v enotno obdelovalno celico, ki jo poslužuje robot z dvostranskim teleskopom z bruto kapaciteto dviga 2-krat 700 kg in manipulativno dolžino treh metrov. Drugi element robotske celice pa predstavlja paletni sistem s paletnim skladiščem in paletnim regalom s 40 paletnimi mesti. A pot do povsem avtomatizirane robotske celice je bila vse prej kot lahka. »Prvi pogovori s proizvajalci opreme niso bili optimistični. Večina rešitve, ki bi ustrezala našim zahtevam, ni imela, tisti, ki pa so imeli približno ustrezno rešitev, pa so bili za nas finančno nedosegljivi,« nam je zaupal Radović, ki je vztrajal pri svoji viziji. Podjetje TEH-CUT se je zato odločilo, da bo manjkajoče konstrukcijske rešitve v večji meri razvilo kar samo, razvoj krmiljenja robotske celice pa zaupalo poslovnemu partnerju. »Sestavil sem ekipo strokovnjakov s področja konstrukcije in avtomatizacije, ki je sodelovala z dobaviteljem opreme za avtomatizacijo. Nemško podjetje SOFLEX GmbH, ki sem ga nagovoril že v zgodnji fazi projekta, s ciljem, da prevzame razvoj rešitve krmiljenja robotske celice in potrebne digitalizacije procesov za realizacijo cilja avtomatizacije, se je izkazalo za idealnega partnerja.« Obe podjetji sta morali pri uresničevanju cilja avtomatizacije orodjarne rešiti veliko prebojnih nalog in izzivov s področja dinamičnega planiranja, komunikacije različnih krmilnih sistemov, uskladiti podatkovne knjižnice posameznih ključnih elementov, kot so paletni vpenjalni sistem, rezilna orodja, držala, merila ter tehnološki parametri obdelav. »Zelo ponosen sem na naše strokovnjake za konstrukcije, ki so s sijajnim delom in izjemno inovativnostjo prepričali dobavitelja stroja, da uporabi in integrira našo rešitev v avtomatizacijo celice. Svetu smo dokazali, da sta naša pot in vizija pravilni, avtomatizirana orodjarna pa še kako učinkovita,« danes z nasmehom pove Radović.
Podatkovno-programski temelji Podobno velik izziv, kot priprava strojnih temeljev – torej konstrukcij in povezovanje robotov ter obdelovalnih strojev – je tudi priprava programskih temeljev. Medtem ko inženirji in operaterji v orodjarni delajo s številnimi orodji CAD in CAM, nad
Intervju: Duško Radović
Digitalizacija orodjarne: velik izziv in še večja pričakovanja Miran Varga Duško Radović, direktor orodjarne TEH-CUT, nam je zaupal, da pot digitalizacije orodjarne nikakor ni enostavna in da morajo za končni uspeh vsi zaposleni razumeti, kam plujejo, in veslati v isto smer.
TEH-CUT
Predstavitev podjetja
delovanjem avtomatizirane orodjarne bdi prilagojen sistem ERP. Programskemu okolju orodjarne so skupni podatkovni temelji in hitra ter natančna izmenjava podatkov med sistemi in aplikacijami, ki v novi paradigmi proizvodnje igra ključno vlogo v pripravi načrtovanih orodij na avtomatizirano proizvodnjo v orodjarni. Rezultati so zgovorni. Orodjarna TEH-CUT ob istem številu zaposlenih letno dosega 15 odstotkov višjo prodajo, pri čemer je čas, potreben za prisotnost operaterja ob obdelovalnem stroju, zmanjšalo na vsega petino časa, potrebnega pred avtomatizacijo robotske celice. Prihranki so občutni tudi na področjih povezanih z odpravo napak, čas za popravila, dodelave ali ponovne izdelave so uspeli v orodjarni praktično prepoloviti. »Digitalna infrastruktura, pristop in realizacija omogočajo veliko natančnejše projekcije, planiranje in predvsem verifikacije. To v skupnem imenovalcu pomembno znižuje tveganja realizacije projekta, kar je osnovni cilj obeh partnerjev,« pojasni Radović. Digitalizacija in primerna hramba glavnih in drugih podatkov realizacije delovnega naloga pomembno skrajšata proces realizacije ponovitvenega orodja. Opisani koncept predstavlja možnost večje integracije oddelka razvoja orodjarne v razvojne procese naročnika. In prav take – digitalizirane in avtomatizirane – bodo morale postati vse orodjarne prihodnosti.
Odločili ste se, da klasično delovanje orodjarne postavite na glavo in korenito spremenite organizacijsko logiko nastanka orodij. Kje ste dobili to idejo? V karieri sem imel srečo, da sem lahko obiskoval konkurenčne orodjarne ter podjetja, ki naročajo orodja in orodjarske storitve. Kljub dejstvu, da ima Hrvaška precej nižje stroške dela od držav severno in zahodno od nje, pa sem spoznal, da je klasični orodjarski organizacijski model preživet. Težava je predvsem v tem, da klasično orodjarstvo ni več konkurenčno pritiskom z vzhoda, zaostaja na več ravneh, predvsem pa glede rokov dobav, ki jih narekujejo naročniki, prepočasi uvaja nove tehnologije, predvsem pa ni dovolj inovativno. V nekem trenutku sem doumel, da prihodnost pripada podatkom in informacijam, programski kodi, algoritmom in talentom, ki bodo znali vse našteto povezati v visoko dodano vrednost. Orodjarstvo ni inovativno? Ni, vsaj kar zadeva področja novih pristopov in rešitev. Tako kot malodane vsega okoli nas tudi orodij ne moremo v nedogled delati koračno. Nekatere orodjarne so to že ugotovile, večino pa to spoznanje šele čaka.
Marec • 135 (3/2023) • Letnik 18
33
