”. S svojo sošolko Tajdo sta v sklopu projekta na faksu postali pravi samostojni podjetnici, saj sta razvili recept za dve dip omaki, in sicer sladko-kislo in medeno BBQ. Omaki sta navdušili žirijo in popeljali Tjašo in Tajdo med 8 najboljših produktov 6. sezone oddaje. Za piko na i pa sta p o d p i s a l i p o godbo s trgovsko verigo Spar, kjer zdaj njuni omaki skorajda po vsej Sloveniji krasita police trgovin.
Morda i tebe, ki zdej to bereš, en dan pozovemo, ak maš morda i ti kaj pametnega za povedat. Se čujemo! 21
ŠPORT
Uspešno
3desetletje
VOKALNE skupINE
Lan
Avtorica: H. F.
Vokalna skupina Lan iz Metlike z zborovodkinjo Matejo Jakša Jurković uspešno raste iz leta v leto. Tako je skupina dosegla tudi svojo 30-letnico delovanja, ki so ga pevke s celovečernim koncertom obeležile lansko leto. Da so Lanovke najboljša ženska vokalna skupina Bele krajine, dokazuje tudi veliko projektov v zadnjem letu, ki so jih pevke kljub vsem »koronskim« omejitvam izvedle. O preteklem in trenutnem delovanju smo se pogovarjali s predsednico Barico Flajnik Koželj.
22
Foto: JK Visuals
1. Barica, če se ne motim ste predsednica zbora že od samega začetka Vokalne skupine Lan. Kako močno se je delovanje zbora spremenilo, seveda na boljše od leta 1999?
2. Vokalna skupina Lan je v dobi 30 let izvedla različne projekte tako doma v Beli krajini kot tudi drugod po Sloveniji in tudi tujini. Katere projekte in sodelovanja zbora bi bilo vredno izpostaviti?
Kar precej, iz dekliške skupine smo zrasle v žensko. Iz leta v leto smo pridobivale na samozavesti in prepoznavnosti. S kvalitetnim delom, ki so mu sledile pohvale in nagrade, smo se uspele enakovredno postaviti ob bok ostalim kvalitetnim pevskim zasedbam v Sloveniji.
Naša prva zgoščenka z naslovom Spazila sem Janka, Celovečerni koncert s KUD Dobreč v Cankarjevem domu, gostovanje v Makedoniji, dobrodelni koncert na Preloki z Vladom Kreslinom in KUD Dobreč, Schengenfest, Zofija - predstava gledališke skupine KBŠ, prva tamburaška opera na svetu Ambrož in Katarina, zlate in srebrne nagrade na regijskih tekmovanjih in Sozvočenjih.
POGOVARJALI SMO SE Z ...
3. Ne tako dolgo nazaj smo vas lahko spremljali na nacionalni televiziji, kjer ste skupaj s KUD Dobreč in MFS Ivan Navratil nastopile na državni proslavi ob 30-letnici dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije. Kako gledate na to? Že to, da nas organizator prireditve najde in povabi k takemu sodelovanju, nam veliko pomeni. Taki nastopi so priložnost za promocijo, spoznavanje, v tem primeru ne samo izvajalskih skupin, temveč tudi regije in občin, iz katerih prihajajo. Po strokovni plati pa so taki nastopi odlična priložnost za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Zelo lepo je nastopati v profesionalni kulturni ustanovi s profesionalno tehniko in strokovnjaki. 4. Če me znanje matematike ne vara, bi morale 30-letnico slaviti že kakšno leto prej kot v 2021. So bile za to krive trenutne omejitve ali kaj drugega? Če sem čisto natančna, segajo naši prvi koraki v november leta 1989, ko smo delovale kot sekcija MFS Ivan Navratil. Leta 1999 pa smo se osamosvojile in ustanovile Vokalno skupino Lan. Zato smo obletnice postavile na okrogla leta. Tako bi morale 30-letnico praznovati leta 2020, a smo jo zaradi epidemije prestavile v leto 2021. 5. Glede na to, da imate sedež v Metliki, kako da ste za izvedbo koncerta izbrale ravno Semič? V začetku smo nameravale koncert izvesti na prostem na grajskem dvorišču v Metliki. Vendar pa smo bile negotove glede vremena, izkazalo se je tudi, da grajsko dvorišče ne bo kos tehničnim zahtevam koncerta (ozvočenje, velikost odra, garderobe). KC Semič ima izredno 24
akustično dvorano, najbolj primerno za zborovske koncerte in žal mi je, da kulturni dom v Metliki nima teh zmožnosti. Menim, da ni nič narobe, če metliška kulturna društva priredijo nastop v Semiču. KC Semič ima odlično dvorano in profesionalno ekipo, ki omogoči, da se nastopajoči posvetijo svojemu nastopu, za vse ostalo pa odlično poskrbijo oni. Zakaj bi bile meje belokranjskih občin ovira, da ne bi ljudje kdaj pa kdaj prišli na kulturni dogodek v Semič tudi iz ostalih občin? 6. Na leto običajno realizirate več projektov. Kako se soočate z njihovim financiranjem in kako velik vpliv ima financiranje društva samega? Brez denarja seveda ne gre. Vsako leto se prijavimo na javni razpis Občine Metlika za dodelitev finančnih sredstev za kulturne dejavnosti, ki predstavljajo največji delež naših prihodkov. Imamo tudi članarino, kdaj pa kdaj se najde kakšen dobrotnik, ki nam donira kakšen dinar. Tudi nastopi nam prinesejo nekaj dohodka, vendar je takih vedno manj. Včasih nam pomaga tudi JSKD, območna izpostava Metlika ter Krajevna skupnost Metlika. Vedno načrtujemo delo v okviru finančnih zmožnosti, torej včasih več, včasih manj. 7. Leta 2014 ste na regijskem tematskem koncertu Sozvočenja, ki se je odvijalo na Gradu Rajhenburg v Brestanici, dobile nagrado za nakup notne literature, strokovne literature ali zborovskih zgoščenk. Ta nagrada je za vas pomenila kar veliko prelomnico, povejte mi o tem kaj več. Nagrada je namenjena obetavnim pevskim zasedbam. Naša zborovodkinja Mateja Jakša Jurković je predlagala, da denar namenimo nakupu izvirne umetne skladbe, ki bi jo izbrani
POGOVARJALI SMO SE Z ...
skladatelj napisal za Vokalno skupino Lan. Načrt je dokončno zaživel leta 2017, ko smo Lanovke izpeljale zelo uspešen projekt sodelovanja z najmlajšo generacijo slovenskih skladateljev. Patrik Quagiato, Tine Bec in Matej Kastelic so uglasbili tri pesmi Maje Kovač, bivše dijakinje naše zborovodkinje Mateje. Z njimi smo se predstavile na tematskem koncertu Sozvočenja in požele odlične pohvale. Sodelovanje smo nadaljevale in tako je leta 2018 Matej Kastelic za Vokalno skupino Lan napisal še vokalno skladbo Metliško kolo, po ljudskem napevu iz Metlike. Nanjo smo Lanovke še posebej ponosne. Povem pa lahko, da nas na stojalu tako rekoč že čaka nova skladba Mateja Kastelica, napisana posebej za nas. Zelo dober občutek je, ko dobimo originalno partituro skladbe, na kateri piše posvečeno Vokalni skupini Lan in zborovodkinji Mateji Jakša Jurković. 8. Torej se rade povezujete s skladatelji, kaj pa povezovanje z ostalimi društvi? To je pa nekaj najlepšega! Sodelovanje s KUD Dobreč je že tradicionalno, sodelovale smo s tamburaši MFS Ivan Navratil, pa Oktetom Vitis ter Mestno godbo Metlika, Otom Nemaničem itd. Nepogrešljiv je Andrej Kunič, nas zvesti pianist, pa Anton Grahek s tamburaši Glasbene šole Črnomelj. Da ne pozabim na črnomaljsko skupino Samorog, Anbot iz Ljubljane, Eroika Aromatika, Nušo Derenda, Vlada Kreslina, MePZ Postojna in verjetno še koga. Taka sodelovanja popestrijo naše delo, postavljajo nove cilje in prinašajo nove dosežke. 9. Katere so največje ovire pri delovanju pa tudi vodenju društva in kakšna je motivacija, ki vas žene naprej?
nejo in vztrajajo, ker jim je pri Lanu lepo in ker tako lahko življenju dodajo nekaj več. Zborovodkinja Mateja je neuničljiva, zagnana, optimistična, strokovna z jasno vizijo, kaj hoče doseči. Uspešno krmari med muhami, željami, sposobnostmi svojih pevk, je odlična pedagoginja, zborovodkinja in lokal patriotka. Včasih so naše želje podrejene finančni zmogljivosti, a konec koncev, ko nas publika nagradi z aplavzom, ko še dneve in dneve z navdušenjem komentirajo naš nastop, ko tudi same začutimo nepopisno zadovoljstvo po končanem nastopu, je to za nas največja motivacija. 10. Se lahko v prihodnje veselimo novih načrtov, kam stremite? Ne smem pozabiti na nove, mlade moči. V naših vrstah je Katja Stariha, študentka glasbene pedagogike, ki že nabira izkušnje s ponovno oživljenim Otroškim pevskim zborom Lan, v katerem pojejo osnovnošolci. Tako se nam ni potrebno bati za nove, mlade pevke v Lanu. Še vedno zbiramo pogum za sodelovanje na večjem zborovskem tekmovanju in sodelovanju na festivalih v tujini. Mogoče bi bilo dobro naše petje znova pospraviti na novo zgoščenko, povabiti k sodelovanju ... mmmm, mogoče Magnifica, Siddharto, saj se šalim, a nikoli se ne ve. 11. Naši arhivski podatki kažejo, da ste (op. a. Vokalna skupina Lan) nazadnje gostovali v Zvitici leta 2001, zato najlepša hvala, da ste si čas za nas vzeli tudi sedaj. Aktualno dogajanje delovanja Vokalne skupine Lan lahko spremljate tudi na njihovem Instagram profilu @vokalnaskupinalan in Facebook strani Vokalna skupina LAN.
Delovanje skupine je že dobro utečeno. Dekleta so pri stvari s srcem in pametjo. Osta25
ŠPORT
Priprave EuroChallenger
2021
Poletje 2021 je za mene potekalo malo drugače, kot sem bil tega navajen do sedaj. V ponedeljek, 5. 7. 2021 se je namreč začela dvomesečna »misija« EuroChallenger za mlajše košarkaše do 16 let, ki je potekala v Novem Sadu v Srbiji. Priprave so potekale v Slovenj Gradcu, kjer smo imeli odlične pogoje za treniranje in pripravo na prihajajoče evropsko prvenstvo.
26
Avtor: Tadej Dragovan
Prvi dan se je začel že zgodaj zjutraj zaradi vseh strogih pravil glede korone in uvodnega sestanka, na katerem se je predstavilo osnovna pravila, kot so recimo uporaba telefona smo 30 do 45 min na dan, prepoved sladic, termini počitkov, spanja, treningov in časa za skupno druženje. Temu je takoj sledil prvi dopoldanski trening, po kateremu sem dosti hitro ugotovil, da bosta ta dva meseca priprav še zelo dolga. Del štaba so sestavljali selektor, trije trenerji, kondicijski trener in jaz kot terapevt. Moja primarna naloga med treningi je bila skrb in rehabilitacija poškodovanih igralcev, a sem moral za tekoč potek treninga opravljati tudi druge naloge, kot so nošenje vode in priprava napitkov, brisanje podlage ter še ogromno ostalih malenkosti, brez katerih si sedaj ne predstavljam treninga. Kot uspešen dan sem si štel, da je ta potekel brez dodatnih poškodb, kar pa je bilo zelo redko, saj sem bil vsak teden redna stranka zdravstvenega doma in urgentnega centra.
ŠPORT
Moj običajen delovni dan se je začel vsak dan ob 7. uri zjutraj z bujenjem vseh igralcev. Velikokrat me je kdo vprašal, zakaj se ne zbudijo sami? Fantje niso imeli telefonov in sem bil zaradi tega tudi sam prikrajšan za uro spanja, ki sem jo takrat še posebej potreboval. Po zajtrku je sledila priprava na trening, se pravi bandažiranje, mazanje s kremami, reševanje prebavnih težav itd. Temu je sledil dopoldanski trening, kjer sem med treningom, kot že prej omenjeno, skupaj s kondicijskim trenerjem skrbel za poškodovane igralce, da so se lahko čimprej vrnili na igrišče. Treningu je sledilo kosilo in moje pol ure pavze, saj so me po ‘’odmaranju’’ čakale terapije v moji sobi »Fizio sobi«. Po terapijah je sledil počitek za igralce, a nikakor zame, saj se je bilo potrebno pripraviti že na popoldanski trening. Po treningu in večerji so sledile še večerne terapije in masaže ter zabava za igralce. Moja soba je postala soba za druženje in reševanje ne samo poškodb, temveč tudi ljubezenskih problemov. Delovnik se je tako zaključil vsak dan okoli 11. ure, ko sem lahko končno legel k počitku.
V sklopu priprav sm se odpravili tudi na tridnevni prijateljski turnir v srbski Divčibare, kjer smo odigrali dve pripravljalni tekmi proti reprezentanci Srbije. Na teh pripravah je vsem ostala v spominu le ena stvar, in sicer prank vseh igralcev name. Kot rečeno so imeli igralci telefone na dan le 30 min in skozi celotne priprave sem bil jaz tisti, ki je pobiral telefone in skrbel za njih. Drugo noč, enako kot vse dni pred tem, sem normalno pred spanjem pobral telefone. Vsak izmed igralcev pa mi je z velikim veseljem zaželel res lepo lahko noč in dober spanec. To kaj se je zgodilo za tem, pa ni bilo niti najmanj lepo ali prijetno. Ura je bila točno pol dveh ponoči, ko je zazvonila prva budilka. V tem trenutku sem si mislil, da je bilo to samo naključje, da je eden od igralcev pozabil ugasniti budilko. A precej hitro sem ugotovil, da to noč nebom spal, saj je po prvi budilki sledilo še najmanj 5 drugih naenkrat. Na začetku mi je bilo še smešno, a ko sem opazil, da je vseh 12 igralcev naštimalo alarme na vsakih 15 minut, sem bil že ''jako'' blizu živčnega zloma. V glavnem prank jim je 27
ŠPORT
zelo dobro uspel, saj sem to noč spal samo 2 ure. Zjutraj na zajtrku sem izgledal kot zombi, zamudil sem na trening in še pozabil vzeti svojo zdravstveno torbo. Če ne drugo, so se pa vsaj igralci in cel strokovni štab dobro nasmejali. Ker pa je logično, da bom moral prank tudi vrnit, sem čakal vse do zadnjega dne tik pred odhodom na prvenstvo, da je bilo res nepričakovano. Igralcem sem po zadnjem treningu povedal, da se takoj po kosilu v dresih slikajo pred hostlom za njegovo promocijo, v katerem smo stanovali. S pomočjo natakaric sem napolnil zelo velik sod z ledeno mrzlo vodo in jih med »slikanjem« zalil z nadstropja višje. Natakarice pa so poskrbele, da so nastale zelo dobre slike in posnetek. Po dolgem mesecu in pol pa je končno prišel čas prvenstva. Pot do Novega Sada je zaradi največje turistične sezone trajala slabih 12 ur. Ko smo prispeli na cilj, smo vsi pričakovali dober hotel, a so nas gostitelji poslali v najslabši
28
možni v centru mesta. Sobe, v katerih smo spali, so bile brez klime in izolacije, voda iz pip in tuša je tekla rumene barve, hrana prvi dan pa je bila iz vrečke. Temu so seveda sledile prebavne motnje, na kar smo bili pripravljeni z veliko zalogo linexsov in aktivnega oglja. Novi Sad se torej ni začel ravno po naših željah. Prvenstvo je potekalo na način igranja ''vsak z vsakim'', tako sta si najboljši dve reprezentanci zagotovili udeležbo na svetovnem prvenstvu. V naši skupini so bile reprezentance Belgije, Izraela, Češke, Turčije in Srbije, kjer sta zadnji dve veljali za favorita skupine. Za naše košarkaše je bilo to prvo veliko tekmovanje. To se jim je poznalo že prvi dan na uvodnem treningu, saj so si napake sledile ena za drugo, prisotna pa je bila tudi živčnost, tako da sprva ni kazalo obetavno. A so fanti ob začetku tekme pokazali bistveno več kot na treningu in uspešno stopnjevali svojo formo iz tekme v tekmo.
ŠPORT
Dan tekme je izgledal drugače kot ostali dnevi. Zbujanje je bilo ob zvokih slovenske glasbe in zbujanjem vsakega igralca posebej s posebnim pozdravom. Za razliko od priprav v Slovenj Gradcu, ko so za vstajanje potrebovali pol ure, so tukaj dobesedno skakali iz postelje. Terapije sem delal praktično od jutra do polnoči, če je bilo potrebno, tako da sem bil na voljo 24/7. Pred vsako tekmo je sledil daljši sestanek za analizo nasprotnika in malo motivacijskega govora. Temu je sledila pot do dvorane z avtobusom, na katerem je gorelo od slovenske glasbe, tako da so vsi okoli dobro vedeli, da se v tem avtobusu vozi slovenska reprezentanca. Vsako tekmo posebej ne bom opisoval, lahko pa samo rečem, da so fanti s svojo odlično in borbeno igro presenetili vse ekipe in na koncu zasedli odlično drugo mesto, ki nas letos vodi na svetovno prvenstvo v Španijo. Omembe vreden je tudi perspektivni igralec Reala Madrida, Jan Vide, ki je bil MVP turnirja. Zanj bomo v prihodnosti še veliko slišali.
Fanti so drugo mesto dobro proslavili, saj so na poti do hotela peli in skakali tako, da je cel center Novega Sada poslušal »lude Slovence«. Za zaključek lahko omenim, da smo prvenstvo zaključili zelo uspešno, nad vsemi pričakovanji in seveda z zasluženim drugim mestom. To je prva reprezentanca v zgodovini Slovenije v starostni kategoriji u16, ki se je uvrstila na svetovno prvenstvo.
Ko sem prišel domov, mi je primanjkovalo toliko spanca, da sem si moral vzeti tri dni dopusta za ležanje v postelji. To je bila neverjetna izkušnja z nekaj kiksi, a lahko na koncu rečem, da sem se res ogromno naučil in nabral novih izkušenj. Spoznal sem ogromno novih ljudi in upam, da bom te fante še dolgo spremljal na košarkarskih igriščih.
29
ŠPORT
VINIŠKA
Avtor: Rok Mirtič
malonogometna
Liga Viniška malonogometna liga - VML je bila ustanovljena okoli leta 2002 in je trenutno edina belokranjska amaterska liga, na katero se prijavijo ekipe s področja vseh treh belokranjskih občin. Ime je dobila po tem, da so se ob ustanovitvi najprej prijavljale le ekipe iz okoliških vasi, vendar je s časoma zaradi vse manj domačih ekip nekako zaspala.
VML
V letih, ko se liga ni odvijala, se je v Kanižarici zelo dobro prijela belokranjska malonogometna liga, ki so jo organizirali prijatelji iz ŠD RUDAR - Kanižarica, in je bila aktualna vse do leta 2015, ko je bila izpeljana tudi zadnja izvedba BML.V letu 2016 pa smo se člani ŠTD Vinica odločili, da povežemo društva in ekipe iz cele Bele krajine in sosednje Hrvaške ter ponovno prebudimo viniško malonogometno ligo. Tako VML poteka sedaj vsako leto, le v lanskem letu ni bila izvedena zaradi situacije s Covid-19. Zanimivost lige je ta, da lahko vsaka od ekip, ki se prijavi v VML, gosti en krog tekem in s tem tudi nekaj zasluži s prodajo hrane in pijače. Na ta način ŠTD Vinica tudi drugim ekipam ali društvom omogoča, da razvijajo ali pripomorejo k razvoju svojega kraja in športa, saj vsak krog, ki se izvaja v drugem kraju, pritegne tudi veliko število domačih obiskovalcev, ki so seveda željni dogodkov v svojem kraju. Marsikatera ekipa se nam je za ta namen
30
ŠPORT
že zahvalila in nas pri tem pohvalila, da delo opravljamo korektno. Svoje domače tekme so tako gostile ekipe: Zilje, Preloka, KMS Malerič, Pokalinda, ŠD Dragatuš, ŠD Kupa, ŠD Dragovanja vas itn. Vsako leto imamo v ligi med 10 do 12 ekip, ki se borijo za prvo mesto v ligi, ki so jo v preteklih letih osvojile različne ekipe (ŠD Kupa, POKALINDA, ŠD Dragovanja vas, ŠTD Vinica itn.). Poleg nagrade za najboljšo ekipo na koncu sezone podelimo tudi nagrade za najboljšega strelca, igralca, vratarja in najbolj fair-play ekipo lige. Seveda pa ne pozabimo na tiste, ki so med najbolj razvpitimi na tribuni - najboljšo šank ekipo. Sodnik Anto Đukić se z veseljem vsako leto odzove na naš klic in nam pomaga pri dobri izvedbi lige, zato gre velika zahvala njemu. Do sedaj smo si prizadevali, da bi liga ponudila nekaj več, torej da bi bila boljša in prijazna do vseh. Marsikoga s pravili tekmovanja ob začetku sezone nekoliko razburimo, vendar vselej opomnimo, da je potrebno na projekt VML gledati s perspektive širjenja lige po celotni Beli krajini in omogočanja promocije tudi ostalim društvom ali ekipam. Tekmovanja brez pravil bi po vsej verjetnosti pripeljala do ukinitve lige. Pred začetkom nam svojo podporo pri izvedbi omogočajo tudi številni sponzorji lige, ki smo jim hvaležni, da nas podpirajo in nam omogočajo izvedbo v takšnem obsegu, kot je trenutno. Vse sponzorje predstavimo na začetku sezone
tudi na velikem transparentu, kjer se vsaka ekipa pred začetkom tudi poslika. Zahvala pa gre tudi Klubu belokranjskih študentov, ki nam vsako leto priskoči na pomoč in nam pomaga na različne načine. Seveda upamo tudi na nadaljnje sodelovanje in krepitev vezi med nami. V letošnji sezoni 2022 želimo uvesti par novosti v ligi, in sicer tako, da bomo vsem ljubiteljem rekreativnega nogometa in ostalim gledalcem poskušali popestriti dogajanje, a več besed o tem v nadaljevanju oz. ob začetku sezone. Letošnja sezona VML se bo začela v sredini meseca aprila in zaključila konec junija v Vinici z upanjem, da bomo takrat že lahko rekli VELIKA ZABAVA. Prijave na letošnjo izvedbo VML spremljajte na družbenih omrežjih in pri vodji sekcije za šport. 31
NOVI SAD
NOVOletni
IZLET
– zopet smo bili v Novem sadu, v mestu z dušo! Avtorica: Maša Kuzma
Novi sad ... Iz organizacijskega vidika naporen, težaven, nepredvidljiv. Še posebej v času koronavirusa. Ampak to velja zgolj za naju z Blažem. Iz vidika udeleženca - čudovito! Novi sad je mesto z dušo, ki te napolni s pozitivno energijo že, ko se spustiš s Fruške gore v začetek mesta. Kljub dolgi in naporni vožnji z avtobusom tja in nazaj, se je naš čas v Srbiji dobro obrestoval. V letu 2020 tradicionalnega novoletnega izleta s KBŠ-jem nismo izvedli prvič v x letih. Z Blažem Pečaričem sva si zadala cilj, da bo leto 21' drugače. Zavihala sva rokave in se lotila organizacije. Tradicija vendar mora obstati. Kljub nepredvidljivi situaciji sva se odločila že v novembru začeti s pripravo na štiridnevni srbski izlet in tako smo zopet Belokranjci zavladali Novemu sadu.
32
Prvi dan nas je v restavraciji za dobrodošlico dočakala večerja z živo glasbo, ob kateri smo ne samo jedli, ampak tudi peli, plesali in (nekateri od nas) igrali na tamburice skupaj s srbskimi glasbeniki. Okusov hrane iz restavracije Plava frajla, v kateri smo večerjali, verjetno ne bi mogla opisati v tako kratkem prispevku bila je božanska. Drugi dan smo se pripravljali na najdaljšo noč v letu, nekateri smo počivali in zbirali moči, nekateri raziskovali, spet drugi smo že čez dan proslavljali. V Srbiji je namreč pogosto, da se na prednovoletni dan v klubih praznuje že od 13. ure naprej. Novo leto smo preživeli v družbi, gledajoč ognjemet, s kozarcem v roki in nasmehi na obrazu. Prvi dan leta smo izkoristili za drsanje v Ledeni šumi v Dunavskem parku. Eni smo se držali bolj ob ograji, drugi smo se obračali v piruetah, ampak prav vsi smo uživali – slike pričajo o tem. Novi sad smo drugi dan novega leta 2022 zapustili otožni in prijetno utrujeni, vedoč, da vstopamo v Slovenijo s svežim zagonom. S Klubom belokranjskih študentov smo tako znova poskrbeli, da ste se imeli čudovito in da je še eno novoletno praznovanje obarvano s potovanjem, druženjem in veseljačenjem.
NOVI SAD
33
DIJAŠKI KOTIČEK
DIJAŠKI NATEČAJ za najboljši strip, zgodbo ali pesem
1. mesto
Kaj bi bilo, če bi lahko... Avtor: Franc Absec
Kaj bi bilo, če bi lahko sanjal te? Poletel bi s tabo na bel oblak, premagal bi vsak svoj strah, ker misli bi ti ukradla mi vse. Kaj bi bilo, če bi lahko dotaknil se te? Oh ta svet bi takoj lepši postal, lepši kot takrat, ko sem te spoznal, tega dne še zdaj spominjam se. Kaj bi bilo, če lahko objel bi te? Misli vse bi mi odletele stran, ker bi bil ob tem trenutku le tebi vdan, ti v hipu bi umirila me. Kaj bi bilo, če bi lahko poljubil te? Takrat bi ti mene v nebesa pripeljala, vse moje slabe misli bi odgnala, oh, ko bi se to zgodilo le. Kaj bi bilo lahko če bi ti ljubila me?
34
DIJAŠKI KOTIČEK
DIJAŠKI NATEČAJ za najboljši strip, zgodbo ali pesem
2. mesto Avtorici: Kaja Žunič in Irma Subašić
35
DIJAŠKI KOTIČEK
GLAS mladih je BIL
ODMEVEN
Avtorica: Daša Schweiger
Ste vedeli, da imamo v Beli krajini najstarejši festival za mlade glasbenike v Sloveniji, ki šteje že 44 let? Glas mladih od leta 1978 organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Po lanski izvedbi festivala v e-obliki je bil dogodek letos izveden v živo, in sicer 20. 11. 2021 v Kulturnem domu Črnomelj. Sočasno se je zaradi ukrepov omogočal prenos tudi na daljavo, da so si festival lahko ogledali prav vsi konci Slovenije. Na odru so najprej potekale avdicije. Mladi glasbeniki so se predstavili v treh kategorijah: osnovnošolski, avtorski in bendovski. Strokovna komisija je naredila izbor finalistov, ki so se predstavili s svojimi avtorskimi skladbami. Letos je glasbenike ocenjevalo pet glasbenih strokovnjakov: glasbenik Miha Guštin - Gušti, glasbenik Borut Antončič - Bort Ross, glasbenik Bojan Cvjetićanin, glasbenica Tina Marinšek in glasbeni novinar ter strokovni sodelavec pri izvedbi Glasa mladih - Rudi Vlašič. Finalisti v osnovnošolski kategoriji so bili: Taja Jamnik, glasbena skupina Žur, Maks Koren in Ekaterina Križaj. Zmagovalec v tej kategoriji je bil mladi punker Maks Koren s skladbo Prevrt nazaj. Zmagovalec je iz rok Boruta Antončiča
36
prejel tudi dve vstopnici za Kolpa Castle Music festival 2022 in snemalni dan v studiu Lotos music. V avtorski kategoriji so tekmovali: Lana Cigler, No heart beat, Domen Brodarič, Nejc Rac & Vane Skubic in Adrijana. Zmagovalka te kategorije je bila mlada kantavtorica Adrijana s skladbo Najine tišine. Nagrado je podelil Silvo Gardešič - akustično kitaro, snemalni dan v studiu Lotos music in dve karti za Kolpa Castle music festival 2022. V bendovski kategoriji so nastopali: Bajta 23, EYP, NO OFFENCE!, Pamži, Gospa Profesor. Zmagovalni bend so bili Pamži s skladbo Nori na Majo. Zmagovalcem je nagrado podelil Uroš Raztresen. Prejeli so snemanje videospota, ki ga je podaril VIA Studio in igranje na glavnem odru Kolpa Castle music festivala 2022.
DIJAŠKI KOTIČEK
Odziv nastopajočih je bil zelo dober, navdušeni so bili nad prizoriščem in dvorano Kulturnega doma Črnomelj: ozvočenje v izvedbi JK zvoka je bilo kot na pravem rokovskem koncertu, posebno vzdušje pa je dodala barvita in energična razsvetljava. Vsi nastopajoči so bili hvaležni za glasove, zadovoljni so bili s komisijo in njihovo odločitvijo o zmagovalcu. Po njihovih besedah so bili občutki nepopisni in Glas mladih jim je pomenil začetek nečesa novega. Po besedah strokovne komisije je moč verjeti, da na slovensko sceno zagotovo prihaja še veliko dobrih glasbenikov, ki ne bodo prepevali le tujih priredb, ampak tudi svoje avtorske pesmi. Pohvaliti gre vse nastopajoče, saj smo bili čisto vsi na odru in v publiki presenečeni in hkrati navdušeni nad mladimi talenti, ki smo jih videli in slišali. Glas mladih 2021 je bil zagotovo odmeven. Posebno noto pa smo prireditvi dodale tudi voditeljice programa. Glas mladih je povezovalo kar pet deklet. ZIK Črnomelj si želi omogočati čim boljše pogoje za razvijanje kulturne ustvarjalnosti mladih in dati priložnost, da mladi preizkusijo oder in povezovanje na prireditvah. Ravno zato je organiziral dvodnevno delavnico, ki je bila namenjena mladim voditeljem oz. povezovalcem programa. Vodila jo je izjemna slovenska igralka Mojca Funkl. Udeležile smo se je Ivona Begovič, Urška Kmetič, Nina Brunskole, Daša Schweiger in Neža Barič. In ker si izkušnje lahko pridobiš tako, da skočiš v vodo in plavaš, smo vse skupaj vodile Glas mladih.
Mojca je z nami delala na osnovah improvizacije, kako se znebiti treme, kako biti sproščen, kakšna naj bo izgovorjava, prav tako pa nas je podučila o vseh ostalih elementih, ki jih pri nastopu potrebujemo povezovalci. Veliko poudarka je dala na to, da se voditeljice med sabo povežemo in si zaupamo. Posledično bi na odru med sabo boljše sodelovale in povezovale program. Z dekleti smo se imele zelo dobro, veliko smo se naučile in pridobile nove izkušnje. Po delavnicah smo bile vse bolj pripravljene in samozavestne. V veselje nam je bilo, da smo imele možnost sodelovati z znano slovensko igralko Mojco Funkl, ki je z nami delila svoje znanje. Mladim priporočam, da se udeležijo delavnic, ki jih organizira ZIK Črnomelj, saj so zelo kvalitetne, zabavne in poučne. Prinašajo znanje, ki ga ne morejo v Beli krajini osvojiti vsak dan. V letošnjem letu ustvarjalne delavnice pripravljajo vsak mesec, prav tako pa bo maja objavljen nov razpis Glasa mladih za mlade glasbenike. Naj bo kultura in ustvarjalnost del našega mladega vsakdana!
37
ŠTUDENTSKA KUH'NA
narastek
RIŽev
z JABOLKI,
SKUTO
in borovničevo
MARMELADO
Avtorica: Nika Ambrožič
Sestavine : • 1 l mleka • sol po okusu • 5 dkg masla • 25 dkg riža • 4 jajca (ločiti) • 4 žlice sladkorja • 1 vaniljev sladkor • 1 čajna žlička ruma • 4 manjša jabolka • 5 dkg skute • nastrgana limonina lupinica • borovničeva marmelada Mleko posolimo, zavremo in mu dodamo maslo in riž. Vrenje naj bo rahlo in naj traja 20 minut. Ko je riž kuhan, počakamo, da se ohladi. Nato stepemo beljake in proti koncu stepanja dodamo dve žlici sladkorja. V drugi posodi stepemo rumenjake z dvema žlicama sladkorja v penasto zmes, dodamo limonino lupinico, vaniljev sladkor, rum, naribana jabolka in skuto ter vse skupaj primešamo k ohlajenemu rižu. Dodamo čvrst sneg in vse nežno združimo v enotno maso. 38
Pripravljeno maso spravimo v namaščen pekač velikosti 28 krat 20 cm. Pečemo 40 minut na 180 °C. Ko je rižev narastek pečen, ga vsaj 10 minut pustimo v pekaču, nato pa postrežemo z borovničevo marmelado.
ŠTUDENTSKA KUH'NA
RIŽevi
rezanci
s piščancem,
JULIENNE
ZELENJAVO
Jajca ubijemo v skledo in jih z vilicami ali ročno metlico dobro razžvrkljamo. Nato jih spečemo na malo maščobe (umešana jajca). Ko so ta pečena, jih iz ponve odstranimo v manjšo posodico. Korenček, bučko in papriko narežemo na način julienne (na trakce). Nato na drobno sesekljamo čebulo, piščančja prsa pa narežemo na manjše kocke. Na isti ponvi popražimo čebulo in ji dodamo piščančja prsa. Ko so ta pečena, dodamo narezano zelenjavo in dušimo nekje okoli 10 minut. Ko je zelenjava dovolj mehka, dodamo skodelico arašidov ali indijskih oreščkov in umešana jajca. Vse skupaj nato zalijemo s sladko-kislo omako ter začinimo s soljo, kurkumo in česnom v prahu. Riževe rezance skuhamo po navodilih na embalaži. Ko so te kuhani, jih primešamo pripravljeni omaki in postrežemo z rezino limone ali limete.
in oreščki
Sestavine: • riževi rezanci • 500 g piščančjih prs • sladko-kisla omaka • manjša skodelica arašidov ali indijskih oreščkov • ½ rdeče paprike • ½ rumene paprike • ½ zelene paprike • 1 manjša bučka • 1 korenček • 1 čebula • 2 jajci • olje • sol • kurkuma • česen v prahu
39
Ni bo bon nov? Ni pani anik ke! S PRVO IZBIRO DOPOLNILNEGA ZAVAROVANJA IN DARILOM
PO IZTEKU STATUSA ŠTUDENTA ALI DOPOLNJENEM 26. LETU SKLENI DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
OB SKLENITVI PREJMEŠ:
majico OB VKLJUCITVI V PROGRAM VARUH ZDRAVJA
WWW.NIPANIKE.SI Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Poslovalnica Črnomelj Kolodvorska cesta 17 8340 Črnomelj vz-akcijamladi-2021 (210x250mm).indd 1
T: +386 (0)7 30 63 990 M: +386 (0)70 708 792
21. 09. 2021 09:47:09
#belokranjcidokoncasvojihdanof