Duško Radović, direktor orodjarne TEH-CUT, nam je zaupal, da pot digitalizacije orodjarne nikakor ni enostavna in da morajo za končni uspeh vsi zaposleni razumeti, kam plujejo, in veslati v isto smer.
Odločili ste se, da klasično delovanje orodjarne postavite na glavo in korenito spremenite organizacijsko logiko nastanka orodij. Kje ste dobili to idejo?
V karieri sem imel srečo, da sem lahko obiskoval konkurenčne orodjarne ter podjetja, ki naročajo orodja in orodjarske storitve. Kljub dejstvu, da ima Hrvaška precej nižje stroške dela od držav severno in zahodno od nje, pa sem spoznal, da je klasični orodjarski organizacijski model preživet. Težava je predvsem v tem, da klasično orodjarstvo ni več konkurenčno pritiskom z vzhoda, zaostaja na več ravneh, predvsem pa glede rokov dobav, ki jih narekujejo naročniki, prepočasi uvaja nove tehnologije, predvsem pa ni dovolj inovativno. V nekem trenutku sem doumel, da prihodnost pripada podatkom in informacijam, programski kodi, algoritmom in talentom, ki bodo znali vse našteto povezati v visoko dodano vrednost.
Orodjarstvo ni inovativno?
Ni, vsaj kar zadeva področja novih pristopov in rešitev. Tako kot malodane vsega okoli nas tudi orodij ne moremo v nedogled delati koračno. Nekatere orodjarne so to že ugotovile, večino pa to spoznanje šele čaka.
O kakšnih spremembah je govora?
Tudi v naši regiji smo priča prvim orodjarnam, ki so po vzoru tovarn prihodnosti v partnerstvu s ponudniki rešitev avtomatizacije, začele intenzivno implementirati rešitve avtomatizacije v svoje procese. Cilj je jasen, vzpostaviti pogoje, da stroj ali robotska celica delujeta avtonomno, pri čemer dosegata enake ali veliko boljše rezultate, kot v primeru, da ju nadzoruje in dopolnjuje operater. Čeprav je včasih orodjarna spominjala na manufakturo, je danes prioriteta standardizacija načrtovanja realizacije orodij ter planiranje stalnega napredka v smeri produktivnosti ter izkoristka razpoložljivih kapacitet.
Kako to doseči? Kje začeti?
Sodobno poslovanje raste in pade na podatkih. Nič drugače ni v orodjarstvu. Orodjarne morajo za začetek organizirati vse baze podatkov (o orodjih, strojih, materialih …) ter stremeti k temu, da avtomatizirajo vse, kar se avtomatizirati da. Torej morajo analizirati vrste obdelav, preveriti, katere obdelave lahko združijo ali spremenijo itd. Pod črto to pomeni, da moramo spremeniti svoj organizacijski model, kar pa niti približno ni enostavna naloga.
Toda je takšna preobrazba nujna?
Menim, da je. Vsaj za orodjarne, ki želijo biti dolgoročno in globalno konkurenčne. S takšno preobrazbo namreč orodjarne tudi bolje obvladujejo vsa poslovna tveganja oziroma se hitreje prilagodijo spremembam na trgu. Orodjarski posel je že sam po sebi visoko tvegan, saj v zelo kratkem času opravimo izjemno preobrazbo – iz načrta izdelka omogočimo rojstvo izdelka.
Veliko direktorjev in lastnikov podjetij danes toži o naraščajočih stroških poslovanja. Kako naraščajoči stroški dela in energentov vplivajo na poslovanje orodjarn?
Vedno višji stroški dela in energije so skupni imenovalec celotne industrije, vključno z orodjarnami. Prav zato se morajo orodjarne naučiti načrtovanja in obvladovanja stroškov. Orodjarstvo je postalo nizko dobičkonosno, kar ni le kratkoročna težava. S tem panoga sčasoma izgublja svojo atraktivnost in posledično izgublja bodoče talente, kar utegne težave še povečati.
Kako pa ste vi zadržali talente v podjetju TEH-CUT?
Začel sem že zelo zgodaj. Že v času, ko je orodjarna TEH-CUT začela pridobivati naročila, hitro povečevati obseg poslovanja in rasti v kompleksnosti ter velikosti orodja. V tistem trenutku sem zaposlenim predstavil svojo vizijo inoviranja proizvodnje. Nagovoril sem zaposlene s ciljem, da poiščem tiste, ki so pripravljeni stopiti na novo pot učenja ter prilagajanja novemu poslovnemu modelu. Ni bilo lahko, kajti spreminjati stvari, ko ti gre dobro, ni lahko. Nekateri zaposleni pač takoj ne razumejo, zakaj bi spreminjali stvari, ki delujejo. Sem pa vedno verjel, da je organizacija v smeri čim večje avtomatizacije orodjarne prava pot in to razlagal zaposlenim. Vedno sem izpostavljal, da je prav to naš najpomembnejši projekt.
Je danes vaš projekt digitalizacije orodjarne zaključen?
Tehnično gledano je projekt avtomatizirane robotske celice zaključen, gremo pa že v novega. Preobrazba se dogaja tudi na kadrovski ravni, na modelu delovanja zaposlenih. Delamo na razumevanju nove vloge zaposlenih, razumevanju potreb po digitalni disciplini, analitiki ter stalni optimizaciji poslovanja. Pri tem moramo biti izjemno potrpežljivi, saj želimo, da vsi zaposleni razumejo in sprejmejo nove vloge in zahteve. Vemo, da to niso preprosti cilji. Veseli pa me dejstvo, da so zaposleni razumeli pomen digitalizacije in avtomatizacije, ga sprejeli in sedaj razvijajo nove rešitve. To je prava digitalizacija!
