Intervju z nominiranko: Neža Guzelj

Neža Guzelj, magistrica inženirka strojništva dela kot vodja produktne skupine velikih črpalk v podjetju MAHLE Electric Drives Slovenija, kjer s sodelavci razvija električne črpalke za električne avtomobile.

Dobrega inženirja zanimajo nove stvari in inovacije

Neža, od kod »klic« za inženirski poklic?

Inženirski poklic mi je predstavil oče, ki je prav tako diplomirani inženir strojništva. Vedno me je spodbujal, da sem se spraševala, zakaj stvari delujejo na določen način in odgovore na ta vprašanja tudi poiščem. S tem sem razvila radovednost, ki me je pozneje pripeljala do odločitve za študij strojništva. V svetu strojništva lahko še naprej raziskujem in se sprašujem, zakaj in kako stvari delujejo. Tako lahko sedaj pri svojem delu uporabljam znanje, ki sem ga pridobila pri študiju in tudi sama lahko prispevam k razvoju in izboljšanju naše prihodnosti.

Kaj vam je pomenila nominacija za inženirko leta?

Nominacijo za inženirko leta razumem kot vlogo ambasadorke, in sicer, da mladim dekletom ter fantom predstavim, s čim se ukvarjam, in jim na ta način pokažem, da je izbira inženirskega študija pravilna odločitev in da je možnosti za delo, ki ga opravlja inženir, izredno veliko in lahko vsak zase najde nekaj, kar ga veseli.

Kako sicer gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

Ženske smo v inženirskih poklicih še vedno v manjšini, zato je pomembno, da se to razmerje čim bolj izenači, saj s tem poskrbimo na uravnoteženost v delovnih ekipah. Ženske dodamo svoj vidik k razumevanju izziva in k pristopom za njegovo reševanje. Več različnih mnenj in stališč nam tako lahko pomaga do še boljšega končnega rezultata.

Kaj je tisto, kar po vašem mnenju naredi dobrega inženirja/inženirko?

Dobrega inženirja naredita predvsem neskončna radovednost in nenehna želja po učenju. Dobrega inženirja zanimajo nove stvari, sveže raziskave in trendi, ki se razvijajo okoli nas, predvsem pa se pogosto vpraša, kako lahko tudi sam sodeluje pri teh inovacijah.

Če se posvetiva vašemu delu – je avtomobilizem vaša strast?

Moja strast je predvsem to, da lahko sodelujem pri novih trendih, ki se odvijajo na trgu. Tako imam občutek, da sem del prihodnosti. Preobrazba avtomobilske industrije je trenutno v polnem zagonu, kar je očitno predvsem pri elektrifikaciji avtomobilov. Moja vloga v tej preobrazbi je v razvoju električne črpalke za hlajenje baterije ter vodikovih celic, ki jo razvijamo skupaj s sodelavci.

Kako je delati na področju, ki za večino ljudi šele prihaja (e-mobilnost)?

Delati na področju, ki ravno vstopa v življenje ljudi, je zanimivo in tudi odgovorno. Zanimivo, ker pri svojem delu lahko iz prve roke spoznavam, kakšne so nove zahteve za komponente električnih vozil. E-mobilnost je novost tudi za proizvajalce avtomobilov, zanimivo jih je opazovati, čemu dajejo poudarek in kako oni razumejo nove tehnologije. Seveda pa je delo tudi izredno odgovorno, saj je uporabnik električnega vozila na cesti izpostavljen drugim voznikom in drugim vozilom. Naša naloga je z razvojem kakovostnih komponent poskrbeti, da je varnost voznika in potnikov v vozilu zagotovljena.

Ste projektna vodja v razvojnem oddelku. Kaj vse obsega vaše delo? Oziroma, kako je videti vaš delovni dan?

Moj delovnik je vedno izredno razgibam in obsega veliko različnih nalog. Vsak dan sem vpletena v različne teme, od tehničnih in produkcijskih stvari, do skrbi glede zagotavljanja kakovosti itd. Poleg tega moram imeti vedno v ozadju tudi komercialni vidik projekta. In prav to mi daje priložnost, da sodelujem z različnimi strokovnjaki, ki delajo »vse živo«. Člani naše ekipe ne prihajajo le iz Slovenje, temveč tudi Nemčije, Kitajske in Amerike. Zelo zanimivo je delati z ljudmi iz različnih kultur, ki imajo drugače poglede in delovne navade. Tako se skoraj vsak dan naučim kaj novega, kar mi pomaga, da sem stalno v stiku z razvojnimi smernicami v avtomobilizmu. Lastno tehnično ozadje mi vsekakor pomaga, saj sem bila v preteklosti vedno osredotočena na razvoj in proizvodnjo izdelka. Kot projektna vodja pa sem spoznala tudi finančni vidik produkta in vse ostale aktivnosti, ki se dogajajo v ozadju, da lahko trgu ponudimo kakovosten izdelek.

So potemtakem električne črpalke vaša strast?

Same električne črpalke niso moja strast. (smeh) Imajo pa pomembno vlogo v avtomobilu, saj so sestavni del pogonskega sistema – njihova naloga je vzdrževanje zahtevane delovne temperature hladilne tekočine. Tako skrbijo, da se baterijski sklop ali posamezne celice med delovanjem ne pregrevajo, da je v sistemu najprimernejša temperatura za optimalno rabo baterije v odvisnosti od načina vožnje ter da se komponente ne obrabljajo prehitro.

Kaj torej naredi dobro črpalko?

Dobra črpalka dosega visok izkoristek, ta pa je odvisen od zasnove in vgrajenih komponent. V praksi moramo z ekipo sodelavcev poskrbeti, da je vsak sestavni del optimiziran ter da se komponente natančno povezujejo v celoten sistem. Z razvojem elektromotorjev in »novim« virom pogonske energije so se spremenile tudi zahteve glede komponent v vozilih. Tako se je spremenil tudi pojem »dobra črpalka«. V primeru motorjev z notranjim zgorevanjem, kjer je črpalka privijačena na motor, je bil poudarek predvsem na robustnosti. Pri električnih avtomobilih pa je pomembna predvsem vzdržljivost črpalke. Poleg hlajenja baterije med vožnjo je treba sistem hladiti tudi med polnjenjem baterije, kar podaljša čas uporabe črpalke.

Menite, da bi lahko Slovenija kdaj imela tovarno električnih vozil, ki bi bila v večini plod domačega znanja?

V Sloveniji imamo že sedaj veliko dobaviteljev komponent za električne avtomobile. Tudi mnogo izdelkov v avtomobilih, ki jih vozimo, je plod domačega znanja in razvoja. Bi lahko vse skupaj povezali v celoto in postavili slovensko tovarno električnih vozil? Ne vem. Namenska velikoserijska proizvodnja s številnimi varnostnimi faktorji ni majhna naložba. Mogoče je vseeno prevelik zalogaj za tako majhno okolje, kot je Slovenija. Če bi se usmerili v izdelavo butičnih električnih avtomobilov, pa menim, da imamo v Sloveniji vse vire, da tržišču ponudimo vrhunske e-avtomobile oziroma e-vozila visoke kakovosti.

Menite, da je električno gnan prevoz pravi odgovor na izzive v transportu in logistiki? Tudi večina današnje elektrike namreč ni »zelene barve«, če za njen nastanek kurimo premog.

Transport, ki ne bo temeljil na fosilnih gorivih, bo gnala kombinacija elektro motorja in baterije. Prvi koraki so že narejeni. Voznik električnega avtomobila namesto bencina ali nafte porablja elektriko in med vožnjo v zrak ne izpušča škodljivih plinov in prašnih delcev. Ta del prevoza je torej že zelen. Če pa pogledamo celotni cikel, vključno s proizvodnjo baterij ter ravnanjem z odpadlimi baterijami, vendarle še nismo dosegli t. i. zelene energije. A razvoj se ne ustavlja. Poleg baterij se hitro razvijajo tudi avtomobili na vodik. Princip pogonskega – elektro – motorja je v tem primeru podoben, le pridobivanje elektrike je drugačno. Namesto da napolnimo baterijo z energijo iz omrežja, pri vodikovih celicah elektriko dobimo s kemično reakcijo, elektrolizo. Sicer pa pot do zelenega transporta ni tlakovana le z novimi modeli vozil, ki jih ženeta elektrika in/ali vodik, temveč moramo poskrbeti, da bo vozil na cestah čim manj. Ljudje bomo morali v prihodnje več uporabljati oblike transporta, kjer se z enim vozilom vozi več potnikov naenkrat. Tudi javni transport bo v prihodnje doživel pomembno evolucijo.

Bi se radi preizkusili še na kakšnem drugem področju? Katerem?

V prihodnosti si želim nadaljevati kariero v avtomobilski industriji, saj je izredno dinamična, ženejo jo hiter tehnološki napredek in inovacije. Obenem si želim povečati tudi obseg odgovornosti in sodelovati pri postavljanju strategije za razvoj novih produktov, ki jih bodo proizvajalci avtomobilov želeli oziroma zahtevali šele čez nekaj let.

Kaj pa bi najverjetneje počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Nikoli nisem razmišljala o kakšni alternativni poti. Strojništvo je izredno široka panoga in tudi, če bi se odločila za drugačen poklic, bi zagotovo ostala v inženirskih vodah. Ali pa tudi ne, nikoli ne bom zares vedela. Morebiti pa bi se moja pot obrnila čisto drugače in bi postala pravnica, tako kot mama, ki je moja vzornica glede vztrajnosti in motivacije. Tudi ti lastnosti mi danes pomagata pri delu in v življenju na splošno.