Skupina CHIRON je prevzela HSTec

Nemška skupina CHIRON, eden izmed v svetu vodilnih proizvajalcev obdelovalnih strojev, je prevzela HSTec in začenja z velikimi naložbami v visokotehnološko tovarno v Zadru.

Direktor zadrskega HSTeca Mladen Šarlija v razgovoru pusti velik vtis s tem, da vidi in razume bližajočo se krizo, ki je ne jemlje zlahka, vendar si z njo tudi preveč ne beli glave, saj imata sam in podjetje, ki ga vodi, že danes preveč dela za celo leto 2023 in še za nekaj prihodnjih let.

Proces prevzema se je formalno končal 1. avgusta, ko je svetovno znani nemški proizvajalec obdelovalnih strojev CHIRON dokončal nakup 90-odstotnega deleža v podjetju HSTec. Podjetje se ne bo selilo in je postalo blagovna znamka skupine CHIRON (»HSTec – brand of the CHIRON Group«), iz HSTec, d. d., pa je bilo preimenovano v CHIRON Croatia, d. o. o.

Pri sklepanju partnerstva se je lepo pokrilo več dejavnikov. Željko Goja in Frane Marasović, ki sta bila poleg Šarlije solastnika podjetja HSTec, sta se odločila za odhod v pokoj, pred tem pa sta želela poskrbeti za nadaljnji in še intenzivnejši razvoj podjetja, v katerega sta od ustanovitve leta 1996 vložila veliko truda in naporov. CHIRON je po drugi strani iskal podjetja, s katerimi bi lahko razširil svojo ponudbo proizvodov in storitev.

»Partnerstvo s Chironom prinaša sinergije in know-how na področju strojegradnje, dostop do svetovnega trga ter nabavnih in prodajnih verig, sledi pa tudi greenfield naložba. Obstaja cela vrsta razlogov, da smo sprejeli njihovo ponudbo. Ta ni bila samo finančne narave, saj so nam ponudili cel paket, vključno s strategijo razvoja in z razvojem človeških virov. Paket je bil za HSTec zelo zanimiv, saj nam omogoča srednjeročni in dolgoročni razvoj,« pojasnjuje direktor in doda, da se je podjetje že navadilo na življenje v partnerstvu.

Po ustanovitvi podjetja in razvoju prvega visokohitrostnega vretena (od tod prihaja tudi del kratice za High Speed v imenu podjetja) so inženirji Goja, Šarlija in Marasović leta 1996 našli partnerja v nemškem Indramatu (danes Bosch Rexroth). Ta je v obnovo zgradbe, ki je bila porušena v vojni, vložil milijon takratnih nemških mark. Partnersko sodelovanje z drugim nemškim podjetjem je potekalo v obdobju 2001–2009, ko so ustanovitelji, »okrepljeni« z Miodragom Kulašem iz kooperantskega podjetja Kontakt, d. o. o., vzeli kredite in v celoti odkupili podjetje. Odkup je bil dokončan leta 2010.

»Po zahodni Evropi smo zdaj lahko razširili prodajo na cel svet,« je jasen Mladen Šarlija, ko navaja neposredne koristi od partnerstva s skupino CHIRON. Doda, da je nemška korporacija leta 2021 analizirala regijo DACH (Nemčija, Avstrija, Švica) in da so se razgovori s HSTecom začeli lani. Pogajanja o prevzemu se niso vlekla zato, ker je CHIRON pristopil z resnim paketom in z resnično potrebo – kupili so znanje, ki jim je manjkalo. Prej so motorna vretena kupovali na trgu, zaradi varnosti in razvoja novih strojev pa jih danes želijo izdelovati sami.

»CHIRON je s prevzemi oblikoval široko paleto strojev za točno določene namene in ti so vrhunski v nekaterih pogledih. Za vsako tehnološko rešitev bomo imeli specializirano motorno vreteno in razvoj teh linij motornih vreten se je že začel. Tudi v prihodnje bomo obdržali svoje dosedanje trge ter ponujali specialne rešitve in izdelke,« je povedal direktor CHIRON Croatia.

skupina CHIRON – od starogrške legende do legendarnih CNC-obdelovalnih centrov

HSR1800 — Univerzalna robotska celica za uporabo pri vzdrževanju strojev

Nemca Otto Staebler in Gottfried Schnell sta leta 1921 v Tuttlingenu v zvezni deželi Baden-Württemberg ustanovila podjetje za proizvodnjo precizne mehanike in kirurških instrumentov Fabriken für feinmechanische Apparate und chirurgische Instrumente GmbH. Da bi bolje prodajali kirurške instrumente iz nerjavnega jekla, ki je bil takrat nov material, so oblikovali blagovno znamko CHIRON.

Poimenovali so jo po Hironu iz starogrške mitologije, najpametnejšem in najbolj izobraženem kentavru, ki je postal mentor Ahilu in očetu zdravilstva Asklepiju.

Dejavnost podjetja so nato v petdesetih letih prejšnjega stoletja razširili na proizvodnjo kompresorjev in pnevmatskih naprav. Leta 1958 so izdelali prve pnevmatske naprave za samodejno podajanje in pozicioniranje obdelovancev, ki so se pozneje razvile v specialne obdelovalne stroje. V osemdesetih letih so predstavili legendarni vertikalni CNC-obdelovalni center CHIRON FZ 16, ki je bil znan po tem, da je orodje zamenjal v eni sami sekundi.

Družba se danes ukvarja s CNC-rezkalnimi in stružnimi centri, dodajalnimi izdelovalnimi tehnikami, dobavo celotnih kovinskopredelovalnih obratov, avtomatizacijo in digitalnimi rešitvami, ponujajo pa tudi obnovljene stroje in različne storitve. Večino kupcev imajo v avtomobilski industriji, strojegradnji, proizvodnji medicinskih pripomočkov, proizvodnji preciznih izdelkov, letalski in orodjarski industriji. Obrate in razvojne centre imajo v Nemčiji, Švici, na Kitajskem, v ZDA in od lani tudi na Hrvaškem.

HSTec

Podjetje HSTec (High Speed Technique) je bilo ustanovljeno leta 1996, ko so trije inženirji Željko Goja, Mladen Šarlija in Frane Marasović v enem od obratov nekdaj svetovno znane tovarne specialnih obdelovalnih strojev SAS v Zadru zagnali in izpopolnili proizvodnjo visokohitrostnih motorjev za obdelovalne stroje. Solastniki so razvijali podjetje od samega začetka, HSTec pa je danes v samem vrhu svetovne ponudbe visokohitrostnih motornih vreten za industrijo obdelovalnih strojev, avtomatizacije in robotizacije za različne aplikacije in industrije. Več kot 75 odstotkov prihodkov ustvarijo iz izvoza lastnih izdelkov in storitev v države EU in sveta. Glavni kupci HSTecovih proizvodov so, razen avtomobilske industrije steklarska industrija, livarji in živilska industrija.

Poleg HSTeca obstaja tudi podjetje HSTec staklarski sustavi, ki se ukvarja s proizvodi, stroji in orodji za steklarsko industrijo. To podjetje se je pred petimi leti oddelilo od HSTeca in je danes samostojno, njegovi solastniki pa so nekdanji partnerji iz HSTeca.

»Prisluhnili smo potrebam kupcev iz steklarske industrije in podjetij, ki ji dobavljajo orodja, ter začeli izdelovati opremo za njihovo proizvodnjo. Tako so nastali HSTec Glass Systems,« pojasni Šarlija.

V delu HSTecove stavbe domuje tudi Kontakt, d. o. o., ki je samostojno podjetje in s katerim si delijo prostor od prvega dne, ukvarja pa se s proizvodnjo programske opreme in z elektroprojektiranjem. »Kontakt, d. o. o., ima kompetence, ki jih potrebujemo in ostaja naš kooperant tudi po prevzemu,« pojasni Šarlija.

iz koronakrize brez posledic!

Šarlija poroča, da je podjetje iz Zadra preživelo koronakrizo brez posledic.

»Preživeli smo mesec dni oteženega poslovanja brez izvoza in uvoza, zaradi česar je letni promet upadel za sedem odstotkov. Nismo pa izgubili donosnosti, krizo smo premagali in že leta 2021 smo dosegli skoraj 20-odstotno rast, s čimer smo se približali skupnim prihodkom iz leta 2019,« je povedal Šarlija. Omenil je, da je bila za podjetje veliko resnejša kriza leta 2009, ko so se skupni prihodki zmanjšali za kar 40 odstotkov, po krizi pa so prihodki takrat in danes spet zrasli. »Za leto 2022 napovedujemo prihodke v višini 11,5–12 milijonov evrov, več projektov pa je še v teku in ni znano, kdaj bodo izstavljeni računi,« pojasni Šarlija.

»Predhodno poslovno leto 2021 smo končali z 99 zaposlenimi, leto 2022 pa bomo končali s 106 ali 107 zaposlenimi. Glede na število obračunanih delovnih ur bomo izkazali 103 ali 104 zaposlene, saj imamo tudi nekaj zaposlitev za polovični delovni čas. Število delavcev spremlja rast prometa in skoraj 90 odstotkov zaposlenih dela v proizvodnji, od projektiranja do montaže. Več kot 40 odstotkov zaposlenih ima visoko izobrazbo in med njimi so tudi doktorji znanosti,« se pohvali direktor.

Delovna sila

»Nimamo tujih delavcev in ne trdim, da jih ne bomo imeli. Fluktuacija zaposlenih je razmeroma majhna. Danes težko pridemo do kvalificirane delovne sile, smo pa zelo aktivni v programih sodelovanja in privabljanja talentov, pri opremljanju in gradnji kabinetov, v dualnem izobraževanju … Smo aktivni, toda pripravljene delovne sile ni in zato si moramo prizadevati, da pritegnemo nove delavce. Število zaposlenih bomo povečali za 40 odstotkov, ne vem pa, ali bodo vsi Hrvati. Še naprej razmišljamo o tem, kako naj poskrbimo za privlačnost delovnih mest in kako z ugodnostmi pritegniti več mladih. Pomanjkljivost je, da smo privlačna turistična destinacija in mladi lahko zato hitreje in enostavneje zaslužijo v turizmu. Zato se nam dogaja, da mladi po opravljenem strokovnem izobraževanju raje odidejo delat v turizem. Z visoko izobraženimi kadri nimamo težav, manjkajo pa nam kvalificirani delavci, CNC-operaterji, tehniki in mehaniki,« našteva Šarlija in doda, da v podjetje prihajajo na prakso in na strokovne delavnice študentje strojnih fakultet iz Reke, Splita in Zagreba, podjetje pa se predstavlja na kariernih dnevih, sponzorira študentsko formulo na FSB … Dualni sistem izobraževanja je edini način za motiviranje srednješolcev, da se pridružijo podjetju. Dijaki tako po novem programu za CNC-operaterja prebijejo dva dni v tovarni podjetja in tri dni v šolski učilnici. Direktor se še pohvali, da je HSTec dobil velik projekt za opremljanje tehnične šole v Zadru s 5-osnimi CNC-stroji in z merilno opremo vrhunske natančnosti. Tako opremo so že dobavili šoli v Sisku.

Greenfield naložba – podvojitev prihodkov

»V kratkoročnih načrtih smo imeli tudi greenfield naložbo, ki bi jo sicer izpeljali sami, tako pa jo bomo realizirali skupaj s Chironom. Na svojem zemljišču jugovzhodno od obstoječe tovarne bomo zgradili novo halo s približno 1800 kvadratnimi metri, glavni projekt zanjo pa je že pripravljen. V njej bomo proizvajali motorna vretena za Chironove obdelovalne centre. Do sedaj smo izdelovali le po naročilu, v novi hali pa bomo začeli z maloserijsko proizvodnjo. To bodo serije z 20–50 kosi in proizvodnja bo organizirana po najsodobnejših vitkih načelih. Ker postajamo maloserijska proizvodnja, moramo reorganizirati celoten izdelovalni proces. Do konca leta 2025 načrtujemo podvojitev prihodkov in rast števila zaposlenih za 40 odstotkov,« je Šarlija predstavil načrte v zvezi s širitvijo poslovanja.

En robot zaposli tri ljudi

»Glede na rast deleža industrijske avtomatizacije v prihodkih smo v poslovnem letu 2022 ustvarili 65 odstotkov prometa iz izvoza, pred tem pa v povprečju med 75 in 80 odstotki prometa. Zadnja leta so nam na Hrvaškem vse dostopnejši skladi EU, med katerimi je tudi veliko projektov na področju robotizacije in avtomatizacije proizvodnje. V obdobju 2019–2021 se je pri nas zgodil pravi bum na področju robotizacije in zato nam je »upadel« izvoz,« z nasmehom pojasni Šarlija in doda, da bodo njegovi kupci na Hrvaškem gotovo nadaljevali z avtomatizacijo in robotizacijo, ne le zato, da bi se spopadli s pomanjkanjem delovne sile, temveč tudi zaradi konkurenčnosti na tujem in domačem trgu.

»Naši kupci imajo izkušnjo, da avtomatizacija in robotizacija prinašata nova delovna mesta, torej da se z vsakim postavljenim robotom odprejo še tri delovna mesta. Nekateri naši domači kupci so zaradi tega občutno povečali produktivnost in obseg proizvodnje, to pa je prava pot naprej tudi za druge panoge,« poroča Šarlija o izkušnjah iz avtomatizacije proizvodnje.

Vsi omenjajo gospodarsko krizo v zahodni Evropi in HSTec je v veliki meri odvisen prav od zahodnoevropske avtomobilske industrije. Ali so hrvaški proizvajalci na pragu katastrofe, zlasti plastičarji in kovinskopredelovalna industrija, ki so tesno vezani na evropsko avtomobilsko industrijo?

Naši proizvodi so strateški

»Nemške številke padajo in vsi ekonomisti se strinjajo, da prihaja recesija. Mi jo občutimo le po stagnaciji dohodnih naročil. Naročila stagnirajo, v absolutnih številkah pa imamo največje število naročil v zgodovini. Profilirali smo se v industriji, kjer razvojni cikli trajajo tudi več let in kjer se zato najprej ukinejo manjši projekti. Naši proizvodi pa spadajo v segment strateških naložb in kupci zato tudi v prejšnjih krizah niso preklicali izdanih naročil. To nam daje varnost in stanje je za zdaj stabilno,« poroča Šarlija.

Direktor pojasni, da razmer nihče ne obravnava črno-belo ter da se vsi zavedajo, da so kupci odvisni od dobaviteljev in dobavitelji od kupcev, kupci pa zato v krizi hranijo kakovostne dobavitelje in pazijo nanje. »Naši kupci so nas v času krize zadržali kot dobavitelje, zato smo krizo prebrodili hitreje in lažje. V HSTecu med krizo nismo odpuščali delavcev, saj brez kakovostnih zaposlenih ni mogoče razvijati podjetja in trgov,« pove Šarlija.

Doda še, da se dobra podjetja pripravljajo na krizo z usposabljanjem, usvajanjem novih tehnologij in še zlasti z razvojem! Že po poletnih počitnicah so začeli z razgovori in zaposlovanjem novih kadrov, ki se bodo začeli šolati že na začetku leta 2023. »Skupaj s konzultanti razvijamo nove proizvodne procese za male in srednje serije. V recesiji intenzivno pospravljamo hišo in se pripravljamo na obdobje rasti. Med koronakrizo smo intenzivno delali in takrat je nastala tudi samodejna robotska celica, ki smo jo predstavili leta 2021. Robotske celice razvijamo že vrsto let, predvsem po specifikacijah kupcev. Med korono smo se posvetili razvoju univerzalne robotske celice za posluževanje CNC-strojev, v katero se vgradijo roboti po izbiri kupca,« pojasni Šarlija. Velik napredek so dosegli tudi pri razvoju programske opreme za upravljanje omenjene celice, ki je tako intuitivna, da traja usposabljanje operaterjev vsega uro ali dve.