2( '.9 54 &,47. ;*Ê 54;*?4;&3/& .3 84)*14;&3/&
9WĹSNHF _F RQFIJ karierni sejem in skupna strategija 2 2FWYNST[NÇ 7JLNOXPN 3;4 HJSYJW
T
ržnica za mlade, zaposlitveni sejem in obuditev Mladinskega sveta Bela krajine so ene od zamisli, ki so jih izpostavili udeleženci petkove druge agore v Črnomlju. Na javni razpravi, tokrat naslovljeni 'Zt bi ostal v Beli krajini!', ki jo je organiziral Regijski NVO center, se je zbralo nekaj več kot 20 Belokranjcev, v treh urah pa so za različnimi omizji iskali konkretne rešitve. Na prvi, februarski agori 'Zk bi ostal v Beli krajini?' so namreč nakazali vrsto zadev, s katerimi bi bilo življenje v domači regiji bolj privlačno za vse, sploh za mlade. »Na tistem srečanju smo slišali, kako pomembna so seveda stanovanja, zaposlitve, dobre cestne in informacijske povezave, a so udeleženci hkrati ugotovili, da so enako pomembni vzgoja, izpostavljanje prednosti življenja v tej regiji pa tudi sodelovanje in povezovanje tukajšnjih občin, zavodov, mladinskih organizacij,« je povedala vodja Regijskega NVO centra Maja Žunič Fabjančič in nadaljevala: »Pred drugo, petkovo agoro si tako nismo delali utvar, da bomo z našo razpravo denimo hitreje zgradili tretjo razvojno os. Ampak smo iskali rešitve na tiste izzive, kjer lahko največ prispevamo sami in v katere so aktivno vključeni mladi. Naloga udeležencev pa je bila, da skupaj poiščejo tiste, ki so uresničljive, na katerih lahko začnejo delati sami v okviru projektov ali projektnih skupin in lahko izboljšajo kakovost življenja mladih v Beli krajini« Za tremi omizji so tako razpravljali o temah, kot so ponudba za mlade, posel, družina in vzgoja, na podlagi predhodne analize pa jih je skozi proces vodil moderator Sašo Kronegger. Četrto omizje je bilo namenjeno
26
konkretnejšemu povezovanju mladinskih organizacij v regiji, pri čemer je sodeloval tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije. Po treh urah so omizja vsem udeležencem predstavila svoje »prototipe« in načrte, kako jih uresničiti. Za mlade bi denimo priredili bazar lokalnih društev, kjer bi se jim predstavili tako gasilci kot lokostrelci in drugi, ter jih spodbudili k vključevanju. Mladinske organizacije bi podobno tržnico priredile na belokranjski »tromeji« v Gradcu, saj so med agoro sklenile, da se morajo tudi same bolj odpreti navzven in odigrati pomembnejšo vlogo pri povezovanju in zagovarjanju interesov mladih v regiji, ne le posamično po občinah. Temu naj bi prispevala tudi obuditev Mladinskega sveta Bele krajine, kar naj bi se zgodilo še do novembra letos. Med idejami se je znašel tudi belokranjski karierni sejem, spodbujanje štipendiranja in mentorstva, nekateri bi začeli s konkretnimi prostovoljskimi akcijami, da bi mladi denimo kosili travo ali počistili zasnežene dovoze pri starejših občanih, na ta način bi spodbudili medgeneracijsko sodelovanje in družbeno odgovornost itd.
