Revija Tabor 2005/4

AKTUALNO

4-7Tema meseca

8Karikatura

9Klepet

10Taborni{ke novice

12Taborni{ki vestnik

15Kolumna

STROKOVNO

28Taborni{ka fotografija

29Kosobrinovi pripravki

KDAJ?KAJ?KDO?

POTEPANJA

16NOT

20Danko

21Jugonostalgija

22Intervju

22. aprilDan tabornikov(ZTS in rodovi po Sloveniji)

23. aprilTaborni{ki fe{tival (MZT; Ljubljana, park Tivoli) festival.rutka.net, muc @ rutka.net

24. aprilGola` leta (RLA Grosuplje)abdesign @ siol.net, http://burek.uni.cc/golaz

7. majBi~ikleta `ur (Rod Jadranskih stra`arjev Izola)vilette_cibej @ hotmail.com, bici.rutka.net

21.-22. maj[TPM ([e Ta Po~asnemu Mine) (RJZ Velenje) stpm.rutka.net, vrabic @ email.si

17. - 19. junijDr`avni mnogoboj (Slovenska Bistrica)Pisarna ZTS (ZTS in Rod ~rno jezero)

25. junij -3. julijTe~aj orientacije in topografijePrijave in informacije na znanje.rutka.net

8. -13. julijTe~aj bivanja v naravi in pionirstva

30. julij - 6. avgust Lokostrelski te~ajiRazpis te~ajev v Taborni{kem vestniku

14. - 21. avgustTe~aj za vodje - na~elnike dru`in, klubov, ~et in rodov

PREDSTAVITVE PROJEKTOV

TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH TE^AJEV ZA VODJE ENOT

generacije 2003 in nazaj

Predstavitve za te~ajnike temeljnih in nadaljevalnih te~ajev za vodje (generacije 2003 in nazaj), bodo v sredo, 18.5.2005 ob 17. uri v sejni sobi na sede`u ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (mentor te prijavi na predstavitev), predstavitev pa pripravi v skladu z navodili za predstavitev.

V primeru, da potrebuje{ informacije o mentorju, navodila za predstavitev ali ima{ te`ave s temo projekta pi{i Nini Arnu{ na nina @ rutka.net.

25Tabor na obisku Pugy, pugy @ rutka.net

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot. Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@ rutka.net.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @rutka.net, info @zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Rok Kumar.

RAZVEDRILO

37Iz taborni{ke pesmarice

38 Iz arhiva

39Oglas za fe{tival

40SOS

41Faca

42Dotik

43Je`kov koti~ek

44Fotostrip

46Igra

46Rebus

46Stric volk

47Nagradna kri`anka

UVODNIK Kako dolgo {e?!

Ni~ novega, bi lahko povedali po {e eni seji stare{instva, vsaj kar se revije Tabor ti~e. V uradnem delu seje pod peto to~ko dnevnega reda smo v uredni{tvu spet neuspe{no pri~akovali dobre dolgoro~ne re{itve. Pa smo se namesto tega spet v nedogled in brez konkretnih re{itev pogovarjali o tem in onem. O tem, da revijo potrebujemo, in o onem, da je spornih kar nekaj vpra{anj. Vsaj ugotovitev, da revijo Tabor potrebujemo, tako ni ve~ vpra{ljiva.

Zdi se, kakor da noben ne bi hotel prevzeti odgovornosti. Primernih kandidatov nas je kar nekaj. Stare{instvo, izdajateljski svet revije, izvr{ni odbor oziroma na~elnik ZTS, tu sem navsezadnje tudi sam - vr{ilec dol`nosti urednika. Z na{ega zornega kota je pripravljenost za sklepanje kompromisov precej{nja. Pripravljeni smo (ekipa Tabora) sprejeti dobro dolgoro~no re{itev, tudi za ceno skromnej{e kakovosti, do samo dvobarvnega tiska revije, kakor tudi odpovedovanju nekaterih (sicer legitimno pripadajo~ih) honorarjev. Pa se na{tevanje tu {e ne kon~a.

Med No~nim orientacijskim tekmovanjem na kontrolni to~ki.

Na problematiko je verjetno toliko razli~nih pogledov, kolikor ~lanov {teje stare{instvo. V bistvu bo najbolj{e, da v uvodnikih ve~ ne obljubljam sprememb, ki naj bi se zgodile, ker je vsaka nova seja stare{instva nepredvidljiva. Napovedana sprememba za dvojno {tevilko v juliju in avgustu tako ne dr`i ve~, saj zaenkrat Tabor ostaja do konca leta nespremenjen; bolj{e povedano … nespremenjen ostaja vsaj do naslednje seje stare{instva. Celotna zadeva postaja ne le dolgo~asna, ampak za~ne `e presedati.

Ale{, ales.cipot @ volja.net

P.S. Upam, da bodo na{i kolegi z Rutke ~imprej re{ili kadrovske te`ave in da bom v kratkem prejel obvestilo, da lahko za~nem uporabljati nov rutkin e-naslov. Za potrebe urednikovanja bi rad v duhu pripadnosti uporabljal Rutkinega in ne Voljinega.

"Bli{~ in beda"

Razpisi in projekti so odli~na mo`nost financiranja taborni{kih aktivnosti v rodovih, ki pa je taborniki v Sloveniji `al {e ne izkori{~amo v zadostni meri. Mogo~e se {e spominjate ugotovitev, da moramo zagotoviti zadostno mero lastnega kapitala, s katerim se bomo financirali - govora je seveda o ~lanarini kot zanesljivem viru denarja. Ne gre le za zagotavljanje sredstev za na{e delovanje, ampak tudi za dejstvo, koliko sploh sami sebe in svoje delo ter odgovornost cenimo. Preden preidem na bistvo, bi {e rad spomnil na predlog ob~utnega povi{anja ~lanarin za leto 2005, ki na seji stare{instva ni dobil zadostne podpore za izglasovanje.

Opozoriti `elim na svojevrsten paradoks. Pomurje je po vseh gospodarskih kazalcih na samem repu v Sloveniji, ima kar za polovico ni`ji BDP kakor Ljubljana. Pol Pomurja je dobesedno odvisnega od podjetja Mura, ki je `e nekaj let v rde~ih {tevilkah in pred katerim je negotova prihodnost. Beg mo`ganov v regiji je zelo izrazit, kar med drugim povzro~a tudi velike kadrovske te`ave rodovom na tem obmo~ju. Ogromno dru`in `ivi na robu pre`ivetja, a tudi otroci iz takih dru`in so ~lani taborni{kih enot. Finan~ne te`ave svojih ~lanov vodstva pomurskih rodov re{ujejo pametno, solidarno in uspe{no. A neverjetno, ravno pomurski taborniki so glasovali ZA ob~utno povi{anje ~lanarine. In {e danes niso spremenili mnenja. Lahko bi rekli, da je takrat predlog padel zaradi, bom kar posplo{il, bogatej{ih rodov oziroma obmo~ij.

In ravno ti pomurski taborniki so uspeli s prijavo projekta, o katerem lahko berete v nadaljevanju. Vendar ne gre za izjemo. Ljutomerski taborniki so pred leti uspeli s prijavo projekta na temo ~ezmejnega sodelovanja. Vrednost projekta je zna{ala skoraj tri takratne letne prora~une ljutomerskega rodu. Natan~neje nekaj ve~ kot 5 milijonov tolarjev.

V zelo uspe{ne posledice njihovega projekta sem se imel ve~krat prilo`nost prepri~ati tudi sam, kajti kot smo v Taboru `e ve~krat poudarili, pomurski rodovi radi sodelujejo in pomagajo en drugemu. Za nas iz sosednjega rodu, `e od nekdaj navajene spanja deset dni taborjenja v preluknjanih {otorih, je kar naenkrat postalo razko{je, da lahko spimo vseh 10 dni v {otorih ljutomerskih tabornikov brez nevarnosti, da nam bo poplavilo {otor. In {e nekaj je zelo pomembno, ugodni rezultati izvedenih projektov so daljnose`ni.

Z delom tako pridobljenih sredstev bi lahko nedvomno pomagali tabornikom, ki jim pla~evanje kakr{nega koli `e zneska ~lanarine predstavlja velike te`ave (uradno tega ne bi smeli storiti, vendar ~e je volja, je tudi pot). Viri sredstev torej obstajajo in so nam na dosegu roke, le voljo in sposobnost je potrebno vlo`iti. Zame so tako izgovori funkcionarjev na rev{~ino `e nekaj ~asa samo dokaz njihove nesposobnosti.

Razpisi in projekti

Razpisi in viri

Razpise lahko najdemo v splo{nih medijih, kot so razni ~asopisi in revije, v lokalnih medijih, predvsem glasilih ob~in, najve~ pa jih je v kakih posebnih publikacijah, kot je recimo Uradni list RS. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo tudi doma~e strani mo`nih financerjev, oziroma virov, torej strani, ki so na internetu. Povezave na razpise najdemo tudi na spletnih portalih ali doma~ih straneh organizacij, ki zdru`ujejo ve~ organizacij (Olimpijski komite), ali na straneh zavodov, ki samo posredujejo informacije o razpisih in podobno. Kak oglas, bolje re~eno informacija o razpisu, se kdaj najde tudi na televizijskih medijih in teletekstu.

Ker je razpisov veliko in so predvsem taki, ki se nas ne ti~ejo, je pomembno, da znamo iz njih hitro razbrati, ali sodijo v krog na{ih mo`nih virov. Obi~ajno to vemo `e po tem, kdo razpis objavlja, drugo merilo pa je predmet razpisa, kjer je na kratko navedeno, ~emu je razpis namenjen. [ele ko ocenimo, da se namen in vsebina razpisa pokrivata z dejavnostjo, ki jo `elimo ponuditi v vlogi, se lotimo razpisa podrobneje.

Dosedanji viri finan~nih sredstev, ki so se v dalj{em obdobju pojavljali v povezavi s programom ZTS, so predvsem razna ministrstva (za {olstvo in {port ter v okviru tega Urad za mladino, za okolje in prostor, za delo, dru`ino in socialne zadeve, za kulturo), Urad vlade RS za informiranje ter razne agencije, Zavod za mobilnost mladih, Zavod za {port in {e kateri. Potem so tu {e kake fundacije (recimo za {port), ki sofinancirajo le programsko mo~no usmerjene projekte, ki se pokrivajo z njihovimi prizadevanji.

^e bi prevedli vse te organe na lokalno raven, bi lahko rekli, da je treba iskati vire na ob~inah (oddelki za dru`bene dejavnosti), Zavodu za {port pri kak{ni ve~ji ob~ini ali na {portnih zvezah.

Kadar imamo v izvedbi kak konkreten projekt, se velikokrat izka`ejo kot mo`ni viri tudi podjetja ali organizacije, katerih proizvodnja ali storitve se nekako pokrivajo s podobno vsebino ali pa si `elijo ustvariti imid` podjetja, ki mu je

Ale{, ales.cipot @ volja.net

pomembno dru`beno koristno delovanje. Seveda, ~e pridemo z na{imi pro{njami k njim ob pravem ~asu.

Kako do projekta

V nadaljevanju sku{am s kratkim opisom posameznih korakov predlagati, kako realizirati projekt.

1. korak:Skrbno preberi razpis.

2. korak:Zberi dodatne informacije (kontaktna oseba ali telefon je obi~ajno v razpisu):

·podrobnej{e vsebine,

·kdaj mora biti projekt zaklju~en itd.

3. korak:Poi{~i idejo in se pove`i z zainteresirano sorodno organizacijo preko meje.

4. korak:Skupaj razmislite o mo`nem projektu. Ob tem upo{tevajte temeljna skavtska na~ela: namen taborni{ke organizacije, poslanstvo, Izjava o vzgoji, skavtska metoda.

5. korak:Skupaj pripravite:

·opredelitev problema, ki se ga ho~ete lotiti, katere udele`ence bo zajel,

·namen projekta (je splo{na opredelitev, ki se "pokriva" s podro~ji iz razpisa),

·vzgojne cilje - ki se nana{ajo na namen: ~e jih dose`emo, potem smo dosegli namen projekta (cilji morajo biti jasni, merljivi, realno in ~asovno dosegljivi - na kon~nem vrednotenju slu`ijo kot kriterij uspe{nosti),

·programske aktivnosti, s katerimi bodo cilji dose`eni. Nekaj idej: vodova sre~anja, skupno taborjenje s poudarkom na varstvu in raziskovanju okolja, kulturni "Etnostep" ob meji, sre~anje na katerikoli akciji, zleti, ki jih organiziramo v ZTS in sre~anja na teh zletih …

·pregled potrebnih kadrov in njihovo usposabljanje (Nekaj idej: udele`ba na te~aju @VN, ~e gre za dvig okoljevarstvene vzgoje v rodovih, udele`ba na te~aju za taborna vodstva, ~e bo {lo za skupno taborjenje, udele`ba na in{truktorskih te~ajih, ~e gre za projekt s podro~ja ~love{kih virov ali vodenje in tehni~na pomo~, ali pa vse skupaj),

·sestavi ~asovni plan izvedbe,

·materialne potrebe - za vsako programsko aktivnost,

·finan~ni na~rt, ki bo zajemal vse stro{ke in vse mo`ne prihodke (prispevki udele`encev projekta, sredstva od PHARE, lokalna skupnost, sponzorji …).

6. korak:Pokli~i za nasvet (~e ga rabi{) na sede` ZTS.

7. korak:Dodaj {e ostale potrebne podatke in sestavi vlogo na osnovi razpisne dokumentacije.

8. korak:Preveri, ali vloga za razpis zajema vse, kar zahteva razpisna dokumentacija.

9. korak:Preveri, ali je vloga pravilno opremljena.

10. korak:Oddaj vlogo v roku.

11. korak:Pozanimaj se za odgovor na vlogo - rezultat razpisa.

12. korak:Izvedi projekt, spravljaj dokumentacijo in sproti kopiraj ra~une in druge dokumente v zvezi s stro{ki.

13. korak:Napi{i poro~ilo, ki bo zajemalo izvedbo vseh zastavljenih programskih to~k in ovrednotenje doseganja ciljev in namena.

14. korak:Na osnovi vsebinskega pripravi {e finan~no materialno poro~ilo.

15. korak:Vse skupaj po{lje{ financerju.

Poro~ilo naj se dr`i dejanske izvedbe, iz njega pa mora biti razvidno, kako so bile posamezne aktivnosti, ki jih je projekt predvideval, izvedene. Dobrodo{la je vsakr{na dokumentacija, kot recimo slike z akcij, izdelki na delavnicah in aktivnostih, risbe, poro~ila vodij posameznih aktivnosti, ocene in vrednotenja ipd. Vse skupaj je treba povezati v logi~no celoto.

Ob zavzeti izvedbi projekta nam velikokrat zmanjka mo~i za izdelavo dobrega poro~ila. To je pomembno, ker je slednje obi~ajno vezano za zadnjo tran{o dodeljenih sredstev in tudi za na{ izgled za naprej. To je pomembno, saj prihaja novo delovno obdobje, ki prina{a nove projekte in s tem nova iskanja in probleme. Poleg tega pa je dobro poro~ilo lahko tudi dobro izhodi{~e za na~in, metode in vsebine delovanja v prihodnosti.

[e malo o poro~ilu in dokumentaciji

Izziv prihodnosti

Mednarodni projekt Zveze tabornikov Pomurja, ki ga sofinancira program Evropske unije PHARE

Zakaj projekt?

@e nekaj ~asa ugotavljamo, da je taborni{tvo v Pomurju (podobno, a v manj{i meri, tudi drugod po Sloveniji) v krizi. Vzroke ve~inoma i{~emo v sebi (v organizaciji), opravi~ila pa v dru`bi, ki je danes druga~na kot pred desetletjem ali dvema. Kriza se `al poglablja tudi zaradi vodij v organizaciji, ki niso dovolj usposobljeni odgovoriti na izzive prihodnosti, in niti dovolj pripravljeni, da bi se v tej smeri aktivneje anga`irali.

Nujno je potrebno povedati (kar doslej ni bilo posebej poudarjeno ali omenjeno), da imajo podobne te`ave tudi druge mladinske organizacije. Razlike z njimi je treba iskati v tradiciji (ki je marsikatera mladinska organizacija - razen {portnih - nima) in, posledi~no, v ohlapnosti struktur in programa (kjer smo taborniki v precej{nji meri vnaprej definirani).

Vodstvo ZTP in nekateri (`al redki) posamezniki iz vodstev rodov se teh te`av zaveda. Vendar se tudi samo preve~krat (in vedno znova) zateka v pogovore in razprave o vzrokih, premalo volje in energije pa ostane za konstruktivno iskanje re{itev. Zavedanje navedenih dejstev je pripeljalo k razmi{ljanjem o pripravi in izvedbi projekta, s katerim bi ne samo premagali trenutno krizo, ampak tudi postavili zdrave temelje za dolgoro~no stabilnost in rast organizacije v Pomurju. Projekt, ki

smo si ga zamislili, bi izvajali kot letni program ZTP v naslednjem letu. Izhodi{~a priprave projekta so torej jasna: kriza organizacije, podobnost te`av mladinskih organizacij v Pomurju, spremembe in trendi v dru`bi, potreba po (tudi strukturnih) spremembah, pripravljenost na delovanje.

Namen projekta

Namen projekta je oblikovanje trajnega ~ezmejnega sodelovanja mladih z namenom prispevati k izbolj{anju pogojev za mlade v ~ezmejni regiji.

Cilji projekta

-oblikovanje trajnih povezav oz. trajnega sodelovanja mladih z obeh strani meje, -vzpostavitev trajnej{ih ~ezmejnih struktur z namenom sodelovanja pri re{evanju problemov mladih in pri oblikovanju skupne mladinske politike v ~ezmejni regiji, -vzpodbuditi sodelovanje pri pripravi in izvajanju projektov mladih, -priprava in izvedba usposabljanj mladih za pripravo in vodenje mladinskih aktivnosti in projektov, -vzpodbujanje ~ezmejnega sodelovanja, izmenjave idej, izku{enj in dobrih praks, -promocija prostovoljstva, aktivne

participacije, sodelovanja, (samo/ so)odgovornosti do posameznikov in dru`be ter solidarnosti med mladimi, -pove~anje informiranosti med mladimi o zadevah, ki zanimajo ali se dotikajo mladih.

Sklopi aktivnosti

a)Usposabljanje mladih za pripravo in vodenje mladinskih aktivnosti in projektov ter pomo~ in svetovanje pri pripravi predloga projekta v okviru EU programov in nacionalnih ter lokalnih programov (delavnice in usposabljanja za mlade in njihove voditelje).

b)Izvedba razpisa za mlade z namenom izbire najkreativnej{ih idej za promocijo EU programov in politik, namenjenih mladim, prostovoljstva, aktivne participacije, sodelovanja, (samo/so)odgovornosti do posameznikov in dru`be ter solidarnosti med mladimi ter izvedba promocijske (komunikacijske) kampanje z izbranimi predlogi.

c)Vzpostavitev trajne mladinske strukture (podpis dogovora med mladinskimi skupinami in organizacijami za oblikovanje skupne strukture) ter oblikovanje vsebinskih skupin (npr. za kulturo, za izobra`evanje in zaposlovanje,

za {port, za aktivno participacijo pri lokalnem razvoju ...).

d)Povezovanje in nadgrajevanje informacijskih virov in aktivnosti v ~ezmejni regiji (povezovanje ponudnikov informacij za mlade - spletni portali, mladinski ~asopisi, ostali mediji).

e)Pripraviti skupni festival mladih - z delavnicami, predstavitvami, forumi, okroglimi mizami, {portnimi in kulturnimi dogodki ... - z namenom promocije sodelovanja med mladimi in promocije rezultatov projekta.

f)Priprava strate{kega dokumenta mladih v ~ezmejni regiji.

g)Priprava in izvedba kongresa na temo vloga in polo`aj mladinskih organizacij v dru`bi (vabljeni poleg mladinskih organizacij {e predstavniki lokalnih oblasti, {ol, kulture ...).

Trajanje projekta:

9 mesecev (od decembra 2004 do avgusta 2005).

Vrednost projekta

~ 44.000 EURO ( ~10,5 mio. SIT) - 90 % sofinancira EU - Program Phare, ~ezmejno sodelovanje, Skupni sklad za male projekte Slovenija - Mad`arska 2002; preostanek prispevajo ZTP in rodovi v Pomurju (partnerji v projektu).

Partnerji v projektu

-Zveza tabornikov Pomurja (prijavitelj)

-Rod Veseli veter, Murska Sobota

-Rod Vedri Prleki, Ljutomer

-Rod Vidra, Lendava

-Nyugat-Dunántúli Ifjúsági Szövetség (zahodno prekodonavska mladinska zveza), Mad`arska

Vodja projekta: Ale{ Skali~ - Amerikanec

[e vedno je na razno raznih

posvetih, na katerih se sre~ujejo taborni{ki funkcionarji, eden od glavnih problemov, ki se pojavlja, pomanjkanje finan~nih sredstev. Ob tem se kar nekako pozabi na vse mo`ne vire, ki bi jih lahko izkoristili, pa jih ne.

Obi~ajno to prepu{~amo stare{ini ali drugemu posamezniku, za katerega mislimo, da bo "`e kaj zrihtal", in od katerega potem pri~akujemo ~arovni{ke sposobnosti. Da, to je na~in ravnanja z viri, ki sodi v prej{nje tiso~letje. @e kar nekaj let, {e posebno pa v zadnjem ~asu, ko je Slovenija `e globoko zakora~ila v evropsko ~lanstvo, pa mora biti to delo sestavni del izvajanja programov, za katere `elimo dobiti sofinancerja in tudi potem, ko smo ga `e pridobili.

Pridobitev in izraba mo`nih virov je torej zahtevno timsko delo. Finan~ni viri so, jasno, tisti, ki nas pri tem najbolj zanimajo. Za~ne se `e pri zbiranju podatkov o sredstvih, ki so na voljo in pravilih, po katerih namerava financer sredstva deliti. Torej pri razpisih.

Foto: Bizi.

Zakaj pravzaprav projekt Izziv pri- projekt Izziv pri-

Zakaj pravzaprav projekt Izziv pri- projekt Izziv priprihodnosti - je stanje v taborni{tvu v je v taborni{tvu v hodnosti - je stanje v taborni{tvu v je v taborni{tvu v je

Pomurju res tako slabo? Pomurju res Pomurju res tako slabo? Pomurju res

Res je, stanje ni niti malo ro`nato. Ne bi {e bil plat zvona, dr`i pa, da smo izredno ranljivi v tem stanju, kot se sedaj odvijajo stvari. To je tudi narekovalo odlo~itev, da se sprejmejo dolo~ene pobude, ki bi lahko negativne kazalce obrnile navzgor.

Csaba Szabó

Pogovor s Csabo Szabóm, stare{ino Zveze tabornikov Pomurja in ~lanom projektne skupine mednarodnega projekta Izziv prihodnosti.

jekte in razpise prijavi. Ali in kako bo projekt izbolj{al sta- in bo projekt izbolj{al sta- Ali in kako bo projekt izbolj{al sta- in bo projekt izbolj{al sta- in projekt nje v Pomurju? nje Pomurju?

pljunili prav na ta princip skavtstva. Ravno tako pa bo, po mojem, to privedlo do pojava belih lis po Sloveniji, kjer organizacije ve~ ne bo.

Bi lahko s prstom pokazali na krivca

Bi lahko s prstom pokazali na krivca

Bi lahko s prstom pokazali na krivca

Bi lahko s prstom pokazali na krivca za stanje taborni{tva v Pomurju? za stanje taborni{tva v Pomurju? za stanje taborni{tva v Pomurju? za stanje taborni{tva v Pomurju? stanje

Ni pravega "gre{nega kozla". Dejstvo je, da se je v zadnjih letih marsikatera zadeva v pomurskem prostoru postavila na glavo. Gospodarstvo je na kolenih, finan~ni viri po ob~inah so skorajda popolnoma presahnili, mladi, ki do{tudirajo, skorajda praviloma zapustijo obmo~je. Tistih malo ljudi, ki so {e ostali in so {e pripravljeni delati, morajo to po~eti ob vseh pravilih globalizacije in borbe za eksistenco. Ob takih pogojih hitro pride do malodu{ja in "izgorevanja kadrov".

Kak{na je vloga Zveze tabornikov Kak{na je vloga Zveze tabornikov Kak{na je vloga Zveze tabornikov Kak{na je vloga Zveze tabornikov

Pomurja v pomurskem taborni{tvu taborni{tvu in med mladimi v Pomurju? Zakaj se in med mladimi Pomurju? Zakaj se Pomurju? se je obmo~na organizacija sploh regi- obmo~na organizacija sploh regi- organizacija

strirala kot zveza dru{tev? kot zveza dru{tev? strirala kot zveza dru{tev? kot zveza dru{tev?

Vloga ni~ kaj ne odstopa od tistega, kar bi naj obmo~je tudi sicer bilo v ZTS. Ima povezovalno vlogo, nudi dolo~ena izobra`evanja in drugo podporo rodovom, da se ti lahko maksimalno posve~ajo programom za mlade. Ker finan~nih sredstev po ob~inah ni ravno veliko, je treba ta iskati kje drugje. Ravno zato tudi pravna oseba, da se organizacija sploh lahko na dolo~ene pro-

Izobra`evanja, izmenjava izku{enj in informacij med mladimi z obeh strani meje, ki se otepajo z enakimi te`avami, nenazadnje tudi strate{ki dokument, bodo dali dobro osnovo za to, da obrnemo negativne trende. Se je pa treba tudi zavedati, da bo moral vsak v organizaciji, do zadnjega vodnika, odigrati svojo vlogo, ~e `elimo pravih rezultatov.

Bi podoben projekt priporo~il tudi podoben priporo~il tudi podoben drugim obmo~jem ali ZTS? drugim obmo~jem ali ZTS?

^e imajo kak{no dobro zamisel in mo`nost, vsekakor. Tudi zato, da malo stopimo iz "ilegale" lastnih krogov {ir{e v javnost. [e nekaj aktualnih vpra{anj v slo- nekaj aktualnih slo- [e nekaj aktualnih vpra{anj v slo- nekaj aktualnih sloslovenskem taborni{tvu: Kako gleda{ venskem taborni{tvu: Kako gleda{ venskem taborni{tvu: Kako gleda{ venskem taborni{tvu: Kako gleda{ venskem taborni{tvu: na razmi{ljanja ob nastajanju nove- na ob nastajanju nove- nastajanju novega statuta, ki bi v procesu odlo~anja ga statuta, ki bi v procesu odlo~anja bi dal ve~jim obmo~jem in ve~jim ro- dal obmo~jem in ve~jim rodovom ve~ te`e - ve~ glasov? dovom ve~ te`e - ve~ glasov? dovom ve~ te`e - ve~ glasov? dovom ve~ te`e - ve~ glasov? ve~ - glasov?

Mislim, da sedanji sistem omogo~a demokrati~no odlo~anje in zastopanje (velikih in majhnih) v celotnem slovenskem prostoru. Ta organizacija se je do sedaj vedno zavedala tega, da sta palec in mezinec pri skavtskem pozdravu pomenila "mo~nej{i {~iti {ibkega". ^e bomo proces odlo~anja prepustili zgolj te`i denarnice, bo to pomenilo, da smo

Kako ocenjuje{, kot ~lan stare{instva Kako ocenjuje{, kot ~lan stare{instva Kako ocenjuje{, kot ~lan stare{instva Kako ocenjuje{, kot ~lan stare{instva Kako ocenjuje{, kot ~lan stare{instva ZTS, trenutno stanje v organizaciji? ZTS, trenutno stanje v organizaciji? ZTS, trenutno stanje v organizaciji? ZTS, trenutno stanje v organizaciji? organizaciji?

Smo `iveli tudi bolj{e ~ase. Kadrovsko mo~nej{i in enotnej{i v tem, v katero smer peljati to taborni{ko barko. Ne da bi bilo stanje alarmantno, vendar se mi zdi, da postajamo dokaj ranljivi na dolo~enih podro~jih.

Kak{no je tvoje mnenje o vedno ak- Kak{no je mnenje o vedno ak- Kak{no je tualni in nikoli do konca dogovorje- tualni in nikoli do dogovorje- tualni in nikoli do konca dogovorje- tualni in nikoli do dogovorje- tualni in nikoli do konca dogovorjeni zadevi - ~lanarini, oz. natan~neje ni zadevi - ~lanarini, oz. natan~neje ni zadevi - ~lanarini, oz. natan~neje ni zadevi - ~lanarini, oz. natan~neje ni zadevi - ~lanarini, oz. natan~neje o odvodu ~lanarine? o ~lanarine? o odvodu ~lanarine? o ~lanarine? o

Okoli te teme smo tudi na na{em obmo~ju prelili kar precej ~rnila, tako po rodovih, kot tudi na obmo~ju. Ponavadi se tej temi pribli`ujemo s plati sociale in kar naprej jamramo, da mi za to nimamo denarja, in to po inerciji ponavljamo kar naprej. Menim, da bi to temo kon~no morali dore~i in jo dati na stranski tir. [e posebej zato, ker smo vzgojna organizacija in bi se morali bistveno ve~ posve~ati tej plati na{ega dela. Dodelati program, ki v pravem pomenu besede pomaga vzgajati ~loveka z veliko za~etnico, vzgojiti kader, ki je ta program sposoben prenesti v `ivljenje. In ko se taka stvar dose`e, potem ima tudi svojo ceno!

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

Foto: Ale{ Cipot.

TABORNI[KE NOVICE

Datoteka: 04_05_taborniske_novi-

Mo~ je v znanju

To so besede, ki sem jih prvi~ prebral v prvem razredu osnovne {ole. Mogo~e se takrat {e nisem povsem zavedal, kaj to~no pomenijo, vendar mi je to skozi leta postajalo vse bolj jasno. [e dandanes pa se jih spomnim v kak{nem trenutku, ko mi je zaradi ne~esa, ~esar sem se neko~ nau~il, neka stvar la`ja.

Znanje je neprecenljivo, znanje je tisto, ki nekaj pomeni, in le s pravim znanjem lahko delo opravljamo dobro in kvalitetno.

Na~elniki, pomislite na besede iz naslova, ko boste razmi{ljali o tem, koga letos poslati na te~aje.

Znanja, ki jih va{i ~lani lahko pridobijo na te~ajih Zveze tabornikov Slovenije, so nujno potrebna za kvalitetno izvajanje taborni{kega programa v va{ih enotah.

Razmi{ljajte o tem, da bi va{i vodniki z veseljem na vodov sestanek povabili nekoga, ki bi otrokom povedal kaj ve~ o u`itnih rastlinah, da bi bilo dobro imeti v rodu nekoga, ki bi res znal pripraviti progo za orientacijo, nekoga, ki bo na taborjenju postavil pravi taborni{ki vhod, in nekoga, ki bo otroke nau~il pravilnega in varnega streljanja z lokom.

Seveda pa ne pozabite na tiste, ki bodo o tem morali razmi{ljati za vami.

A si tud notr padu? Luka je bil absolutni zmagovalec v skokih v sneg! Foto: SiNi.

Br` gor na smrejkooo

Dvodnevna avantura za PP in Gr~e iz Rodu Pusti Grad [o{tanj se je odvijala na 1577 metrov visokem Smrekovcu, edinem vulkanskem pogorju v Sloveniji. V majhni ko~ici pod vrhom smo pre`iveli dva imenitna dneva (akcije sta se udele`ila tudi dva ~lana Ra{i{kega rodu iz Ljubljane, ki sta se odzvala vabilu organizatorja in pri{topala na [tajersko, ter se tako vsaj enkrat nau`ila sve`ega zraka ☺ ). Prvi dan smo pre`iveli ob treniranju signaliziranja z Morsejevo abecedo in lopatkanju po snegu, ki ga je bilo skoraj meter. Ob zvokih kitare in petju smo pre`iveli no~, naslednji dan pa smo v pre~udovitem vremenu osvojili vrh. Na samem vrhu smo zgradili bivak, tekmovali v skokih v sneg in u`ivali v razgledu na bli`njo in daljno okolico. Sledil je {e povratek v dolino in dana je bila obljuba, da kaj podobnega kmalu zopet ponovimo.

SiNi, sini @ rutka.net

Miha [kofic

Po{ljite svoje ~lane na vodni{ke, specialisti~ne in in{truktorske te~aje. Dajte jim mo`nost, da si pridobijo znanje, ki ga bodo lahko koristno uporabili. Dajte jim mo`nost, da bodo lahko pokazali svojo mo~!

Na~elnik za izobra`evanje v ZTS

Taborni{ki kino

Meni{, da neformalno izobra`evanje ni dovolj cenjeno!

Se tudi ti spra{uje{, kak{na je vrednost neformalnega izobra`evanja?

Ali ve{, kaj si se pri tabornikih nau~il in zna{ to tudi povedati?

Znotraj ZTS se tvori skupina, ki se bo spoprijela z priznanjem neformalnega izobra`evanja in izku{enj ter znanj, dobljenih skozi prostovoljno delo znotraj na{e organizacije.

SiNi, sini @ rutka.net

Le zakaj bi tro{ili denar in ~as, da bi na{e M^-je povabili v kino, ~e pa lahko vse naredimo sami. [olsko jedilnico smo malce preuredili in taborni{ki kino je bil nared. Med re{evanjem kraj{ih tehni~nih zapletov ("js nism kriv, ~e cd ni delal ☺") so se M^-ji zabavali s petjem in plesom. Zapleti so bili hitro re{eni in predstava se je pri~ela. Film Neverjetni nas je vse skupaj navdu{il in kino se bo {e kdaj ponovno odprl. Tudi vi ste vabljeni v taborni{ki kino. Vstopnine ni!

S projektom `elimo dose~i, da bi se mladi zavedali mo`nosti za pridobivanje izku{enj, znanj in kompetenc, ki jim jih nudi na{a organizacija in da bi le-te znali izraziti in izkoristiti pri iskanju zaposlitve in ostalih prilo`nostih v `ivljenju.

Nekaj idej, dobrih praks iz drugih organizacij in tujine o tem, kako uresni~iti na{o zamisel, `e imamo, odprti pa smo tudi za nove ideje, ki se skrivajo v tvoji glavi.

Mo`nost za sodelovanje je tako na celotnem projektu kot tudi na posameznih delih.

^e te morda podro~je mika po profesionalni ali {tudijski plati, si prav tako dobrodo{el/la med nami. Lahko ti ponudimo podporo in okolje za izvedbo seminarske ali diplomske naloge iz tega ali sorodnega podro~ja.

Vse, ki vas to podro~je in sodelovanje z nami zanima, vabimo, da pi{ete na silos@rutka.net. Povedali boste lahko svojo idejo ali pa se priklju~ili planiranju in izvedbi `e osnovanih delov projekta.

Silos in Ba~a

M^-ki zavzeto spremljajo dogajanje na velikem platnu! Foto: SiNi.

Ali taborniki krademo?

Vse od Pow-Wow-a naprej se taborniki rodu Louis Adami~ iz Grosuplja to precej pogosto spra{ujemo. Na omenjenem zletu so nam namre~ izginili {tirje podmeta~i, deset {otork in sekira. V ~asu, ko smo na razli~ne na~ine posku{ali opremo dobiti nazaj, smo izvedeli, da nismo edini, ki pogre{amo opremo.

Podmeta~i so izginili iz zadnje baze Jupitra zadnji dan, ko so fantje pospravljali. Na{ mlaj{i vod (2. baza Merkurja) je sekiro zadnji~ videl zapi~eno v su{ici ogrodja jedilnice. Pogre{ane {otorke so vidno ozna~ene na stranicah z napisom RLA.

V rodu se popolnoma zavedamo, da bi lahko na svojo opremo bolje pazili in tako prepre~ili izginotja (odslej vsekakor bomo), a kdo bi si mislil, da nam bodo opremo vzeli drugi taborniki.

Nove "lastnike" na{e opreme pozivamo, da vrnejo, kar jim ne pripada. Ne pri~akujemo, da bodo vzpostavili stik z nami (lahko nas presenetite na nina.kusar@rutka.net), opremo lahko pustijo na ZTS in bomo sami pri{li ponjo.

Taborniki RLA

Kako ustvariti okolje za bolj{o participacijo mladih?

Aktivno sodelovanje znotraj oranizacije?

Kako bolje vklju~evati mlade?

Te to podro~je zanima? Misli{, da v tej smeri {e nismo naredili dovolj ...

Vabimo, da se nam pridru`i{ na seminarju "Participative group methods for International youth work" v Weimarju v Nem~iji od 19. 19. do 27. 27. maja 2005 maja 2005 2005. Na seminarju bomo v mednarodnem okolju govorili o uporabnosti metod za delo z velikimi skupinami kot tudi orodjih za sodelovanje mladih.

Vse kar mora{ storiti je, da nam po{lje{ svojo prijavo s kratkim opisom, kako si predstavlja{ ve~jo vklju~enost mladih pri delovanju na posameznih segmentih na{e organizacije, kaj si na tem podro~ju `e storil in kak{ne ideje {e ima{. Pri prijavah bomo upo{tevali izku{nje in pripravljenost za delo na tem podro~ju. Izzivamo te k aktivni participaciji.

Edina pogoja sta polnoletnost in lastna motiviranost.

Vsi stro{ki seminarja so pokriti s strani programa Mladina in ZTS.

Tabornik prvi brez postanka okoli sveta

Steve Fossett se je v no~i na 1. marec odpravil na rekordni podvig - samostojni polet okoli Zemlje brez postanka.

Fossett je s posebnim letalom Virgin Atlantic GlobalFlyer obkro`il svet v 67 urah, eni minuti in 46 sekundah. Po vzletu z letali{~a Salina v Kansasu je letel preko Britanije, Francije, Italije, Egipta, Pakistana, Indije, Kitajske, Japonske, Havajev, Kalifornije ter pristal ponovno na kansa{kem letali{~u. Preko spleta je Fossettov 19880 navti~nih milj dolg polet spremljajo ve~ milijonov ljudi z vsega sveta.

V Guinnessovo knjigo rekordov bo vpisan kot prvi, ki je opravil samostojni polet okoli Zemlje brez postanka. [e neuradno pa je National Aeronautique Association (NAA) priznala polet kot najhitrej{i polet brez postanka in dotakanja goriva.

Od leta 2002 je Steve Fossett ~lan Svetovnega skavtskega komiteja in tudi pokrovitelj novega programa Taborniki sveta (Scouts of the World Programme).

V intervjuju za britansko revijo Saga je 60 letni milijarder Fossett, ameri{ki Eagle Scout, izjavil, da je ravno taborni{tvo in pripadnost skavtskemu gibanju tisto, kar ga `ene v podiranje vedno novih rekordov na zemlji, v zraku ali na vodi: fPri tabornikih sem prvi~ osvojil vrh gore in se med 11. in 18. letom nau~il tudi spretnosti vodenja. Mogo~e me `enejo nagrade. Pri tabornikih dobi{ nagrado (osvoji{ novo znanje), ko napreduje{ v znanju in doka`e{, da si je vreden. Mislim, da je zame vsak postavljen rekord kot osvojitev novega in vi{jega taborni{kega znanja."

Tina Br`an, tina.brzan @ rutka.net

Prijave po{ljite takoj zdaj na

Prijave po{ljite takoj na

Prijave po{ljite takoj zdaj na Prijave po{ljite takoj na takoj barbara.bacnik @ kiss.si, da ne bo prepozno.

Ba~a in Silos

Orientacijsko tekmovanje na Kosovem

Kosovo najbr` poznate samo po nenehnih poro~anjih medijev o nasilju med Albanci in Srbi, tokrat pa vam je na voljo nekaj povsem drugega: kosovski taborniki prirejajo dvodnevno orientacijsko tekmovanje, ki se bo odvilo blizu Kosovske Mitrovice med 22. in 24. aprilom. Gre za zadevo na mo~ podobno na{emu ROT-u, zato lahko primerjalne paralele vle~ete od tam. Prav vse informacije pa so vam na voljo na: nationalscoutcenterkosova @ yahoo.com. Si upate na tako avanturo??

Matic Stergar, mstergar @ kss-loka.si

[kofjelo{ki bivak. Foto: Jure Orehek.

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII ALJO[A

Razpis te~ajev s podro~ja specialnosti in vodenja, ki jih v ~asu poletnih po~itnic organizira ZTS

S te~aji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODRO^JA SPECIALNOSTI `elimo ponuditi znanja in spretnosti, s katerimi bomo pri ~lanih, vodnikih in na~elnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju taborni{kih specialnosti, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne.

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, G[ Bohinj, 25.6. - 3.7. 2005

Te~aj je namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti spretnosti znanje in spretnosti spretnosti iz naslednjih podro~ij:

·geografska orientacija,

·splo{no o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina, ·branje kart in kartometrija, ·merjenje in ocenjevanje v naravi, ·kompas in drugi tehni~ni pripomo~ki za orientacijo, ·gibanje po terenu s pomo~jo kompasa in karte, ·skica terena, izdelava skice,

·orientacija na terenu.

Pogoja:

·starost najmanj 15 let,, ,, , ·osnovno znanje drugega lista.

Vodja te~aja: Vodja Andra` Ravnikar, specialist orientacije in topografije (amikky@ excite.com).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv specialist pripravnik.

TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA, 8.7. - 13.7. 2005 (kraj izvedbe bo sporo~en naknadno)

Te~aj je namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti spretnosti znanje in spretnosti spretnosti iz naslednjih podro~ij:

·poznavanje vrvi in vozlov,

·osnove bivanja v naravi,

·ognji, ognji{~a, na~in pri`iganja ognja,

·odnos pre`ivetnika do narave in oprema pre`ivetnika,

·izdelava pionirskih objektov,

·priprava hrane v naravi.

Pogoja:

·starost najmanj 15 let,, ,, ,

·osnovna znanja zahtevana z ve{~inami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec.

Vodja te~aja: Vodja Vodja te~aja: Vodja Laura @i`ek, specialist pionirstva in bivanja v naravi (laura.zizek @ rutka.net).

Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv specialist pripravnik.

LOKOSTRELSKI TE^AJI, G[ Bohinj, 30.7 - 6.8. 2005

Te~aj je namenjen namenjen namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu. Te~aj organiziramo skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije.

·Udele`enci bodo lahko sodelovali lahko sodelovali lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja:

te~aj za vaditelje lokostrelstva

·te~aj za u~itelje lokostrelstva I.

·Te~aj za u~itelje lokostrelstva II.

·te~aj za nacionalne sodnike in direktorje na lokostrelskih tekmovanjih

Pogoji: ·Kandidati za te~aj za vaditelje lokostrelstva morajo biti stari najmanj 16 let.

·Kandidati za te~aj za u~itelje lokostrelstva I. morajo biti polnoletni, s kon~ano srednjo {olo in z nazivom vaditelj lokostrelstva.

·Kandidati za te~aj za u~itelje lokostrelstva II. morajo biti polnoletni, s kon~ano srednjo {olo in z nazivom u~itelj lokostrelstva I. Poleg tega morajo imeti vsaj {tiri leta tekmovalnih izku{enj in eno leto {portno-pedago{kih izku{enj.

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Frane Merela (frane.merela @guest.arnes.si).

Naziv: Naziv: Vsi te~aji so verificirani pri Strokovnem svetu RS za {port. Te~ajniki lahko po opravljenem te~aju pridobijo ustrezno licenco, vpi{ejo pa se lahko tudi v razvid strokovnih delavcev v {portu, ki ga vodi M[[, RS.

S te~aji za USPOSABLJANJE NA PODRO^JU VODENJA `elimo ponuditi znanja in spretnosti, s katerimi bodo vodje skrbeli za kvalitetno delovanje organizacijskih enot (dru`ine, kluba) in izvajanje taborni{kega programa.

TEMELJNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, klubov), Gozdna {ola Bohinj, 14. - 21.8. 2005

Te~aj je namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e ali bodo opravljali funkcijo na~elnika dru`ine oz. kluba.

Udele`enci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij: ·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije, ·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije, ·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje, ·poznavanje programa ZTS, ·odnos mladi - dru`ba.

Pogoja: ·starost najmanj 17 let, ·osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja.

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Tanja Cirkven~i~ (tanja.cirkvencic @rutka.net), Gregor Vinder (vindi @rutka.net).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju in projektu bodo udele`enci pridobili naziv Vodja - na~elnik dru`ine, kluba.

Na podlagi opravljanja funkcije na~elnika dru`ine, kluba v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno oznako (rutica in obro~ek).

NADALJEVALNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike ~et, rodov), Gozdna {ola Bohinj, 14. - 21.8. 2005

Te~aj je namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e ali bodo opravljali funkcijo na~elnika ~ete oziroma rodu.

Udele`enci bodo nadgradili nadgradili nadgradili in raz{irili raz{irili in raz{irili raz{irili raz{irili znanje in spretnosti in spretnosti in iz naslednjih podro~ij:

·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije, ·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije, ·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje, ·poznavanje programa ZTS, ·odnos mladi - dru`ba.

Pogoja:

·starost najmanj 18 let, ·opravljen temeljni te~aj za vodje enot, opravljen in predstavljen projekt.

Vodja te~aja: Vodja Vodja te~aja: Vodja Nina Arnu{ (nina@ rutka.net).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju in projektu bodo udele`enci pridobili naziv Vodja - na~elnik ~ete, rodu.

Na podlagi opravljanja funkcije vodje v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznake (ogrlica).

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV

Rok prijav za udele`ence je 30. maj 2005. Rok prijav za je 30. 2005. Rok prijav za udele`ence je 30. maj 2005. Rok prijav za je 30. 2005. je 2005.

V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest, bomo upo{tevali datum prijave. Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice.

^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.

Pri pogojih za starost udele`enk in udele`encev velja koledarsko leto.

Prijava je potrjena, ko je nakazana polovico te~ajnine; drugo polovico je potrebno poravnati najkasneje 20 dni pred za~etkom te~aja.

Roki za odpoved udele`be:

·nad 20 dni pred za~etkom te~aja - brez stro{kov.

·od 20 do 7 dni pred te~ajem - organizator zadr`i 10% te~ajnine (administrativni stro{ki).

·kasnej{a odpoved - organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije).

Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net.

Dodatne informacije na spletni strani znanje.rutka.net.

Vpra{anja po{ljite na zts Vpra{anja na Vpra{anja po{ljite na zts Vpra{anja na @ rutka.net. rutka.net.

Lahko pomaga{ kot PROSTOVOLJEC, PROSTOVOLJKA (kanar~ek, kanar~ica) v Gozdni {oli ZTS v Bohinju

Med poletno sezono v letu 2005 (od maja do sredine septembra) `elimo s pomo~jo taborni{kih prostovoljcev in prostovoljk zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju vseh izmen, ki bodo potekale v G[ ZTS.

Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike:

·ki so stari nad 18 let,

·imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in `elijo razviti organizacijske sposobnosti, ·`elijo pre`iveti od 7 do 10 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole in s tem prispevati k razvoju Gozdne {ole kot taborni{kega centra, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (Kanar~ki).

Naloge prostovoljnega osebja so:

·opravljanje pisarni{kega dela, ·urejanje hi{e in tabornega prostora, ·priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa, ·obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah.

Poleg tega lahko prostovoljno osebje pomaga tudi pri organizaciji programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, `ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre.

Prijave ~im prej oz. do 10. maja 2005 v pisarni ZTS po telefonu 01/300 08 20 ali preko spletnega naslova ZTS@ rutka.net.

Mobilne izobra`evalne enote

Kdo bo prevzel rod in kdo bo drugo leto skrbel za denar? Zakaj je rodova uprava razdeljena in se ni~ ne more zmenit? Kako pobotat dru`ini M^ in GG? Zakaj na{ rod sploh {e izvaja zastarelo tekmovanje? Ali ne bi poizkusili s kak{nim novim, sve`im izzivom???

Na ta in na {e mnoga druga vpra{anja vam pomagajo odgovoriti MOBILNE IZOBRA@EVALNE ENOTE.

Mobilne izobra`evalne enote izvajajo naslednje delavnice:

1. KADROVANJE

2. TIMSKO DELO

3. RE[EVANJE KONFLIKTOV

4. PLANIRANJE PROJEKTOV

In ker so mobilne, se izku{eni trenerji samo na va{o `eljo pripeljejo pred vrata va{ega rodu, ~ete, dru`ine, mestne zveze ali obmo~ja.

Torej, ~e potrebujete pomo~ pri re{evanju problemov, inekcijo motivacije, nov pristop k delu, ~imprej pi{ite Nini Arnu{ na nina nina nina nina nina @ rutka.net rutka.net (vsaj en mesec

pred predvideno izvedbo delavnice) in si rezervirajte termin!

NE ^AKAJ NA MAJ, NAPI[I SEDAJ NE ^AKAJ NA SEDAJ SEDAJ: Kdor pi{e v 24-tih urah po ogledu oglasa, dobi v dar {e pre{vicano rutko trenerja ali trenerke!!!

P.S.: ^e imate v enotah {e kak{ne druge probleme, katerih zgoraj navedene delavnice ne morejo re{it, lahko vseeno pi{ete in skupaj bomo poiskali primerno re{itev.

P.P.S.: Primerni termini za izvedbo delavnic so lahko na taborjenjih, jesenskih posvetih ali katerikoli dnevi z vsaj 4-urno ~asovno luknjo.

Razpis dr`avnega mnogoboja

Zveze tabornikov Slovenije za

vse starostne kategorije

ORGANIZATOR:

Zveza tabornikov Slovenije in soorganizator Rod ^rno jezero iz Slovenske Bistrice.

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA:

Od petka 17. 6. do nedelje 19. 6. 2005 v Laporju pri Slovenski Bistrici.

Od petka 17. 6. do nedelje 6. 2005 v Laporju pri Slovenski Bistrici. 6. nedelje v Prostor in pot do kraja tekmovanja bosta primerno ozna~ena.

^ASOVNI RAZPORED MNOGOBOJA: petek 17.00 - 19.00Prihod, prijava in namestitev ekip sobota 7.30 Zbor ekip, `rebanje {tartnih {tevilk in panog za mlaj{e gr~e, pri~etek dr`avnega mnogoboja nedelja 11.30 Zaklju~ek tekmovanja, razglasitev rezultatov, podelitev nagrad

PREVOZI:

Priporo~amo prevoz z vlakom, saj je kraj tekmovanja v neposredni bli`ini `elezni{ke postaje Slovenska Bistrica.

NAMESTITEV:

Tekmovalci in osebje bodo name{~eni v {otorih, zato morajo ekipe prinesti s seboj {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo, ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.

PREHRANA:

Za prehrano v soboto in nedeljo je poskrbljeno, za ve~erjo v petek zve~er pa morajo ekipe poskrbeti same.

TEKMOVALCI IN TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE:

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo vse ekipe M^, GG, PP in gr~e ne glede na udele`bo in rezultat na obmo~nem mnogoboju (letos je zaradi izena~itve pogojev za udele`bo tekmovanje odprto).

Starostne skupine so naslednje:

Murni (rojeni 1999 in kasneje).

Skupina I - M^ (rojeni leta 1997 ali 1998).

Skupina II - M^ (rojeni leta 1996).

Skupina III - M^ (rojeni leta 1995).

Skupina IV - M^ (rojeni leta 1994).

Skupina V - GG (rojeni leta 1992 ali 1993).

Skupina VI - GG (rojeni leta 1990 ali 1991).

Skupina VII - PP (rojeni med 1985 in 1989).

Skupina VIII - GR^ICE in GR^E - mlaj{i (rojeni med 1975 in 1984).

Skupina IX - GR^ICE IN GR^E - starej{i (rojeni 1974 in prej).

PRAVILA:

Veljavna pravila mnogoboja lahko najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji (ZTS, april 1999) in na Rutka net-u.

POGOJ ZA UDELE@BO:

Tekmovalci morajo imeti taborni{ko izkaznico, veljavno za leto 2005 in potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja. Rodovi morajo poskrbeti za odgovorno in usposobljeno vodstvo ekip.

[TARTNINA (za 5 ~lansko ekipo):

M^, GG, PP, gr~e: 18.000 tolarjev, murni: 12.800 tolarjev (samo sobota), spremljevalec ekipe-vodnik ali dodatni ~lan: 3.200 tolarjev, odbitek za tiste,

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII ALJO[A

ki so na tekmovanju samo v soboto/za ekipo: 3.000 tolarjev, odbitek za tiste, ki so na tekmovanju samo v soboto/na posameznika: 600 tolarjev.

V {tartnino je vklju~ena prehrana za udele`ence v soboto in nedeljo, na{itki za pet~lanske ekipe, nagrade za najbolj{e ekipe ter stro{ki organizacije mnogoboja.

Za spremljevalca in morebitnega dodatnega ~lana ekipe je potrebno dopla~ilo. Ekipe, ki sodelujejo na mnogoboju samo v soboto in ne bodo ostale do nedelje pla~ajo ni`jo {tartnino ({tartnina minus odbitek).

[tartnino naka`ite najkasneje do petka, 10. junija 2005, petka, 10. junija 2005, 10. na TR 020100014142372, sklic na {tevilko 1030201+{ifra rodu za ekipe MM^ in 1030202+{ifra rodu za ekipe GG, PP in gr~e. Za vse zamudnike, ki se bodo prijavili do tekmovanja bo {tartnina zna{ala 23.000 tolarjev, startnina, ki bo vpla~ana ob prihodu na tekmovanje, pa bo zna{ala 28.000 tolarjev.

ROK IN VELJAVNOST PRIJAV:

Rok prijav ekip je petek, 10. junija 2005 petek, 10. junija 2005 petek, 10. junija 2005 petek, 10. junija 2005 2005. Prijavo po{ljite na naslov: ZVEZA

TABORNIKOV SLOVENIJE, Parmova 33, 1000 Ljubljana, ali po faksu na 01/436 14 77 ali na spletni naslov zts@ rutka.net. Upo{tevali bomo samo pisne prijave na ustreznem obrazcu (ki bo na voljo na Rutki, lahko pa vam ga na `eljo po{ljemo v e- obliki). Prijava je veljavna le z vpla~ilom {tartnine, zato v pisarni ZTS preverite, ~e je le-ta pla~ana.

Odjave so mo`ne do 13. junija 2005. Sprejemamo samo pisne odjave, poslane na zgornji naslov. [tartnine za ekipe, ki se bodo odjavile po tem datumu oz. ne bodo sodelovale na mnogoboju, organizator ne vra~a.

VABILO SODNIKOM

Vabimo vse sodnike, da se nam pridru`ijo na mnogoboju. Udele`ba na mnogoboju je za sodnike brezpla~na. Svojo prijavo po{ljite na zts @rutka.net.

Pozor! Sodniki morajo imeti opravljen sodni{ki seminar. Sodni{ki seminar za tiste, ki si `elite sodniki postati, bo potekal od 27. do 29. maja na [martnem (beri razpis sodni{kega seminarja).

Rod Jadranskih stra`arjev z'izle z me{animi ob~utki napoveduje: Trinajsti (13.) bi~ikleta `ur

Vse vra`everne kolesarje (in tudi tiste nekoliko manj) obve{~amo, da bo v mesecu ljubezni lu~ sveta ugledal trinajsti Bi~ikleta `ur.

Bi~ikleta `ur je taborni{ko tekmovanje, ki zdru`enje tabornike in tudi netabornike. Je za tiste, ki si `elijo ve~ od obi~ajnega kolesarjenja (in manj od brezciljnega sado-mazo pedaliranja), ter bi radi kak{en dan prebili v pedaliranju po izgubljenih poteh, dobri dru`bi istrskih komarjev in obadov, zdravilnih blatnih kopelih in ob ve~glasnem spremstvu ~ri~kov in prestra{enih va{kih koko{i.

Leto vam lahko napovemo {e ve~ intelektualno/fizi~no/kulinari~nih izzivov, mo`nosti re{evanja globalnih in lokalnih svetovnih problemov, spoznavanja {e neodkritih klancev, dajanja prve pomo~i obnemoglim kolesom, kreativnega uni~evanja celih zra~nic, divjega be`anja pred razdra`enimi psi, hitrostnega strmenja v daljavo in {e mnogo ve~. Ker smo na kak{no neumnost zagotovo pozabili, vas lepo prosimo za udele`bo in posredovanje le te v direktni obliki.

Dobimo se 7. maja, najkasneje do 7.00 ure, na taborni{kem prostoru nad Jagodjem (Izola). Mo`no bo prespati iz petka na soboto, kot tudi iz sobote na nedeljo. Seveda pa ne pozabite na {otore.

En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starej{i(-a) oziroma mlaj{i(-a). Tekmovalci, mlaj{i od 18 let morajo ob prijavi predlo`iti izjavo star{ev. Tekmovanje je odprtega tipa, tako da se ga lahko udele`ijo tudi tisti, ki niso ~lani taborni{ke organizacije (rekreativci), ki se bodo skupaj s taborni{kimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS. VELIKO NAGRADO RJS. VELIKO NAGRADO RJS. VELIKO NAGRADO RJS.

Pedalira se v treh kategorijah:

1.taborniki od 15 do 17 let,

2.taborniki od 18 do 99 let,

3.rekreativci od 99 do 15.

Tako taborni{ke kot rekreativne ekipe morajo biti tri~lanske. Ekipe so lahko me{ane. Popolnoma `enske ekipe imajo olaj{ave pri “fizi~nih” preizku{njah.

[TARTNINA: [TARTNINA: [TARTNINA: [TARTNINA: zna{a 12.000 SIT/ekipo, za ekipe, ki se bodo prijavile do 30. aprila 2005, oziroma 18.000 SIT/ekipo, za zamudnike in prijave na {tartu. [tartnino naka`ite do sobote 30. aprila na TTR ra~un RJS Izola 101000029096891(Banka Koper) s pripisom "za Bi~ikleta `ur".

[tartnina vklju~uje: majico, barvno karto, dva topla obroka (kosilo in ve~erja med sobotnim ve~ernim programom), popotnico za vsakega udele`enca in organizacijo tekmovanja.

OBVEZNA OPREMA: OBVEZNA OPREMA: OBVEZNA OPREMA: OBVEZNA OPREMA: OBVEZNA

Ekipna - prva pomo~.

Osebna - gorsko kolo, ~elada, jedilni pribor in mena`ka jedilni pribor in mena`ka jedilni pribor in mena`ka jedilni pribor in mena`ka mena`ka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in “flike”), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica.

PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: sprejemamo le na naslov Teja Vidic, IX. Korpus 30, 6310 Teja Vidic, IX. Teja Vidic, IX. Korpus 30, 6310 Teja Vidic, IX. IZOLA

Prijave morajo vsebovati fotokopijo pla~ane polo`nice za vpla~ilo {tartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega vsega vsega vsega zgoraj na{tetega, ne bodo veljavne! Za vse informacije pokli~ite 041/226-908 (Teja) ali 031/ 377-588 (Vilette), ali na bici.rutka.net.

In ne pozabite, Bi~ikleta `ur dose`e svoj vrhunec v soboto zve~er, kjer se ob dobri hrani in {e bistveno bolj{i dru`bi ter seveda najbolj{i glasbi, lahko prepustite romanti~ni mese~ini majskega neba in ob toploti tabornega ognja, re~ete k{no s starimi znanci in novimi prijatelji ter ob klepetu zaklju~ite prijeten dan. Za zdravo telo v Izolo na kolo!

Vabilo na vodni{ki te~aj za vodnike M^ in GG

Vodni{ki te~aj bo potekal v organizaciji Kokr{kega Rodu in Rodu Svobodni Kamnitnik, v okviru ZTO Kranj za GOOT, v taborni{kem Centru Marindol od 17. do 27. avgusta 2005. Cena te~aja je 15.000 SIT na udele`enca. Denar naka`ite na @R ZTO Kranj: 05100-8010532737 najkasneje do za~etka te~aja. Zainteresirani sporo~ite kandidate na naslov: Matja` [vegelj, Planina 27, 4000 Kranj ali na telefon 040-213-479 najkasneje do 20. 6. 2005.

Informacije o opremi in odhodu bodo te~ajniki dobili naknadno na doma~e naslove skupaj z vpra{alnikom. Te~ajniki morajo imeti osvojen vsaj 3.list in biti zreli za vodnika (pri tem apeliram na na~elnike rodov, da presodijo zrelost te~ajnikov).

Za dodatne informacije sva vam na voljo: Matja` - Jetka 040 213 479 (msveg @rutka.net) ali Ana 031 550 050 (ana.bandelj @kss-loka.si).

Taborni prostor v pionirskem duhu

Te~aj pionirstva in bivanja v naravi tudi letos ponuja mo`nost ureditve va{ega tabornega prostora v duhu pionirstva. Na te~aju zgradimo ogromno zanimivih objektov, ki pa bi jim radi vdihnili `ivljenje. Sadovi na{ega dela lahko trajno polep{ajo in popestrijo va{ taborni prostor. Tu pa se na{e `elje, upamo, zdru`ijo z va{imi. Skupaj lahko popestrimo tako va{ program, kot tudi izgled va{ega tabornega prostora ali okolice ko~e.

Zainteresirane rodove, ki imajo mo`nost gostiti te~aj v ~asu od 8.7. do 8.7. do 13.7.2005 13.7.2005 pozivamo, da se nam javijo na enega od spodaj navedenih naslovov. Po zbranih prijavah bomo skupaj premleli vsa organizacijska dejstva, ki jih morata spoznati obe strani - tako na{ te~aj, kot tudi gostitelj.

Izraz interesa po{ljite najkasneje do 31.4.2005 31.4.2005 31.4.2005 na e-naslov: rado_malnar@ yahoo.com, lahko pa ga tudi pokli~ete na {tevilko 040/299-659.

Sodelovanje in razvoj

Prijateljstvo je edino lepilo, ki bo vedno dr`alo svet skupaj!

W. Wilson

Sodelovanje med rodovi v Pomurskem obmo~ju je `e pregovorno. Tesna povezanost med rodovi, ki se ka`e tudi v skupni organizaciji aktivnosti, kot so taborjenja, vodni{ki te~aji, zimovanja, ima dolgo brado. Na{ stare{ina velikokrat poudari, da je taborni{tvo v Pomurju obstalo predvsem zaradi tega sodelovanja. Saj ne, da bi rodovi ne tekmovali med seboj. Obmo~ni in podro~ni mnogoboji so bili zelo napeti. Rivalstvo med rodovi je bilo ob~asno tako veliko, da so na medrodovih tekmovanjih v~asih iskre kar letele okrog. Pa vendar so vsi vedeli, da jim bo prav rod, ki je bil bolj{i od njih, pomagal, ko bo potrebno. Vedno je veljalo, da je enota, ki je bila najmo~nej{a, tudi nosila najve~jo odgovornost za obstoj in razvoj taborni{tva v 'svetu ob Muri'. Taka enota je vlekla celo podro~je in pomagala ostalim rodovom pri premagovanju te`av in kriznih trenutkov. Ker se je vedno zavedala, da bo tak{ne pomo~i dele`na tudi sama, ko bo v te`avah.

Verjetno je bila situacija v drugih okoljih po Sloveniji podobna. Zdravo rivalstvo, ki je organizacijo poganjalo naprej. Ki ni posku{alo tistih, ki so bili slab{i ali v te`avah, z mo~jo zmagovalca poni`ati, ampak je slab{im vedno ponudilo roko pomo~i. Svet ni idealen. Vmes so bile tudi enote, ki se niso obna{ale na ta na~in. Pa vendar so bile te v manj{ini. Vsaj pri tabornikih.

Dana{nji svet je druga~en. Solidarnost in sodelovanje sta zamenjala tekmovalnost in individualizem. @al je tega precej

tudi med taborniki in med rodovi. Ni ve~ toliko zdrave tekmovalnosti, ki se je kazala v ustvarjalnem izmi{ljanju novosti v programih, v idejah, ki so veselo kro`ile, ko so dosegle svoj namen: pokazati, da zmoremo tudi v na{i enoti slediti in razvijati taborni{tvo.

Ve~ je zapiranja v lastne vrti~ke. @al tudi v Pomurju. Vodstva rodov so pozabila, da je cikli~nost v taborni{tvu ve~ ali manj stalna, vsaj v okoljih, ki ne premorejo veliko {tevil~nih rodov. Pomo~ {ibkej{im, ko ti gre dobro, da bo{ lahko podobne pomo~i dele`en, ko ti bo {lo slabo, je postala odve~na. Zakaj bi tro{ili svojo energijo za druge, ~e pa nam je tako bolje. Zakaj bi delili svoje ideje, svoje dose`ke z drugimi, slab{imi. Najprej naj oni nam nekaj dajo, potem bomo mi njim ...

Saj poznate tisto znano izjavo, ki gre nekako takole (avtor je Martin Niemöller): Ko so nacisti aretirali komuniste, sem bil tiho, saj nisem bil komunist ... Ko so zapirali Jude, sem bil tiho, ker nisem bil Jud ... Ko so pri{li pome, ni bilo ve~ nikogar, ki bi protestiral. Kam je to pripeljalo, vemo.

Verjamem, da solidarnost med taborniki {e ni izumrla. Da smo {e vedno sposobni sodelovanja in medsebojne pomo~i. Da so tisti rodovi, ki so dobri in uspe{ni, {e vedno pripravljeni pomagati tistim, ki niso tako uspe{ni. Nenazadnje nikoli ne vedo, kdaj bodo tako pomo~ rabili sami. Sodelovanje pa ne pomaga samo rodovom. Pripomore k razvoju taborni{ke organizacije in taborni{tva. Saj to pa je na{ cilj, kajne?

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

POTEPANJA

No~no orientacijsko tekmovanje

Leto{nje `e 28. No~no orientacijsko tekmovanje se je odvijalo 19. in 20. marca na Igu, kamor je prispelo 70 ekip. Med seboj se je pomerilo 20 ekip popotnikov, 10 popotnic, 26 gr~, 8 gr~ic in celo 6 ekip korenin. V kategoriji popotnikov so slavili taborniki rodu Kra{kih viharnikov, med popotnicami so bile najbolj{e ~lanice rodu Svobodnega kamnitnika, Repica je bila zmagovalna ekipa v kategoriji gr~, Ra{i{ki rod pa je odnesel trofejo najbolj{ih med gr~icami. Med koreninami so se najbolj izkazali taborniki rodu Sivega volka, Ra{i{ki rod pa je odnesel tudi trofejo v skupni zmagi, ki so jo letos slavili `e tretji~, zato so tudi trajno osvojili prehodni pokal.

Na NOT-u so se udele`enci pomerili v razli~nih taborni{kih znanjih, kot je signaliziranje Morsejeve abecede, prva pomo~, hitrostna etapa, prehod minskega polja, topografski test in vrisovanje, na preizku{njo pa je bila postavljena tudi sposobnost orientacije.

Tudi letos nas je pribli`no 30 napelo mo~i in skupaj ponovno ustvarilo no~ni orientacijski preizkus, kar je zahtevalo pridna traserja Romana in Bla`a, zmrzovanje kontrolorjev, 44 kg poli salame, 30 kg sira in 1400 `emelj, podoknice starim mamam na Igu, iskanje najlep{ega udele`enca NOT-a, toplo juhico po kon~anem bolj ali manj uspe{nem orientiringu in seveda na{o {efico Polonco, brez katere ne bi bilo ni~ od tega. Proga je bila razli~no dolga za razli~ne kategorije, razlikovala pa se je tudi po {tevilu kontrolnih to~k, tako so gr~e pretekle slabih

11 kilometrov in so poiskale 12 kontrolnih

to~k v strogi ~asovnici 4 ur in 33 minut. Zaradi razgibanega zna~ilnega reliefa na

I{kem koncu so tekmovalci pre~kali {tevilne vrta~e, proga pa je ve~inoma potekala po gozdnem terenu, kar je bil le {e dodaten izziv tekmovalcem, saj so se morali bolj zanesti na karto in svojo sposobnost opazovanja bli`nje okolice, {e posebej, ker je bilo obla~no vreme.

Tanja Poto~nik

Foto: RMT Ljubljana.

Gregor Traven - RaR Ljubljana, 20 let NOT {e ni bil obenem tako sme{en in izgubljen kot letos. Res smo se odli~no zabavali ob iskanju kontrolnih to~k, ki jih nikjer ni bilo ali pa niso bile prave ☺. Morse je bil zani~, ker so bile pike enake ~rtam, pa nisem bil jaz ni~ kriv.

Da{a Li~en - RSM Piran, 14 let Proga je bila precej te`ka. To je bil moj prvi NOT in mi je bil zelo v{e~, kljub orientaciji, ki nam ne gre ravno dobro. Dru`enje s kitaro je bilo super. Pozna se, da bolj izku{ene ekipe zasedejo bolj{e mesto.

Nina Race - RMV Portoro`, 13 let Bilo je zelo utrudljivo in tudi zabavno. Malce smo si pomagale z lu~kami ostalih tekmovalcev. Najve~ te`av smo imele pri iskanju KT 8, ki je bila preve~ skrita. Med potjo smo spoznale veliko novih prijateljev. ^as smo si kraj{ale tudi s petjem pesmi. Lepo je bilo na enem mestu videti toliko tabornikov iz cele Slovenije.

[pela Brecelj - RMB Ajdov{~ina, 16 let Sovra`im vrta~e. Zelo sovra`im vrta~e ☺. Nam je bilo zelo te`ko. V{e~ mi je bilo, da so ekipe bile dosti bolj komunikativne in prijazne kot sicer. Zelo smo veseli, ker smo kljub vsem te`avam na progi zasedli 5. mesto.

Genij - RSO Kranj, 27 + let Tekmovanja v no~ni orientaciji (NOT) se redno udele`ujem `e 12 let. Ko smo tekmovali {e v konkurenci gr~, smo vedno bili med najbolj{imi petimi in na te ~ase nas ve`ejo res lepi spomini. Sedaj v konkurenci korenin tekmujemo bolj ¨na izi¨. Se pa {e vedno dobro dr`imo, ~eprav ni prisotnega nekega velikega tekmovalnega naboja. V ospredju je predvsem, da premaga{ svojo lastno lenobo in izkusi{ no~ni orientiring. Letos je bil NOT zelo te`ek. Naloge so bile strupeno te`ke, kar pa ni nujno slabo. Le tako naprej!

Dane Omersa - RS@-ml Kranj, 17 let Proga je bila zares zelo te`ka. Te`ja kot lani. Izgleda, da se Kras {iri v bli`ino Ljubljane ☺, saj je bilo ne{teto vrta~. Veliko je bilo tudi nevrisanih poti. Prav na nobenem KT-ju nismo dobili ~aja. Druga~e je bilo super.

Janez Apat - RPG [o{tanj, 21 let Bilo je zelo super. Hitro smo se navadili na vrta~asto `ivljenje. ^e na drugih tekmovanjih ne bo vrta~, sploh ne pridemo ☺! Traser bi lahko kak{no to~ko postavil tudi izven vrta~e (vseh 12 KT-jev je bilo v vrta~i).

Matic Cankar - RZ@ @iri, 21 let Bilo je ¨full dabr¨. Proga je bila dobro postavljena. Nalepke so super. Res zelo pametna ideja organizatorjev.

Ela Mi{ka - RKV Postojna, 23 let Na NOT-u mi je bilo zelo v{e~. KT-ji so bili super te`ki. Timski duh v ekipi je bil super in prav ¨dogajalo je¨! Na progi so nam ostale ekipe veliko pomagale in mi njim. Vzdu{je je bilo res super.

Maru{a Aravs - RJZ Velenje, 16 let Poznane smo kot ekipa z najbolj{im timskim duhom in zato smo se imele res super. Teren je bil zelo zahteven in no~ naredi stvar {e veliko te`jo. Organizacija je bila super.

Smo ali nismo NOT ...

...v ~asovnici namre~. Tradicionalno tekmovanje ob odli~ni dru`bi vsako leto ponudi tudi zahtevno orientacijo, zavito vrisovanje in zahrbtne topoteste, atraktivne nagrade in brezhibno organizacijo. Poleg ROT-a zagotovo edino tekmovanje, na katerem ima zmaga tudi presti`en pomen.

Jaka Fortuna - RBS Ljubljana, 30 let Po toliko letih na NOT-ih te`ko povem kaj novega. Organizacija je super. V primerjavi z prej{njimi leti je napredek opazen. Mogo~e udele`ba na tekmovanju ni tolik{na kot v prej{njih letih, ~eprav je {e vedno dobro obiskana s strani tabornikov iz cele Slovenije.

Ma{a R`en - RSK [kofja Loka, 16 let Bilo je zelo naporno. Lani je bilo bolj{e, la`je in bolj prostorno za spanje. Druga~e smo se imeli lepo.

Martin [irok - RLA Grosuplje, 15 let Bilo je ¨full fajn¨. Na{li smo samo eno kontrolno to~ko. Sre~a se nam je nasmehnila {ele pri desetem KT, ki smo ga na{li s pomo~jo azimuta. Taborniki smo carji!

Nina Ku{ar - RLA Grosuplje, 17 let Proga je bila zelo te`ka. No~ ni bila svetla, bila je zelo temna. Smo zelo utrujeni, ubogi, najbolj bogi. Smilimo se sami sebi. NE, PA NE ☺! ¨Full¨ je dobro in drugo leto zagotovo spet pridemo.

Vendar se zdi, da je prav zaradi dobro uigrane ekipe, ob kateri imamo ob~utek, da lahko tekmovanje brezhibno izpelje `e z dvema tednoma priprav, {e prostor za napredek. Pogre{amo rahlo evolucijo, novosti, konec koncev bi lahko bil prav NOT tekmovanje, ki bi uvajalo nove standarde, kot je bil SportIdent, za ROT in ostala tekmovanja, namesto da jih uvaja z zamudo.

Mo~vircem, za katere vem, da tudi sami opravijo podrobno analizo tekmovanja, pa lahko, tudi v pomo~ organizatorjem drugih taborni{kih orientacijskih tekmovanj, vseeno kaj namignemo.

Eden od "bombon~kov", ki jih NOT ponuja, so zagotovo karte. Te so tiskane posebej za tekmovanje, kar ponuja organizatorju dolo~ene prednosti. Prva je ta, da lahko trasa tekmovanja poteka tudi na ve~ listih DTK 25 in je tisk v tem primeru cenej{i od nakupa ustrezne koli~ine vnaprej natisnjenih listov karte, druga pa je reambulacija, ki jo lahko pred tiskom izvede na karti. ^e se spomnite preteklih NOT-ov, boste ugotovili, da je karta vsaj v okolici kontrolnih to~k zelo dobro dr`ala. Letos, `al, organizator karte ni reambuliral (pomanjkanje ~asa?). To je tudi eden od vzrokov za afero "V kateri vrta~i je prva pomo~?", ki ste jo imeli mo`nost spremljati na forumu rutka.net. Pojavljale so se namre~ ekipe, ki kot pripomo~ek za orientacijo in kasnej{e analize uporabljajo GPS. To pa je sila natan~na zverina, ki lahko odkrije traserjevo napako oz. napa~no lokacijo kontrolne to~ke tudi tam, kjer se glede na karto zdi, da je vse v najlep{em redu. Glede na pri~akovano pove~anje {tevila ekip s tovrstnimi pripomo~ki in te`ki kontroli prepovedi (o smiselnosti prepovedi kdaj drugi~), bi

bilo dobro, ~e bi si kak GPS za pomo~ pri trasiranju omislili tudi organizatorji (naprava sicer ni ravno poceni, vendar se jo da za kak dan tudi izposoditi). GPS lahko predstavlja dober pripomo~ek za reambulacijo, kadar tiskamo svojo karto, traserju, ki dela na `e vnaprej natisnjeni karti pa omogo~i, da se obmo~ij, kjer je polo`ajna natan~nost karte slaba, izogne.

Vsi stari orientacijski ma~ki s(m)o ljubitelji zahtevnih prog in si lep{ega kot nekaj kvadratnih kilometrov vrta~astega terena (poleg balvanov na Ukancu) sploh ne znamo predstavljati. A vendar to, da prav vse to~ke le`ijo v vrta~ah, v mlaj{ih kategorijah te`ko spro`i kak{no veliko evforijo in kak{no ekipo `e na KT2 za vse ve~ne ~ase prepri~a, da orientacijska tekmovanja za njih niso prava stvar. Zato se mi zdi v~asih smiselno, da se vsaj pri PP-jih trasa za~ne z la`jimi KT in se te`avnost nato stopnjuje, da zelo te`ki KT sledi kak{na la`ja, da si ekipe, ki so dve uri v falangah pre~esavale popolnoma napa~en revir, spet povrnejo malo samozavesti. Posledice prete`ke proge lahko letos vidimo v kategoriji popotnic, kjer je zmagovalna ekipa na{la le tri kontrolne to~ke. ^e nam omejitve pri {tevilu ljudi, ki jih lahko po{ljemo na kontrolne to~ke, ne dovoljujejo razli~nih KT za posa-

mezne kategorije, potem raje s te`jimi KT podalj{amo progo gr~am, kot da bi bila proga za popotnice le za kak{no KT ali dve skraj{ana proga za gr~e.

In {e beseda ali dve o hitrostni etapi. Razen v kategoriji gr~ so to~ke na tej preizku{nji dokaj enakomerno razporejene med vse ekipe. Pri gr~ah pa so letos od 25 ekip to~ke dobile le 4. Najhitrej{a je za prehod potrebovala 4 minute in 30 sekund. Najhitrej{i popotniki pa 10 minut 46 sekund. Kaj je vzrok 2,4-kratne razlike med najhitrej{imi gr~ami in popotniki? Kondicija? Prav gotovo ne. Znanje orientacije? Verjetno, a le dokler ne vemo, da si nekatere ekipe pri gr~ah najprej celotno hitrostno etapo ogledajo, celo markirajo in jo {ele nato prete~ejo. Ekipe, ki so se hitrostne etape lotijo tako kot je mi{ljena, so za njo {e vedno porabile okoli 10 minut, kar pa jim zaradi sistema to~kovanja ne prina{a to~k. Kako torej zagotoviti vsaj v skladu z idejo hitrostne etape, ki naj bi preverjala hitrost orientacije in fizi~no pripravljenost ekip, bolj po{teno to~kovanje, uresni~evanje prepovedi ogleda pa je v praksi neizvedljivo. Ena od mo`nosti je linearna razporeditev to~k glede na dose`ene ~ase med vse ekipe v kategoriji, ki so hitrostno etapo uspe{no prehodile. Drugo mo`nost predstavlja 3-kratnik ~asa

No~ ima svojo mo~.

zmagovalca namesto 2-kratnika kot meja za dosego to~k. Z druge strani pa se lahko problema lotimo tudi z druga~no traso hitrostne etape. ^e je le-ta zelo dolga, ali poteka celo med tremi KT, se ekipam ogled najbr` ne bo spla~al. Lahko pa hitrostna etapa poteka tudi od {tarta do KT1, pri ~emer si trase ekipa zato, ker dobi karto v roke {ele na {tartu, ne more vnaprej ogledati. V vsakem primeru pa se je potrebno izogniti hitrostni etapi na koncu orientacijske preizku{nje. Takrat ekipe namre~ `e pribli`no vedo, koliko ~asa {e imajo, da bodo ostale v ~asovnici in tako la`je kalkulirajo.

Sicer pa velja pohvaliti uvedbo sobe za tiste, ki zjutraj vozijo v oddaljene kraje in se `elijo naspati, kar bi moralo postati na tovrstnih no~nih tekmovanjih skorajda pravilo, in lepe nagrade za najbolj{e, ki pa jih je `al v~asih te`ko razdeliti med pet ~lanov ekipe.

NOT je vedno lahko slu`il kot zgled za pripravo taborni{kega tekmovanja in `elimo si, da bi tako ostalo {e naprej.

Kovax, kovax @ rutka.net

To je dejstvo, ki zares dr`i in se ga ne da izbrisati. To je lahko na svoji ko`i izkusil prav vsak udele`enec leto{njega NOT-a.

Zelo raznolik teren v okolici Iga nam je vsem tekmovalcem povzro~il kar precej preglavic. Vrta~a ob vrta~i, bi se lahko reklo. Da pa stvar res ne bi bila lahka, je za dodatno te`avo poskrbelo tudi vreme. Nebo je bilo obla~no in mese~ina se ni prebila do nas. Na drobno je naletaval tudi sneg, ki je poskrbel za ravno prav namo~en in spolzek teren. Tako so tudi izku{enej{e ekipe imele pri iskanju to~k precej te`av.

Kaj novega o organizaciji samega tekmovanja je te`ko napisati. Rod Mo~virski tulipani vsako leto izvrstno izvede to tekmovanje. Zastojev in problemov tudi letos

ni bilo opaziti. Ekipa je zelo dobro uigrana. Nagrade so zares bogate in vredne truda, ideja z nalepkami imenitna. ^lovek se kar vpra{a, kako organizatorji vsako leto najdejo dovolj motiva in zagona za organizacijo NOT-a! Dolo~eni ljudje vedno i{~ejo napake in ker res nih~e ni popoln, kak{no drobno tudi najdejo. Le redko kdo pa se vpra{a in pomisli, kako je njim. Tak{no stvar spraviti pod streho ni ma~ji ka{elj. V to je potrebno vlo`iti veliko ~asa, truda in denarja! Odgovor se verjetno skriva v zares zadovoljnih obrazih tekmovalcev po kon~anem tekmovanju. NOT je bil in vedno

bo (poleg ROT-a) najte`je taborni{ko tekmovanje in najve~ji magnet za pustolov{~in `eljne tabornike! Nekateri so se tako za tekmovanje pripravljali `e skozi vso leto in so {tartali na zmago. Nekateri pa so pri{li na tekmovanje zato, da se dru`ijo in pridobijo nove izku{nje.

Odgovor na vpra{anje, zakaj se organizatorji vsako leto trudijo, je torej povsem jasen. Trudijo se zaradi NAS in zato si zaslu`ijo zares vse pohvale ter na{e spo{tovanje! Se vidimo tudi na naslednjem NOT-u, kot vedno spet nekje v okolici Ljubljane. SiNi, sini @ rutka.net

POTEPANJA

DanKO, dan komisije za taborni{ki program

Tretjo mar~no soboto se je na vlaku, ki je potoval po Sloveniji, zgodil prvi Dan komisije za taborni{ki program. Na Danko so bili povabljeni vodniki in na~elniki dru`in in vsi ostali, ki neposredno izvajajo taborni{ki program. Na povabilo se je prijazno odzvalo 52 udele`encev, ve~inoma vodnikov, iz 15 rodov razli~nih krajev, ki so "potovanje" izkoristili za koristno delo.

M~-ji so: M~-ji so: M~-ji so: M~-ji so: M~-ji so:

ougotovili so kak{na so slaba in dobra vodova sre~anja

opregledali obstoje~e ve{~ine in nanizali ideje za nove ve{~ine

ospoznali pomen prehoda in nanizali nove ideje za izvedbo prehoda

ooblikovali primer vsebinsko zanimivega vodovega izleta in letnega taborjenja

GG-ji so: GG-ji so:

oizpostavili klju~ni razlog za slab{e delo z GG (opravljen samo vodni{ki te~aj M^)

oprispevali svoje poglede na temo spodnja, zgornja meja

starosti veje GG

ozaznali potrebo po aktivni podpori komisije GG (priro~nik za vodnike GG, predlog aktivnosti za delo z GG)

PP-ji so: PP-ji so: PP-ji so: PP-ji so:

oprakti~no izvedli nekaj nalog akcije PP pas, ki bo potekala to poletje

oidentificirali potrebo po spletni informacijski to~ki, kjer bi bile vse, za njih pomembne informacije

oizrazili interes za udele`bo na mednarodnih aktivnostih Vsi skupaj pa so se dru`ili, zabavali in na~rtovali prihodnje aktivnosti.

DanKO 2006 bo na morju. Pridi, prostor je tudi zate.

Z akcijo DanKO `elimo v komisiji za taborni{ki program pokazati vodnikom in na~elnikom dru`in, kako zelo pomembni so za skavtsko gibanje in za delovanje celotne organizacije. @elimo se jim zahvaliti za njihov trud in prostovoljno udejstvovanje v {ir{em dru`benem interesu. @elimo osvetliti partnerje in podpornike in se jim zahvaliti za doprinos h kvaliteti taborni{kega programa, ki ga izvajamo skupaj z mladimi.

Pugy, pugy @ rutka.net

DANKO EXPRESS

Sobotno dopoldne pred NOTom je na glavnem "{tacionu" v Ljubljani obljubljalo sve` veter. Na prvem peronu se je prav takrat zbralo za poln vagon pomembnih ljudi. To so bili vodniki in na~elniki - glavni motorji na{e organizacije; toliko pogumni, da so se prepustili tokovom slovenskih tirov in v isti soboti naredili korak naprej na podro~ju taborni{kega programa v Zvezi tabornikov Slovenije.

Vsi zbrani - okoli 50 nas je bilo - smo se zbrali v enem vagonu rezervirane kompozicije in za~eli to avanturo s "potresom", vsem dobro poznano taborni{ko igro. Prebili smo za~etni strah, spoznali nove "sotabornike" in skupaj za~eli to novo pot.

Kasneje smo se razdelili po vagonih glede na starostne kategorije v katerih smo aktivni. Med vo`njo smo se ukvarjali z raznimi debatami kot na primer starostne kategorije, idelani vodovi sestanki, aktivnosti na taborjenjih, delo klubov PP, aktivnosti za PP-je ... Postaje pa so bile idealne za razne naloge od na~rtovanj, do sodelovanja in stikov z lokalno skupnostjo.

Vsi zbrani tisti dan na DanKo Expressu, smo tako na ~isto druga~en na~in prodrli v nov tunel. Tunel, na koncu katerega nas ~aka ne{teto norih prilo`nosti, idealnih pogojev za u~enje, spoznavanje, raziskovanje, uresni~evanje skritih ciljev ...

Naslednje leto se sre~amo spet ... kje in kaj bo polnilo na{e motorje pa kdaj drugi~.

Jugonostalgija

Prijateljstvo ne pozna ovir in ne meja. V Beogradu smo oktooktooktooktobra bra bra na prvi mednarodni akciji Kluba {tudentov tabornikov spoznali ~udovite prijatelje, ki {tudirajo v jugoslovanski prestolnici. Gostoljubja je bilo tisti prekratki vikend preve~, zato smo ga `eleli ~imprej vrniti.

In zgodilo se je zadnjih dni februarja v Ljubljani. Gospodi~ne iz Kraljeva - Milena, Ivana in Mira - ter Nikola iz Beograda so uspeli izbojevati vse papirnate bitke, dobiti vizo in priti v Evropo.

Sneg je gosto naletaval in vlak je imel eno uro zamude. Nestrpnost je nara{~ala. Zato je bilo veselje ob prihodu na ljubljanski `elezni{ki postaji toliko ve~je.

V dobrih dveh dnevih smo prekri`arili dobrih 600km cest na{e domovine in si poleg prestolnice ogledali {e bisere Notranjske, Primorske in Gorenjske.

Naj fotografije govorijo zase. Ve~ le-teh na rutki ...

Tako polnih in lepih do`ivetij ter gostoljubja svojim gostom ne bi zmogli pri~arati brez nesebi~ne pomo~i prijateljev tabornikov. Iskreno se zahvaljujem rodu Bi~kove skale, rodu Sergeja Ma{ere z Janezom Urevcem na ~elu, Mihi Uhlju in seveda ekipi organizatorjev sre~anja, ki se je zares izkazala.

Vabila na{ih prijateljev v Kraljevo ne bomo pozabili.

Da{a Lamut, dasica @ gmail.com

Domen in An`e Rozman

Starej{i 18-letni Domen in mlaj{i 16-letni An`e sta simpati~na brata, ki sta 3 leta pre`ivela v Ameriki. Bila sta {e mlaj{a, a vseeno sta tam aktivno hodila k skavtom in si pridobila nepozabne izku{nje. Po njunih izku{njah slovenski taborniki ne se`ejo ameri{kim skavtom niti do kolen ...

An`e: ^isto najmlaj{i ~lani so Tiger cubs ...

Domen: Potem `e malo starej{i so Cub scouts (cub=mladi~) in ti se delijo na Bobcat (=ameri{ki ris), Wolf (=volk), Bears (medved) in Webelos. Najmlaj{i so Bobcat, potem pa glede na starost in glede na opravljene naloge prehaja{ iz ene skupine v drugo. Naslednja stopnja pa je potem Boy scouts ali pa Girl scouts, odvisno od spola. Torej {e zmeraj lo~ijo skavte po spo- Torej {e zmeraj lo~ijo skavte spo- Torej {e zmeraj lo~ijo skavte po spo- Torej {e zmeraj lo~ijo skavte spo- lo~ijo spolu? lu? lu? lu?

Domen: Zdi se mi, da Cub scouti niso lo~eni po spolu, potem naprej pa se lo~i na mo{ke skavte (Boy scouts) in `enske skavtinje (Girl scouts). Spomnim se sicer, da sem imel sprva v svojem vodu tudi punce. Druga~e pa je {e zmeraj lo~eno.

Kam sta spadala vidva? Kam sta spadala vidva? Kam sta spadala vidva? Kam sta spadala vidva? Kam sta spadala vidva?

vsak prehod na vi{jo stopnjo skavta je tudi za prehod v Boy scouts potrebno pridobiti vse pogoje in opraviti dolo~ene naloge. Potem dobi{ posebno priznanje Arrow of light, ki so mi ga podelili na posebni slovesnosti. Oble~eni v Indijance so mi predali pu{~ico. Druga~e pa lahko skavt v Ameriki pridobi {e vi{je priznanje, to pa je Eagle scout priznanje.

Tudi v Sloveniji sta bila tabornika. Tudi sta bila Tudi v Sloveniji sta bila tabornika. Tudi sta bila Je bilo to {e pred odhodom v Ameri- Je bilo to {e pred odhodom Ameri-

Je bilo to {e pred odhodom Ameri- to ko? ko? ko? ko?

Je bilo to {e pred odhodom v Ameri-

An`e, Domen: Ne, k tabornikom sva {la {ele po vrnitvi v Slovenijo, in sicer na ^rnu~e, v rod Heroja Viteza. Vendar nisva ostala dolgo. Druga~e pa je bila najina mami v~asih zelo aktivna tabornica, in sicer v rodu Dobre volje.

Kdaj to~no sta bila v Ameriki in kje?

Kdaj to~no bila Ameriki in kje? to~no bila in

Domen: V Ameriki sva bila z dru`ino, in sicer smo `iveli v obmestju

Nashvilla, glavnega mesta Tennesseeja, to je severno od Georgie in ju`no od Kentuckyja. Tam smo `iveli 2 leti in pol, vrnili smo se leta 1997.

Koliko sta bila stara? Koliko sta bila stara? Koliko sta bila stara? Koliko sta bila stara? bila

An`e: Jaz sem bil star 6 , Domen pa 9 let.

Za nadaljnje razumevanje je potreb- Za nadaljnje razumevanje je potreb- Za nadaljnje razumevanje je potreb- Za nadaljnje razumevanje je potrebno najprej razlo`iti, kako so skavti v no najprej razlo`iti, kako so skavti v no najprej razlo`iti, kako so skavti v no najprej razlo`iti, kako so skavti v kako skavti Ameriki sploh organizirani? Ameriki sploh organizirani? Ameriki sploh organizirani? Ameriki sploh organizirani?

An`e: Najprej sem bil Tiger cub, potem pa Wolf. Ko sem bil tiger~ek, sem imel oran`no majico in vsaki~, ko sem pri{el na zbor oziroma sestanek, sem nanjo dobil eno ta~ko.

Domen: Jaz pa sem bil najprej Bear, Domen: Jaz najprej Bear, Domen: Jaz pa sem bil najprej Bear, Domen: Jaz najprej Bear, Bear, potem Webelos in nazadnje sem po- potem Webelos in sem po- potem Webelos in nazadnje sem po- potem Webelos in sem po- potem stal Boy scout. stal Boy scout. stal Boy scout. stal Boy scout. stal

Ampak da postane{ Boy scout, je potrebno pridobiti pogoje za posebno priznanje, imenovano Arrow of light ...

Domen: Ja, to je res. Dobil sem to priznanje, ki je najvi{je priznanje Cub scouta. Dobi{ ga ~etrto leto. Tako kot za

Simboli~en prehod na mostu v Boy scout. Foto: dru`ina Rozman.

Predaja pu{~ice na podelitvi priznanj Arrow of light. Foto: dru`ina Rozman.

^e primerjata ameri{ke skavte in ^e primerjata ameri{ke in ^e primerjata ameri{ke skavte in ^e primerjata ameri{ke in slovenske tabornike, opazita kak{no tabornike, opazita kak{no razliko? razliko?

Domen: V Ameriki je vse nekako bolj organizirano. @e za sprejem k skavtom imajo, na primer, posebno proceduro. Res je sicer, da sem vse gledal z druga~nimi o~mi, ker sem bil mlaj{i, a vseeno. Zelo pomembna razlika pa je ta , da so {li pogosto star{i skupaj z nami na izlete. Potem smo bili star{i in otroci sicer lo~eni, ampak bili so tam. Po eni strani te torej u~ijo samostojnosti, po drugi pa to, da je dru`ina vseeno pomembna. Samo vzdu{je pa je dokaj podobno.

An`e: Ja, v Ameriki res vsak ve, kaj dela. Zanimivo pa je tudi to, da so v skavte vklju~eni tudi star{i.

Torej vama slovenski taborniki niso Torej vama slovenski taborniki niso v{e~? v{e~? v{e~? v{e~?

Domen: Ne vem, meni ni bil v{e~ ~rnu{ki rod. Stvari so bile preve~ razpu{~ene. Morda je v drugih rodovih druga~e. Na taborih in zimovanjih mi je bilo sicer v{e~, tudi ko nisem ve~ redno hodil, sem se udele`eval teh stvari. Saj sem posku{al biti aktiven, a enostavno ni {lo. Zelo pomembna se mi zdi dru`ba, jaz pa se s tistimi ljudmi nisem ujel. No~em, da bi to bila kritika ~rnu{kega rodu, vendar se jaz osebno tam pa~ nisem dobro po~util.

Sta bila v Ameriki na kak{nem tabo- bila v Ameriki na kak{nem tabo- Sta bila v Ameriki na kak{nem tabo- bila v Ameriki na kak{nem tabo- kak{nem taboru? ru? ru? ru?

An`e, Domen: Za dalj ~asa nisva bila na nobenem taboru, hodili pa smo na izlete za dva, tri dni. Brala sem, da se skavti v New Yorku Brala sem, da se skavti v New Yorku Brala sem, da se skavti v New Yorku Brala sem, da se skavti v New Yorku dobivajo kar v parku v mestu. Kaj pa dobivajo kar parku v mestu. Kaj pa dobivajo kar v parku v mestu. Kaj pa dobivajo kar parku v mestu. Kaj pa dobivajo kar v parku v mestu. Kaj pa vi, ste hodili v naravo? vi, ste hodili v naravo? vi, ste hodili v naravo? vi, ste hodili v naravo? vi, ste hodili v naravo?

Domen: V Nashvillu je druga~e, v premeru 60, 70 milj je ogromno stvari. Vozili smo se s kajaki po reki, se nekje ustavili in imeli razne aktivnosti. Enkrat smo {li v jamo in v njej prespali. Imeli smo najrazli~nej{e tabore v dr`avnih parkih (=State park). Veliko smo bili tudi ob akumulacijskih jezerih, tam smo imeli plavanje in vo`njo s kajaki. Zanimivo pa je bilo {e zbiranje hrane. Vod se je zbral, dodeljen mu je bil nek okoli{ in za~elo se je trkanje na vrata. Vidi se pravzaprav, da je mentaliteta druga~na. Na primer, ljudje so vedeli, za kaj gre, in so hrano tudi dali. Morda je razlika zato, ker se skavti dobivajo v prostorih cerkve in so se morda ljudje po~utili dol`ne, da morajo kaj dati. Povezava med ljudmi in skavti je torej v Ameriki bolj tesna. Tam ljudje bolj `ivijo s skavti, tukaj pa tistih, ki niso taborniki, taborni{tvo sploh ne zanima.

Zakaj pa ste zbirali hrano? Zakaj pa ste zbirali hrano? Zakaj pa ste zbirali hrano? Zakaj pa ste zbirali hrano? zbirali

Domen: ^e se prav spomnim, je bila hrana za la~ne. Ko se je zbrala, so jo dali na center, vsak vod je nekaj zbral in potem smo "tekmovali" kdo najve~ zbere. Kasneje je center to hrano razdelil revnim. Takih akcij je bilo zelo veliko.

Omenila sta, da ste se dobivali v Omenila sta, da ste se v ste cerkvi? cerkvi? cerkvi? cerkvi? cerkvi?

An`e: Dobivali smo se v cerkvi na hrib~ku.

Domen: Vendar pa je bila cerkev tam druga~na, ne tako okra{ena in bogata. Tam je slu`ila bolj samo kot nek dru`aben prostor. Najina dru`ina nikoli ni bila verna, zato so se star{i prej pogovorili in vse zmenili z vodstvom. Res je, da sta na~elnik ali na~elnica na za~etku sicer povedala molitev, a je bila to kot neke vrste pridiga. Ni nam bilo treba moliti in nih~e nas ni silil, nih~e pa tudi nikoli ni izvajal pritiska nad nama.

An`e: Ni nam bilo treba moliti, a vseeno smo se delali, da molimo ☺. Ali res ni bilo mo`nosti, da bi {la k Ali res ni bilo mo`nosti, da bi {la k {la nekatoli{kim tabornikom? nekatoli{kim

Domen: Skavti so po vsej Ameriki, Ameri~anom je vera vsakdanja stvar. To jasno naka`e `e njihov: "God bless Najmlaj{i

~lani Tiger cubs. Foto: dru`ina Rozman.

Na tekmovanju za najvi{jo torto. Foto: dru`ina Rozman.

America". Zelo malo ljudi ne hodi v cerkev, cerkev je zanje bolj dru`abni prostor, zdi se mi, da je vera bolj v ozadju. Res je, da so bile neke stvari, pri katerih sem moral vedeti nekaj o veri. Na primer, ko sem pridobival priznanje Arrow of light, sem moral povedati, kaj mislim o bogu.

ganiziranost, organiziranost!

Domen: Vse bi moralo biti bolj organizirano in mislim, da bi morali biti vodniki starej{i, vsaj za osnovno{olce. Kasneje je potem `e vseeno. @elim si tudi, da bi bili starej{i ~lani malo bolj aktivni.

Vama je kaj, kar se vama je zgodilo v Vama je kaj, kar se vama je zgodilo

Vama je kaj, kar se vama je zgodilo v Vama je kaj, kar se vama je zgodilo

Vama je kaj, kar se vama je zgodilo v Ameriki, ostalo {e v posebno lepem Ameriki, ostalo {e Ameriki, ostalo {e v posebno lepem Ameriki, ostalo {e Ameriki, spominu? spominu? spominu? spominu?

Koliko propagirajo Ameriko?

Koliko propagirajo Ameriko?

Koliko propagirajo Ameriko?

Koliko propagirajo Ameriko? propagirajo

Domen: Ameriko tam povsod propagirajo. Imajo zelo ozko gledanje v smislu "America is the best". Vem, da mi je {lo na `ivce, ko smo v {oli vsako jutro pozdravljali zastavo. Druga~e pa sem bil premajhen in tega niti nisem tako zelo opazil. Ne spomnim se to~no, kako je bilo s tem pri skavtih.

An`e: Ja, iz tabornikov sem se izpisal prav zaradi organiziranosti. Na koncu sploh nismo imeli vodnika. Kar pa je najhuj{e, nikoli nisem dobil zaslu`enih zna~k, ki so mi jih neprestano obljubljali. V Ameriki smo imeli podelitve za vsako stvar, kar je odli~na motivacija.

Domen: V{e~ mi je bilo veslanje, potem smo se spu{~ali po vrveh in skakali v vodo. Nikoli ne bom pozabil tudi tekmovanja v peki tort, ki je bilo vsako leto. Vedno so bile razne kategorije in o~i, An`e in jaz smo si zadali, da bomo spekli najvi{jo torto. Na koncu tekmovanja pa smo torte {e pojedli. [e zdaj se `ivo spomnim, kako smo torto nesli, jo transportirali ... Dober je bil tudi Grand prix pinewood derby. To je tekmovanje, kjer je vsak skavt imel projekt. Dobili smo vsak svoj kos lesa in 4 `eblje. Iz tega si moral narediti avto, ga oblikovati in pobarvati. Potem pa je bilo tekmovanje, najprej v rodu. Vsak rod je imel svojo stezo in avto, ki je zmagal, je potem {el naprej na obmo~no tekmovanje.

An`e: Ja, Pinewood derby je bil res super! Druga~e pa so bili ena izmed bolj{ih stvari prijatelji. A `al z njimi nimam ve~ stikov, ker so se razselili po celi Ameriki.

Kiloko vodnike imela pri vodnike skavtih? skavtih? skavtih? skavtih?

Kiloko stare vodnike pa sta imela pri

Kiloko vodnike imela pri

Kiloko stare vodnike pa sta imela pri

Domen: Vodniki so bili ve~inoma starej{i kot pri nas. Bili so stari nekje od 35 do 40 let. Pomagali so tudi drugi, a niso bili odgovorni zame. V Sloveniji pa je bila moja vodnica samo 4 leta starej{a od mene in je logi~no, da ni imela nobene avtoritete. Sploh je dele` starej{ih skavtov tam na splo{no ve~ji. Tu so starej{i samo stare{ine, ve~ina pa je mladih.

Kaj bi torej spremenila pri taborni- Kaj bi torej spremenila pri taborni-

Kaj torej spremenila tabornikih v Sloveniji? kih Sloveniji?

An`e, Domen: Organiziranost, or-

Bodo~i Boy scouts na podelitvi priznanja Arrow of light. Foto: dru`ina Rozman.

TABOR NA OBISKU

Mladi bori Ajdov{~ina

Vsak rod je nekaj posebnega. Mladi bori so svojo petdesetletnico praznovali pred tremi leti in se z letom ustanovitve 1952 uvr{~ajo k najstarej{im. Vendar pa med njihovimi vrstami piha sve` veter - vodstvo je mlado in motivirano, vsako leto pa izobra`ujejo nove vodnike, in{truktorje in specialiste. Njihov pozdrav se malo razlikuje od "klasi~nega" Z-D-R-A-V-O, prepoznati pa jih je mogo~e po marsi~em, med drugim po etnolo{kem taboru, ki ga organizirajo vsako poletje.

Med obiskom Ajdov{~ine so velik vtis name naredili taborni{ki prostori. Hi{ica tik ob reki Hubelj, okrog nje pa velik park z igrali, kot nala{~ za priprave na mnogoboj ali igro. Primerno za vodova sre~anja v vseh letnih ~asih. Pred hi{ico pa je {e miza s klopema, tako da so tudi sestanki vodstva prav gotovo nekaj posebnega. Do letos so imeli v njej ~lani RMB na voljo le dva prostora, danes pa lahko uporabljajo vse. Prav res: preprosto, prijetno in taborni{ko.

V lanskem letu so RMB-jevci za~eli z intenzivno prenovo taborni{kega doma na Kovku. Dom na Kovku je pravzaprav

{ola ob cesti na Gori, zgrajena je bila `e pred drugo svetovno vojno. Z opustitvijo {olske dejavnosti pa je hi{a samevala vse do leta 1987. Takrat so jo ~lani RMB Ajdov{~ina prvi~ prenovili in uporabljali do julija letos, ko so za~eli z delom. V njej so ve~krat zimovali tudi taborniki iz drugih slovenskih rodov, s tabornim prostorom pa je primerna tudi za kak{en manj{i tabor. Projekt obnove vklju~uje izdelavo tlakov v pritli~ju, izdelavo betonske medeta`ne konstrukcije, zamenjavo oken, vrat in strehe ter ureditev strojnih in elektri~nih instalacij. V prenovo je vlo`eno veliko prostega ~asa in prostovoljnega dela popotnikov, gr~ in star{ev ~lanov, vsi pa upajo, da bodo z deli zaklju~ili `e v letu 2007.

Z leto{njega zimovanja na P{enku.

Dela na Kovku intenzivno potekajo `e od julija 2004!

TABOR NA OBISKU

Vsako leto za svoje ~lane organizirajo taborjenje, zimovanje, sprejeme v nove veje in mnoge druge akcije, sre~amo pa jih tudi na tekmovanjih, kot so ROT, NOT, ZNOT, Glas Jelovice, mnogoboji in So{ka olimpiada.

Etnostep je etnolo{ko-raziskovalni tabor, ki ga `e nekaj let pripravijo ajdovski taborniki. Namen tabora je, da mladi v manj{ih skupinah raziskujejo ustno izro~ilo na podro~ju zabave, kulinarike in dela, v program pa vklju~ujejo tudi orientacijo, ve~ere ob tabornem ognju ter ~isto nenavadne zabavne delavnice, {e posebej zanimivo pa je delo z doma~ini. Tako za popotnike, popotnice in mlade, ki niso taborniki, pripravijo program, ki je nekak{na zlitina taborni{kih in netaborni{kih vsebin, dotaknejo pa se tudi nekaterih dru`beno aktualnih tem in vpra{anj. Kozjansko, Skomarje, Lo`e in Hotedr{~ica so podro~ja, ki jih tabore~i `e poznajo, {u{lja pa se, da bo Etnostep 2005 potekal nekje na Dolenjskem. Vsekakor se ga je vredno udele`iti.

Mo~no poudarjajo sodelovanje z

MSA - Mladinskim svetom Ajdov{~ina, kjer je povezanih ve~ ajdovskih mladinskih dru{tev. K {tevilnim skupnim akcijam verjetno pripomore tudi predsednik MSA, ki je obenem tudi ~lan

Rodu mladi bori. Ve~krat letno skupaj organizirajo ~i{~enje Ajdov{~ine in njene okolice, v okviru MSA pa bo letos potekala tudi mednarodna izmenjava z Litvanci.

Preko nacionalne agencije programa Mladina so se povezali z ekstremnim dru{tvom - skupino mladih Litvancev, ter se odlo~ili za organizacijo mladinske izmenjave, ki se bo odvijala med 3. in 13. avgustom letos. Udele`ilo se je bo 16 tabornikov iz Rodu mladi

bori, ena skavtinja in {e nekaj ~lanov MSA. Prvi del odprave bo potekal v pokrajini Aukstaitija, taborili pa bodo v naravnem parku, ki je znan po {tevilnih jezerih. Njihov program bo zato precej povezan z vodo, spoznavali pa bodo tudi zna~ilnosti gostujo~e de`ele, Litve. Ve~krat se bodo odpravili na hajk,

preizkusili se bodo v orientaciji, odpravili se bodo tudi na bivak, ki bo bolj nekak{no pre`ivetje s kanuji, ogledali pa si bodo tudi muzej medu in ~ebelarski muzej, grad Piliakalnis, poskusili nacionalne jedi in si privo{~ili litvansko savno ob jezeru. Zadnje tri dni pa bodo pre`iveli v Vilni, glavnem mestu Litve.

Dvig zastave in zbor na lanskem taboru v Umagu.

PP-jevke so dale~ naokrog znane po kompletu "@ivimo zdravo z naravo!"

Pogovarjala sem se s skoraj 18-letno Katarino (na sliki zgoraj), na~elnico popotnikov in gr~.

Rodova uprava

Stare{ina rodu - Bla` Pra~ek

Na~elnik rodu - Tadej Beo~anin

Na~elnica M^ - Ur{a Weingerl

Na~elnica GG - Ne`ka Kav~i~

Na~elnica PP in gr~ - Katarina Koruza

Propagandistka - Anja Kosovel

Gospodar - David Stibilj

Blagajnik - Milo{ Popovi~ (v sodelovanju s Katarino Volk)

Tajnica - Ur{ka Slejko (v sodelovanju z Nevenko Brecelj)

Ostali ~lani RU - Katarina Volk, Mitja Premrl, Vojko ^ernigoj in Vojko Li~en

Struktura rodu

M^ -45

GG -40

PP -19

Gr -25

Skupaj -129

M-L-A-D-I

BORI, BORI, BORI ZDRAVO!

Zakaj ste se letos v RMB odlo~ili za taborjenje na morju?

Zakaj se v RMB odlo~ili za taborjenje na morju? se

Pravzaprav smo se po 20 letih malo naveli~ali Nadi`e in si za`eleli spremembe ter taborili v Umagu. Tam pa nas je vsak dan razveseljevalo obilno cvetenje morja; tako z debelo plastjo sluzi in kopanje je bilo, razen v jutranjih urah, na `alost nemogo~e. Sprememb imamo dovolj in za letos spet i{~emo prostor ob lepi zeleni slovenski reki.

Ali kdaj sodelujete z drugimi mladinskimi in tabor-

Ali kdaj sodelujete z mladinskimi in ni{kimi dru{tvi? ni{kimi dru{tvi?

Seveda. Veliko sodelujemo z dru{tvi iz okvira Mladinskega sveta, PP-ji in gr~e pa smo povezani tudi s ~lani Rodu srebrnih krtov iz Idrije. V preteklosti smo skupaj s skavti pripravili Lu~ miru iz Betlehema, a te akcije letos nismo organizirali. Na~rtujemo pa tudi sodelovanje z rodovi na{ega (severnoprimorskega) obmo~ja.

Za konec {e nekaj, kar bi bolj spadalo na za~etek - od kod konec {e nekaj, kar bi bolj spadalo za~etek od kod

Za konec {e nekaj, kar bi bolj spadalo na za~etek - od kod konec {e nekaj, kar bi bolj spadalo za~etek od kod za~etek

izvira va{e ime: Mladi bori?

izvira va{e ime: Mladi bori? bori?

To pa naj zaenkrat ostane skrivnost ☺.

"Mi smo druga~en rod, mi nismo kar tako!"

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~, blaz.verbic @ rutka.net

Arhiviranje fotografij

"Kje imam `e to fotko spravljeno … vem, da sem jo imel … nekje mora biti … tukaj je ni, tukaj tudi ne … le kam sem jo dal …"

Pomemben del fotografiranja je tudi arhiviranje posnetih fotografij. In to ne glede na to, kak{en medij uporabljamo za fotografiranje - negativ film in fotografije, diapozitive ali digitalne fotografije. Pri vsaki od teh je potrebno fotografije pregledno arhivirati in jih s tem tudi za{~ititi pred izgubo. Kljub temu, da se vsakdo sam odlo~a, na kak{en na~in bo fotografije arhiviral, veljajo tudi nekatera skupna pravila.

Velikokrat v dru`inskih arhivih najdemo fotografije, ne najdemo pa negativov, iz katerih bi lahko ponovno razvili kvalitetne fotografije. Ravno zaradi tega je razvite negative potrebno hraniti poleg fotografij ali pa popisane v posebni dokumentaciji. Pri popisu je smiselno, da {tevilka negativa sovpada s {tevilko albuma s fotografijami.

Diapozitive shranjujemo druga~e, saj imamo le film (tokrat pozitiv), ki je razrezan na ko{~ke in je edini original, ki ga imamo. Ravno zaradi tega z diapozitivi ravnamo sila previdno in jih varujemo pred prahom, vlago in praskami. Navadno diapozitive hranimo v posebnih okvir~kih, uokvirjene diapozitive pa shranjujemo v posebnih {katlah, ki diapozitive poleg prahu varujejo tudi pred svetlobo.

Tako diapozitive kot negative moramo obvezno opremiti z datumom in krajem, kjer je posnetek nastal. Kljub temu, da se nam to sprva zdi nepotrebno in izguba ~asa, se namre~ lahko zelo kmalu izka`e za zelo pomemben podatek. Posnetki, iz katerih ni mo~

razbrati podatkov o kraju in ~asu nastanka imajo namre~ kasneje mnogo manj{o vrednost in pomen. Posebno poglavje pri arhiviranju pa je arhiviranje digitalnih posnetkov. Pri teh potreba pri opremljanju z datumom fotografiranja ni nujno potrebna, saj fotografija v sebi nosi tudi ta podatek, je pa kljub temu za`eleno(EXIF informacija, vendar to velja le za jpeg fotografije). Poleg tega je za`eleno tudi opremljanje fotografij s krajem fotografiranja oz. dogodkom. Za pregledovanje fotografij lahko uporabljamo kar program, ki nam ga nudi na{ operacijski sistem, za arhiviranje pa se je najbolje poslu`iti katerega od programov, ki je namenjen le temu. Najbolj popularen program je ACDSee, saj nam omogo~a precej u~inkovit pregled nad na{im arhivom fotografij, poleg tega pa nudi tudi nekatere dodatne mo`nosti. Seveda pa je podobnih programov na tr`i{~u {e mnogo ve~.

Pomembno pri arhiviranju digitalnih posnetkov je, da vse posnetke ~im prej shranimo na CD ali DVD medij. S tem jih obvarujemo za primer po{kodbe trdega diska na ra~unalniku, kar zna biti ob neupo{tevanju pravila arhiviranja fotografij na zgo{~enke precej bole~a izku{nja. Poleg tega pa moramo paziti tudi na arhiv zgo{~enk, da ga ne izgubimo ali po{kodujemo.

Zakaj je potrebno negative, diapozitive in fotografije za{~ititi pred svetlobo?

Vsi na{teti mediji so ob~utljivi na svetlobo. Kljub temu, da so jih v laboratoriju po razvijanju fiksirali in tako prepre~ili nadaljnje reagiranje na svetlobi, se postopka popolnoma ne da ustaviti. Sicer po~asi, a vztrajno, tako fotografije ali diapozitivi, ki jih pu{~amo na svetlobi, bledijo.

Juha iz divje rasto~ih rastlin

Potrebujemo:

50 dag mladih listov koprive, regrata, trobentice, male marjetice, in ozkolistnega trpotca, 3 `lice olja, 1 ~ebulo, 3 stroke ~esna, ¾ litra vode, ½ litra mleka, 2 koren~ka, 1 `lico moke, sol in poper.

Priprava: liste nabranih rastlin dobro operemo in odcedimo ter na drobno nare`emo. ^ebulo, ~esen in koren~ek drobno nare`emo in na olju prepra`imo, da lepo porumeni. Dodamo liste nabranih rastlin ter rahlo prepra`imo, prelijemo z vodo in mlekom. Juho kuhamo od 15 do 20 minut. Na koncu prikuhamo moko ter dodamo sol in poper po okusu in rahlo prekuhamo.

Juho lahko jemo s kruhom.

Krompirjevi svaljki iz ~ema`a

Potrebujemo: 10 dag listov ~ema`a, 1 kg krompirja, 2 jajci, 40 dag moke, 3 `lice kisle smetane, sol.

Priprava: ^ema`eve liste operemo, odcedimo in drobno nare`emo. Krompir skuhamo, olupimo in stisnemo v pire. Krompirjev pire posolimo, dodamo jajca, moko, kislo smetano ter drobno narezane liste ~ema`a. Vse skupaj zme{amo v testo. Testo razvaljamo v tanke klobase ter jih nare`emo na svaljke. Svaljke skuhamo v slani vodi in jih odcedimo. Svaljke lahko prelijemo z omako iz ~ema`a.

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Omaka iz ~ema`a

Potrebujemo: 15 dag ~ema`evih listov, olivno olje, sol.

Priprava: ^ema`eve liste operemo, odcedimo in drobno nare`emo. Posipamo jih s soljo ter jih posipane pustimo stati 15 minut. Osoljene liste damo v steklen kozarec, prelijemo jih z olivnim oljem ter kozarec dobro zapremo. Tak{na omaka lahko stoji v hladnem in temnem prostoru tudi do enega leta.

Va{ Kosobrin

ASTRONOMIJA

Primo` Kolman, primoz.kolman @ elektro-ljubljana.si

Luna ter pojavi v zvezi z njo

V eni od prej{njih {tevilk Tabora smo omenili, da se prete`no vsi planeti in njihove Lune na{ega Oson~ja gibljejo po nebu navidezno blizu nami{ljene ~rte, ki ji pravimo ekliptika. Ekliptika je namre~ ~rta, ki jo po nebu zari{e Sonce na svoji poti v enem letu. V tem pogledu tudi Luna ni nikakr{na izjema. V~asih se nahaja malo severneje, drugi~ malo ju`neje od ekliptike. Luna navidezno prepotuje ekliptiko mnogo hitreje kot Sonce ali planeti, saj se to zgodi `e v slabem mesecu dni. Tako se Luna vsak mesec bolj ali manj navidezno pribli`a vsakemu predstavniku na{ega Oson~ja posebej.

Ko se Luna navidezno pribli`a Soncu, pravimo, da nastopi mlaj. V~asih se zgodi, da Luna prekrije Sonce, tako da pride do son~nega mrka, ki je lahko delni, popolni ali kolobarjasti. Vidimo, da se son~ni mrki lahko zgodijo le ob mlaju.

Zemlja me~e svojo senco stran od Sonca, kar pomeni, da se tudi senca vedno nahaja na ekliptiki natan~no na drugi strani kot Sonce. Ko je Luna v njeni bli`ini, je njena stran, ki gleda proti Zemlji, popolnoma osvetljena od Sonca. Takrat pravimo, da nastopi {~ip (polna luna). ^e pa Luna zaide v Zemljino senco, pravimo, da nastopi lunin mrk. Lunini mrki se torej lahko zgodijo le ob {~ipu.

Son~ni in lunin mrk nastopita v povpre~ju enkrat do dvakrat na leto. Ta mesec nastopi en son~ni in en lunin mrk. Noben od njiju na `alost iz na{ih krajev ne bo viden. Ob son~nem mrku 8. aprila bo pri nas no~, lahko pa ga bodo opazovali na ju`nem in srednjem Pacifiku. Kot popolni mrk zahajajo~ega sonca ga bodo lahko videli tudi v Kolumbiji. Popolni lunin mrk 24. aprila se zgodi podnevi, ko Luna iz na{ih krajev ne bo vidna. Opazovali ga bodo lahko z druge strani Zemlje, ko bo v tem ~asu no~.

V~asih Luna na svoji poti prekrije tudi kak{en planet ali zvezdo. Takrat govorimo o okultaciji. ^eprav se nam zdi, da je Luna velika in da je zvezd ne{teto, pa okultacije planetov ali svetlej{ih zvezd sploh niso pogoste. Predvsem okultacije svetlej{ih objektov na nebu niso skoraj ni~ bolj pogoste od son~nih ali luninih mrkov.

Ta mesec bomo imeli mo`nost opazovati okultacijo zvezde Antares v [korpijonu. Antares spada med najsvetlej{e zvezde na{ega neba. Gre za rde~o orjakinjo in je najve~ja poznana zvezda sploh. Od Sonca je kar 700 krat ve~ja. Zaradi njene zna~ilne rde~e barve so jo `e stari Grki primerjali z Marsom. Od tod je dobila tudi ime.

Okoli polno~i v no~i 26/27 april bo Luna s svojim svetlim ro-

LUNINE MENE

bom prekrila zvezdo Antares. Ker Luna ni ve~ polna (2,5 dni po {~ipu), bo najbolj zanimivo opazovati zvezdo Antares, ki bo dobro uro za tem prilezla izza temnega roba Lune.

^e boste pojav opazovali z daljnogledom ali teleskopom, boste opazili, da zvezda izza temnega roba Lune zasveti v trenutku. ^eprav gre za najve~jo poznano zvezdo, je zvezda od nas tako oddaljena, da jo vidimo tudi v daljnogledu le kot drobno to~ko.

Luna

v

26/27 april prekrila rde~o zvezdo Antares, eno najsvetlej{ih zvezd na nebu in hkrati najve~jo zvezdo, kar jih poznamo.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1.04. Vzhod: 06:42 1.05.Vzhod: 05:49

Zahod: 19:30Zahod: 20:10

15.04. Vzhod: 06:16 15.05.Vzhod: 05:30

Zahod: 19:49Zahod: 20:28

MISEL: Biti ljubljen pomeni ve~, kot biti bogat, ker pomeni biti sre~en. (TILLER)

bo

no~i

Aljo{a Bizjak, aljosa.bizjak @ rutka.net

Pionirski objekt - trino`nik

Iz treh drogov sestavljen trino`nik je eden najpomembnej{ih pripomo~kov, ki jih pozna tabornik pri izdelovanju pionirskih objektov. Trino`nik je uporaben kot stojalo pri ognji{~u, ko pa vzamemo ve~je drogove in dodatne letve, nam slu`i kot stolp ali steber pri na{ih ustvarjalskih podvigih.

Kako sestavimo trino`nik? Potrebujemo tri drogove iz zdravega lesa ter dovolj vrvi. Za sestavo trino`nika pa mora-

mo znati zvezati VZPOREDNO VEZAVO. Kako se zve`e vzporedno vezavo, pa si poglej v naslednjih korakih ...

Izbrane drogove vzporedno polo`imo na tla. Na zunanji drog nave`emo vrzni vozel. Vrv tesno navijemo vzdol` drogov kot ka`e slika.

Preden potro{imo vso vrv, oja~amo vezavo tako, da dvakrat do trikrat ovijemo vrv med drogoma. Zategnemo. Ponovimo {e z drugim drogom. Spet zategnemo. Z drugim koncem vrvi (pri vrznem vozlu) zaklju~imo vezavo z ambulantnim vozlom.

^e iz trino`nika gradimo stolp, prive`emo {e pre~ke, in stolp je kon~an.

KOKTAJLI Brezalkoholni koktajli

Pugy, pugy @ rutka.net

KEMIJA V TABORNI[TVU

Lea, lea.repic @ siol.net

Adrenalin

Zapeljivka

Sestavine:

o1 dcl jabol~nega soka

o0,5 dcl soka iz ~rnega ribeza

onekaj `lic stepene smetane

ocimet v prahu

Priprava:

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine (razen cimet v prahu) ter jih mo~no zme{ajte. Dekorirajte s cimetom v prahu, ki ga potresete po vrhu.

Stila

Sestavine:

o0,3 dcl borovni~ev sirup (ali gozdni sade`i)

o0,2 dcl pomaran~ni sirup

o0,1 dcl ananasov sirup

o2 dcl limonin sok (Fruc)

Priprava:

Sestavine zme{ate v vr~u. Servirajte ohlajeno (led) in dekorirajte z rezino pomaran~e ali ananasa.

[erbet

Sestavine:

o1 l sadnega soka neizrazitega okusa (jabol~ni, ananas)

oko{~ki narezanega sadja (do polovice volumna soka)

ocimet, klin~ki, mu{katni oreh za aromo

osladkor ali med (5 ~ajnih `lic sladkorja ali meda)

Priprava:

Sestavine zme{ate v velikem vr~u in jih pustite po~ivati eno uro (na hladnem). Servirajte jih v ve~jih kozarcih z `li~ko.

Vsi se soo~amo z adrenalinom, taborniki {e bolj pogosto. Marsikdo se je na taborjenju zna{el v nevarni situaciji - zdrsnil po hribu ali sre~al z divjo svinjo … kar vzpodbudi delovanje adrenalina. Kar pa ni nujno nekaj slabega. Adrenalin se v medicini uporablja pri re{evanju `ivljenja, ko se ponesre~encu zaustavi bitje srca, po drugi strani pa lahko sam adrenalin povzro~i smrt. Tistim ljudem, ki imajo slabo srce, se lahko zaradi povi{anega krvnega tlaka ustavi srce. Previdno torej s potepanjem po gozdovih v neprimernih predelih. Vseeno pa nas adrenalin po`ivi v dana{njem dolgo~asnem vsakdanjiku, zato se nekateri z veseljem prepu{~ajo ekstremnim {portom in rizi~nim avanturam. Odvisno od posameznika. Torej izbira je va{a!

Adrenalin je hormon sredice nadledvi~ne `leze. Pove~uje koli~ino sladkorja v krvi (ima nasprotni u~inek kot insulin), vpliva na kr~enje `il in zvi{uje krvni tlak. Skupaj z noradrenalinom, s katerim se nahaja, imata pomembno vlogo pri prenosu dra`ljajev v adrenergi~ne `ivce (simpati~ne).

Zanimivost: Adrenalin so kot prvi hormon pridobili v ~isti obliki `e leta 1901.

Epinefrin (adrenalin).

Vir: http://www.fkkt.org/molekula/adrenalin.asp.

(R)-4-[1-hydroxy-2-(methylamino)ethyl]-1,2-Benzenediol. Vir: http://www.fkkt.org/molekula/adrenalin.asp.

Taborni{ke posebnosti

Ko govorimo o posebnostih, mislimo na pojme, ki so poznani tabornikom in jim re~emo "taborni{ki", ~eprav so nekatere organizacije `e "posvojile" klasi~ne taborni{ke prakti~ne prvine dela. Pa ni~ ne de. To je le dokaz, da imamo zanimivosti v svojem programu, ki pritegnejo tudi netabornike. V glavnem gre za tiste programske prvine, ki jih vklju~ujemo v ve~ini primerov med {ege in navade in predstavljajo dodatno bogastvo na{e organizacije. Ta del programa premalo izkori{~amo, saj je znano, da so nepisani zakoni ({ege in navade) mo~nej{e vzgojno sredstvo od ~esa drugega. Zato jih velja vklju~iti v sestavni del rednega programa s ~lani.

Napis na vhodu v tabor

Taborniki pogosto postavljamo svoja naselja - tabore. V doma~em kraju "zra~imo" {otore in drugo taborno opremo na propagandnih taborih, br` ko se pojavijo son~ni `arki in ne de`uje. Da bo vse skupaj bolj zanimivo in zabavno, uporabimo za vse napise {e taborni{ko abecedo. Za~nemo pri vhodu, saj vemo, da po na{ih pravilih (tudi navadah) ni tabora brez znakov tabornikov `e na samem vhodu v naselje. Napi{emo ime enote (rod, klub, vod …), ki je pripravila tabor, kraj in, lahko tudi morda z manj{imi ~rkami, cilj tabora (v po~astitev dneva tabornikov, ob~inskega ali drugega praznika, obletnice enote, tekmovanja …).

Sten~asi

Ve~ina aktivnih enot ima oglasne deske (sten~ase, vitrine, izlo`be …), kjer obve{~ajo {ir{o javnost o svojem delu. Tudi na taborih je vsem znani sten~as, katerega vsebino dnevno menjavamo. Za osrednje napise uporabimo taborni{ko abecedo.

Napisi naj bodo, ~e se le da, izdelani iz naravnega materiala kot so to npr. lesene palice (za ~rke: a, b, f, h, i, p, r, t), taborni{ka vrvica ali srobot (~rke: b, c, ~, d, e, m, o, p, r, s, {, u), kosi lesa ali lubja (~rke: c, ~, d, g, h, k, l, m, n, o, p, u, z, `), blago, po mo`nosti platno (~rke: c, ~, d, e, g, k, l, m, n, o, p, t, u, z, `), ali podobni materiali. [e posebej dobrodo{la je taborni{ka iznajdljivost, ko uporabimo za ~rke izklju~no veje; izkoristimo vodove in druge sprehode po naravi in i{~emo taborni{ke "trofeje", v na{em primeru korenine, gr~e in veje, ki so tako zvite, da v njih lahko prepoznamo posamezne ~rke.

Seveda tako najdene rogovile -~rke shranimo za ostale napise.

Nabiranje ~rk iz korenin oziroma zvitih vej predstavlja za tabornike dodaten izziv, razvija domi{ljijo in vzpodbuja te`njo po raziskovanju oziroma iskanju - prirojeno klasi~no ~lovekovo nagnjenje …

ORIENTACIJA

Igor Bizjak - Bizi, bizi @ rutka.net

Geocaching gee-o-ke{ing] ]

Nov {port za uporabnike GPS-ov

Kaj je geocaching?

Ime je sestavljeno iz dveh besed, besede geo, ki v prevodu in v tem primeru predstavlja geografijo, zemljo, ipd. in besede caching , ki pomeni skrito blago in v modernem ra~unalni{kem svetu pa pomeni podatke shranjene v ra~unalniku. ^e obe besedi zdru`imo, dobimo ime za nov {port, ki se vse bolj uveljavlja v dana{njem svetu polnem moderne tehnologije.

[e vedno ne veste, kaj je geocaching?

No, po doma~e povedano, je to iskanje zaklada s pomo~jo GPS naprav. Aha, sedaj pa vam je verjetno `e jasno. Da se lahko udele`ite takega iskanja zaklada, morate seveda imeti GPS sprejemnik, ter dostop do spleta. Zakaj pa do spleta, boste vpra{ali? Zato, ker boste na spletu izvedeli za lokacije skritih zakladov, le-te so zapisane kot koordinate zemljepisnih dol`in in zemljepisnih {irin, dodano pa je {e nekaj dodatnih namigov, kje iskati zaklad.

Najprej nekaj zgodovine.

Predpogoj zato, da se je geocaching lahko razvil, je bila odprava selektivne dostopnosti, ki so jo vsebovali sateliti, ki na Zemljo javljajo svoje podatke. GPS je bil prvotno zasnovan za potrebe ameri{ke vojske, ki je s sistemom dobila mo`nost natan~nega dolo~anja polo`aja svojih enot na terenu kjerkoli na svetu. Za civilno uporabo pa je sistem nudil uporabnikom natan~nost do 100 m, kar pa je bilo za kakr{nokoli pametno uporabo tako reko~ premalo. Ameri{ka vlada je v ~asu, ko je bil njen predsednik Bill Clinton, odpravila selektivno dostopnost in tako je natan~nost sistema za civilno uporabo zrasla na 15 m. Prvi zaklad se je pojavil 3. maja leta 2000 v ZDA v bli`ini Portlanda. Skril ga je Dave Ulmer. Koordinate pa je objavil v internetni novi~arski skupini sci.geo.satelite-nav. Na{la sta ga dva bralca in svojo najdbo zabele`ila v isti novi~arski skupini in tako se je

rodil geocaching. Septembra istega leta je Jeremy Irish naredil spletno stran www.geocaching.com in to objavil vsem navdu{encem geocachinga. Do za~etka delovanja strani je bilo skritih 75 zakladov, danes pa je registriranih na www.geocaching.com preko 75.000 zakladov, prijavljenih preko 450.000 iskalcev in to v 192 dr`avah sveta. In med njimi je tudi 37 zakladov v Sloveniji.

Kako poteka iskanje zaklada?

Iskanje se za~ne kar doma za ra~unalnikom. Na spletni strani www.geocaching.com poi{~emo Slovenijo in na ekranu se nam poka`ejo zakladi, ki so skriti po Sloveniji. Do tega trenutka jih je 37. Vsak zaklad je predstavljen z imenom in koordinatami nahajali{~a, sledi pa mu podrobnej{i opis, ki bo pomagal iskalcu, da bo zaklad tudi na{el. Koordinate vtipkamo ali kako druga~e vnesemo v GPS in se odpravimo dogodiv{~inam naproti. Nekaj poti bomo morali verjetno prevoziti z avtomobilom, razen ~e zaklad ni skrit kje v doma~em kraju, zadnji del poti pa bo verjetno potrebno prehoditi. In ker je natan~nost GPS sistema 15 m, bomo na kon-

cu {e vedno morali malo preiskati okolico, da bomo zaklad tudi na{li. Ko ga najdemo, na{o najdbo zapi{emo na www.geocaching.com in s tem zabele`imo na{ uspeh. ^e smo se na spletno stran tudi prijavili, potem lahko na njej spremljamo statistiko na{ih uspehov in neuspehov, ter katere zaklade smo `e iskali in tudi na{li.

Kaj je zaklad?

som "The Travel Bug" in vgravirano serijsko {tevilko. Tako plo{~ico lahko kupimo samo na spletni strani www.groundspeak.com. Vsak potujo~ hro{~ ima tudi svojo spletno stran, na kateri lahko spremljamo, kje potuje. Seveda je zapis potovanja odvisen od najditeljev hro{~a. Vsak najditelj je dol`an najdbo prijaviti na spletni strani in najdbo tudi pustiti v kakem drugem zakladu. In tako hro{~ potuje dalje.

Kdo lahko zakoplje zaklad?

Zaklad je najve~krat tesno zaprta plasti~na (tupperware) posoda, kakr{no uporabljamo za shranjevanje ali za zmrzovanje `ivil, v kateri najdemo obvestilo, da je to zaklad in da naj ga naklju~ni obiskovalci pustijo pri miru, dnevnik in pisalo, s katerim iskalec vpi{e v dnevnik najdbo, in kot se za zaklad spodobi, {e nagrade. Nagrade so najve~krat otro{ke igra~e, razna pisala, zna~ke, nalepke, denar (bankovec za 1 USD, za 100 SIT, kovanec za 1 EUR), obeski za klju~e, ipd. Pri tem velja pravilo, ~e zaklad najdemo in iz njega nekaj vzamemo, moramo v njega tudi nekaj dati, da bo iskalec, ki bo zaklad na{el za nami, tudi iz njega lahko kaj vzel. Torej nekak{en daj-dam. Med predmeti se lahko najde tudi "The Travel Bug" ali v prevodu potujo~i hro{~. To pa je kakr{enkoli predmet, na katerega je pritrjena kovinska plo{~ica z napi-

Vsak. Potrebno je le upo{tevati nekaj pravil in lokacijo zaklada opisati na www.geocaching.com, da ga bodo potencialni iskalci na{li. Pravila so preprosta, najprej pripravite plasti~no posodo, dnevnik, pisalo, obvestilo ter nekaj nagrad. Vse to je potrebno zapreti v posodo in skriti na primerno mesto. Tam tudi od~itamo koordinate s pomo~jo GPS naprave in vse skupaj potem zapi{emo na spletu. Za zaklad pa moramo tudi skrbeti, kar pomeni, da moramo spremljati preko spleta, kaj se z njim dogaja, in po mo`nosti tudi vsake toliko preveriti na mestu samem, ali je dnevnik {e prisoten, ali je potrebno zamenjati pisalo ipd. Nekateri dajo v zaklad tudi fotoaparat za enkratno uporabo in poprosijo najditelja, da se fotografira in aparat vrne nazaj. Lastnik zaklada ima tako dodatno zabavo, ko slike razvije.

Za konec

Upam, da sem vam dal kak{no idejo za vodov ali klubski izlet. Iskanje zaklada je nov {port, ki pa je zelo primeren tudi za nas tabornike, le da moramo imeti GPS sprejemnik. Ti pa so cenovno vedno bolj dostopni tudi za ne preve~ globoke taborni{ke `epe, saj najcenej{e dobimo `e za malo ve~ kot 30 tiso~akov. ^e pa boste `eleli {e ve~ informacij, se pa le odpravite na www.geocaching.com!

NASVETI VODJEM

Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih., drazen.popovic @ guest.arnes.si

Zakaj Orlando sebe ne ceni?

Orlando je u~enec 9. razreda in ~eprav je `e nekaj let tabornik, se je letos prvi~ udele`il zimovanja. Toda doletele so ga razli~ne zoprne naloge, med drugimi tudi, da pomije posodo. Pa {e brez pomivalnega stroja! Mimo je {la srednje{olka Nu{a in Orlandu se je zdelo, da je ravno prav{nji trenutek, da izka`e svojo mo{kost. "Nu{ika, bi lahko namesto mene pomila posodo? Nekako mi to ne gre od rok," se je hotel prikupiti Orlando. "Mar se niti malo ne ceni{?" ga je ostro vpra{ala Nu{a in dvignjene glave od{la na prej.

"Jaz sebe ne cenim?" je odprtih ust sam sebe spra{eval Orlando. "Ta deklina je malo zme{ana. Zagotovo se va`i, ker hodi `e v srednjo {olo." Ob misli na srednjo {olo se je spomnil, da so se ta starej{i nekaj pogovarjali o psihologiji, ~eprav mu ni bilo popolnoma razumljivo, kaj to pomeni. Ponovno si je ponavljal Nu{ine besede in ni mu bilo jasno, kaj ima opraviti umazana posoda s tem, koliko ceni samega sebe.

Po~asi je jemal drug za drugim kro`nike ozirajo~ se okrog, ~e bi {e koga zaprosil za pomo~. Pomivanje ponev mu je predstavljalo {e poseben problem. Bil je jezen na Nu{o in tabornike in stare{ino in …

Kon~no je bilo vse pomito. Orlando se je nekako zadovoljno ozrl okrog sebe in si dejal: "Uspelo mi je!" Ob teh besedah je za~util olaj{anje in ~udno zadovoljstvo. Pohitel je poiskati Nu{o. Zdelo se mu je, da nekaj razume od te njene psihologije.

Tako kot Orlando ni razumel, kaj ima opraviti posoda s tem, koliko se ceni, tako bi bilo nerazumno trditi, da se vsi, ki pomivajo posodo cenijo, ali pa, da se ne cenijo tisti, ki posode ne pomivajo. Nu{a se je vendarle hotela malo va`iti s svojim znanjem. No, Orlanda pa je hotela opozoriti na dejstvo, da delo in vlaganje napora prina{a resni~no zadovoljstvo.

Vse na{e `ivljenjske naloge niso preve~ privla~ne, toda na mnenje o samem sebi bolj vplivajo tiste, ki od nas zahtevajo ve~ vlaganja napora. Skupek vseh mnenj, prepri~anj in do`ivljanj o samemu sebi imenujemo

SAMOPODOBA. Na izoblikovanje samopodobe vplivajo na{e razli~ne izku{nje (bolj ugodno pozitivne izku{nje), star{i s svojimi pohvalami, {olski in drugi dose`ki. Zadeva deluje tudi obratno - ~e o sebi mislimo, da ni~esar ne zmoremo, tega niti ne posku{amo in se v naprej razglasimo za nesposobnega.

Svojo samopodobo najbolj iz-

bolj{ujemo z delom v razli~nih dejavnostih, kjer do`ivljamo uspehe, cenimo sebe zaradi vlo`enega truda in dose`ka. Ob tem pa se nau~imo spo{tovati tudi tuje prizadevanje in delo. Ko je Orlando s te`avo premagal svoja negativna ~ustva, neugodje in vlo`il mogo~e ves svoj napor, je zagotovo bil ponosen in zadovoljen nad samim seboj. Dosegel je uspeh, premagal je oviro (tokrat svoje prepri~anje, da ni sposoben pomiti posode).

Torej svojo samopodobo lahko vsak dan krepimo ne glede na to, ali je to pomivanje posode ali re{evanje matemati~ne naloge.

Foto: Ale{ Cipot.

Bubi, bubi @ rutka.net

IZ TABORNI[KE PESMARICE

Pred okroglimi desetimi leti se je precej{nja slovenska odprava navdu{eno u~ila spodnje pesmi, ki je po mnenju mnogih najbolj{a himna jamboreejev, MOOT-ov in drugih podobnih akcij v zadnjih ~asih. Prijemi so tokrat spet relativno preprosti, nekoliko ve~ te`av je z ritmom, kar pa bo v tem primeru mo~ re{iti edino s poslu{anjem. MP3 skladbica je na voljo na naslovu: pesmarica.rutka.net/?pesem=24.

Glasbeni {krat

V zvezi s skladbico "Murn~ki", objavljeno v prej{nji {tevilki Tabora, se mi je oglasil Dubi (hvala!), ki pravi, da se je na `eljo neke vodnice nau~il pesmice

THE FUTURE STARTS TODAY

po posnetku, in pravi, da v zadnji vrstici skladbice sledi hitro menjavanje akordov, kar skladbici da poseben ~ar. Popravljen nekoliko povr{ni zapis kitice iz prej{nje {tevilke bi bil:

C C Mi smo mali murn~ki, F C F C F C F C radi se igramo. Vedno skupaj pojemo, F C G C G C F C G C F C G C G C F C G C jokati ne znamo!

Himna jamboreeja na Nizozemskem

Himna jamboreeja na Nizozemskem

Himna jamboreeja na Nizozemskem

Himna jamboreeja na Nizozemskem e G

If everyone began to clean up his own mess e G and everyone really pulled his weight

G we could swim again safely in the river

a an underwater party for the fish in the lake

C G no one left aside

everyone a prize

C G D together we'll create a paradise.

G e The future starts today

G e the future starts today

G D today at the jamboree

G e the future starts today

G e the future starts today

G D e today is here to stay

If everybody just could have a decent dinner 'cause there was food enough for everyone then we could have a real big celebration no one would be hungry and we all would have fun no one left aside everyone a prize together we'll create a paradise.

The future starts today…

If you climb the highest mountain e you should know that your feet will ache. C

If you scout the darkest jungle e you can always meet a snake.

If we want to change the world e D we will have to give and take

we will have to give and take

The future starts today

the future starts today today at the jamboree the future starts today the future starts today today for you and me

Foto: Vi~o.

IZ ARHIVA

S kolesom hitreje do cilja (v jesenski akciji novih 1000 naro~nikov).

Foto: Frane Merela.

April 1979, cena: 10 din, letna naro~nina 90 din.

Kratek pregled {tevilke

Osrednje mesto aprilske {tevilke zavzema skup{~ina Zveze tabornikov Slovenije, ki je bila v Murski Soboti. Popoldan pred dnevom konference so `e potekali pogovori v {tirih komisijah (komisija za program, komisija za vzgojo kadrov, komisija za finan~no-materialna vpra{anja ter komisija za obve{~anje, propagando in zalo`ni{tvo). Ugotovitve slednje so povezane med drugim tudi z revijo Tabor … "Pri reviji Tabor smo sicer pove~ali {tevilo naro~nikov, nismo pa {e uresni~ili sklepa ko~evske konference, da naj bi bil vsak tabornik tudi naro~nik na{e revije." Skup{~ine sta se udele`ila tudi Zdravko Krvina, dotedanji predsednik ZTS in novi predsednik Zveze tabornikov Jugoslavije, ter Ljubo Jasni~, novi predsednik ZTS, s katerima je bil objavljen intervju.

Po enotah

V Stra`i je zdaj odred Zelene Krke Taborniki odreda Prijateljev zelenega gozda iz Stra`e pri Novem mestu smo imeli 23. 2. 1979 letno konferenco. Najva`nej{a to~ka dnevnega reda je bila sprememba imena v "Odred zelene Krke". Izvolili smo stare{ino, na~elnika, blagajnika, tajnika in propagandista. Na ob~nem zboru sta kot delegata ob~inske zveze bila prof. Marjan Dobov{ek in Maru{a Pezdi~; spregovorila sta nam nekaj spodbudnih besed in dala napotke za delo. V torek smo pripravili pustni ples v maskah, najbolj{e maske pa nagradili.

Bo{tjan Primc, Stra`a pri N. mestu

Imena odredov v Sloveniji

Izbral in uredil: Ale{, ales.cipot @ volja.net

Iz malhe strica volka

Tako Zdravko kot Jugoslovan in Ljubo kot Slovenec in Jugoslovan vztrajata pri amaterskem delu taborni{kih funkcionarjev. Tudi na ob~inskem nivoju. Nekatere ob~ine namre~ i{~ejo profesionalne sekretarje, ker imajo dovolj denarja, da si lahko to privo{~ijo. Res pa sem tudi sam s svojimi znanci ugotovil, da morajo amaterji ve~ delati, da je njihova odgovornost ve~ja od odgovornosti pla~anih kadrov, da so uspehi amaterjev (razen redkih izjem!) spodbudnej{i od dela profesionalcev. To pa velja menda le za na{o organizacijo, v kateri dajemo entuziazem na prvo mesto. "In tako tudi bo v bodo~e!" je dejal predsednik Ljubo Jasni~. Bravo Ljubo in njegovi somi{ljeniki. Tabor izhaja redno zato, ker ga amaterji sestavljajo, pi{ejo, urejajo …

Tudi stric Volk je neumrljivi amater …

Del razmi{ljanj urednice

Preden nadaljujem, naj vas kar takoj spomnim, da je dana{nja {tevilka malo druga~na kot obi~ajno, ve~ prostora smo namenili skup{~ini.

Kaj naj povem o sami skup{~ini? Dobili smo novega predsednika, pregledali delo v preteklem obdobju, ugotovili, da {e zdale~ ni vse tako lepo kot smo pri~akovali, vsaj na nekaterih podro~jih ne, komisije so bile namre~ kar malo razpu{~ene, pa se zato tudi razprave prvi dan niso mogle kdo ve kako razviti. Saj sami veste! Poro~ila so bila sicer narejena, a z materiali je `e tako, da jih preberemo ali pa ne, da je na{e branje vestno in poglobljeno ali pa ne.

Asja

Izsek iz kolofona

Ve~krat smo se `e spra{evali, kako se imenujejo slovenski taborni{ki odredi. Naredili smo kratko analizo vseh 170 odredov, kolikor jih zadnje dni lanskega leta bele`imo v pisarni RK ZTS v Ljubljani.

Skupaj Skupaj

TABOR, glasilo Zveze tabornikov Slovenije; ureja ga uredni{ki odbor: glavni urednik Roman Zupan, odgovorna urednica Asja Matja`, tehni~ni urednik Miran Todori, lektor Tone Go{nik.

Pribli`uje se 23. april, ko bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje `e deveto leto zapored organizirala tradicionalni Taborni{ki fe{tival. V parku Tivoli bo med 10. in 14. uro potekalo ve~ kot 30 delavnic za murne, M^-ke in GG-je, letos s posebnim poudarkom na taborni{ki vsebini. Ob sodelovanju s {tevilnimi zunanjimi organizacijami pa bo pripravljenih tudi ve~ delavnic za PP-je. Lepo ste vabljeni taborniki iz cele Slovenije, da se nam pridru`ite in sodelujete. Na leto{njem Taborni{kem fe{tivalu bomo zbirali tudi igra~e za otroke, ki si jih ne morejo privo{~iti. ^e imate vi ali va{i ~lani kak{no ~isto in delujo~o igra~o, ki bi jo radi podarili, jo prinesite s sabo.

Zbor udele`encev bo ob 9.30 uri na Pre{ernovem trgu v centru Ljubljane. ^e bo skupina {tela ve~ kot 10 ljudi, bomo potrebovali va{o pomo~ tudi pri pripravi preprostej{ih delavnic. Za rodove, ki niste iz Ljubljane, bi bilo zelo za`eleno, da prijavite svojo udele`bo Manci Kra{evec na e-mail manca.krasevec@guest.arnes.si.

Dodatne informacije lahko dobite na spletnem naslovu http://festival.rutka.net in pri glavnem organizatorju Fe{tivala Mihi Ma~ku (miha.macek@rutka.net).

V MESTU IN NARAVI SKA^EMO PO TRAVI – v soboto, 23.4.2005.

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

S S S S S estri O O O O O dgovarjata S S S S S otrpinom

En lep pomladanski pozdrav, a vas kaj razganja … misliva, da ja, ker kak{na bi pa to bila pomlad, ~e vas ne bi vsaj malo. Naju `e in prav je tako. Pti~ki pojejo, pa son~ek sije, ro`ice so vsepovsod … ja, ~as je za ljubezen. @e zdaj, mi ne ~akamo na maj!

VPRA[ANJE:

Dragi sestri!

Imamo velik problem. V vodu smo sami GG-ji in imamo dva vodnika (vodnico in vodnika). @e dve leti nam obljubljata razne akcije (izlete, hajke ...), vendar {e ni~esar nismo imeli. Tudi na sestankih ne delamo ni~ pametnega, vedno je isto in zamujata sestanke, vse je bedno. Velikokrat smo jima `e rekli, naj dr`ita obljube. Veliko ~lanov zaradi tega ne hodi ve~ k tabornikom, vendar pa bi jaz {e naprej rad. Kaj naj storimo, da bo bolje? Res rabimo vajin nasvet, nujno.

Obupani GG-ji

VPRA[ANJE:

Hoj! Na taborjenju, ki smo ga imeli skupaj z rodom iz ~isto drugega konca Slovenije, sem se zaljubila v simpati~nega GG-ja. Cel tabor sem bila ~isto v nebesih, saj je med nama presko~ila iskrica in res sva u`ivala trenutke v dvoje. No, ko pa se je taborjenje kon~alo in je bil ~as, da se poslovimo in odidemo lo~ene poti, pa se je vse spremenilo. Vem, da se ljubezen na daljavo ne obnese, ~e se pogovarjanju prek telefona in mailov sploh lahko tako re~e. Prosim vaju, da mi povesta, ali naj vztrajam {e naprej ali je bolje, da ga posku{am pozabiti.

Zaljubljena na daljavo

ODGOVOR:

Ja, tole je pa kar resen problem in po najinem poznavanju stanja niti ne tako redek - na `alost. Predlagava pa slede~e: Najprej se obvezno pogovorite z vodnikoma znotraj voda, predlagajte, da bi skupaj naredili letni ali le mese~ni na~rt in tako pokazali interes ter seveda te aktivnosti tudi pomagali pripraviti. Nujno poka`ite, koliko si `elite {e teh taborni{kih sestankov, jasno povejte kaj vas moti in kak{ni so va{i predlogi, brez tega ne bo ni~. ^e pa vse to ne bo zaleglo in se {e naprej ne bo ni~ dogajalo, se vedno lahko obrnete na vodstvo va{e GG dru`ine ali na~elnika rodu, poizvedite kdaj in kje se sestajajo in jih obi{~ite ter razlo`ite svojo te`avo. Vodnika pa ne pozabite spomniti, da je va{i starosti primerna metoda le dogodiv{~ina in da bi jo radi do`ivljali skupaj z njima, pa sre~no, dr`iva pesti in hvala za pismo.

ODGOVOR:

Pozdravljena zaljubljenka, sem ~isto mehka in nostalgi~na postala ob branju tvojega pisma. Nikar ne obupuj, ko bo{ ve~ja, bo{ razumela, da so bili to najlep{i trenutki tvoje mladosti. Kar se daljave ti~e, ima{ ~isto prav, sploh v tvojih letih tovrstna popotovanja verjetno {e niso mo`na. Zato raje oko vr`i na kakega sosedovega fanta, tega pa ohrani v lepem spominu in verjetno se bosta sre~ala {e na kaki vseslovenski akciji, pa bo takrat bolj razburljivo obujati spomine, do takrat si pa naberi {e kakih novih. @eliva ti {e veliko

zaljubljenosti in lepih trenutkov v dvoje, pa seveda po pameti, ~ao!

No, pa je spet ena {tevilka revije Tabor za nami, pridno pi{ite {e naprej in prepustite se pomladi, ljubezni in sanjarjenju. @ivljenje je prekratko, da ga ne bi u`ivali. Naslov poznate: ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana s pripisom za SOS rubriko ali na kuhla.kahla@gmail.com.

SiNi, sini @ rutka.net

Predstavi se na{im bralcem! Kdo se bralcem! Kdo

Predstavi se na{im bralcem! Kdo se bralcem! Kdo se sploh si ti? sploh si ti? sploh si ti? sploh si ti?

Sem Matija [pacapan - [pac, na~elnik ~ete Zelenega zlata iz Polzele, rodu Pusti grad [o{tanj. Taborni{tvo zapolnjuje velik del mojega prostega ~asa. Najraje na svetu imam govejo juho z rezanci, ki jo skuha moja babica.

Kako si sploh pristal pri tabornikih? Kako si sploh pristal pri tabornikih? Kako si sploh pristal pri tabornikih? Kako si sploh pristal pri tabornikih? sploh

Bil sem¨najbolj priden¨ u~enec v razredu na{e mentorice na {oli in me je za nagrado povabila na zimovanje. In od takrat naprej sem pri tabornikih. Torej te~e `e 11 leto.

Sem sli{al, da si zelo hiperaktiven in Sem sli{al, da si zelo in Sem sli{al, da si zelo hiperaktiven in Sem sli{al, da si zelo in sli{al, da in da ima{ poleg tabornikov tudi druge ima{ poleg tudi druge poleg hobije. Eden je prav posebno zani- hobije. Eden je prav posebno zani- Eden je zanimiv, kajne? miv, kajne? miv, kajne? miv, kajne?

Res je res. Profesionalno se ukvarjam z zbiranjem lego kock. ^e ima kdo kaj ¨legic¨ vi{ka, mi jih lahko odstopi!

Sem sli{al tudi, da si po o~etu pode- Sem sli{al tudi, da si po o~etu pode- Sem sli{al tudi, da si po o~etu pode- Sem sli{al tudi, da si po o~etu pode- si doval prav posebno strast? doval prav posebno strast? doval prav posebno strast? doval prav posebno strast? strast?

Res je, res. Sem zaprise`en motorist. V gara`i imam ve~ motorjev. Imam Tomos avtomatika, eno zelo staro {tirko in moj najlub{i je ena majhna yamahica (chopper 250 kubikov). Kjub temu da sem motorist, se dr`im taborni{kih zakonov ☺

Prav. Vrniva se k tabornikom. Kako Prav. Vrniva se k tabornikom. Kako Prav. Vrniva se k tabornikom. Kako Prav. Vrniva se k tabornikom. Kako se vzpenja tvoja taborni{ka kariera? se vzpenja tvoja taborni{ka kariera? se vzpenja tvoja taborni{ka kariera? se vzpenja tvoja taborni{ka kariera? taborni{ka kariera?

Za~el sem kot M^, kmalu po vstopu med GG-je sem zaradi pomanjkanja vodnikov dobil svoj prvi vod. Takoj po vstopu med PP-je pa sem postal na~elnik ~ete, to funkcijo opravljam {e danes.

Poleg na~elnika ~ete si tudi vodnik, na~elnika ~ete tudi vodnik, Poleg na~elnika ~ete si tudi vodnik, na~elnika ~ete tudi vodnik, ~ete kajne? kajne? kajne? kajne? kajne?

Res je. Imam najstarej{e GG-je in po~asi jih pripravljam za prevzem vodni{kih nalog.

V rodu RPG si dobro poznan tudi po rodu RPG tudi po tem, da si odli~en animator in za- tem, da si odli~en animator in za- da in zabavlja~. Prav posebno te imajo radi bavlja~. Prav posebno te imajo radi posebno te imajo najmlaj{i! najmlaj{i! najmlaj{i! najmlaj{i! najmlaj{i!

Zelo sem presene~en, da tako dobro mislijo o meni. Sicer pa mora biti eden tudi za to. ^e tak{nega ni, potem je dolg~as.

Poleg vseh dobrih lastnosti vidim, da Poleg vseh dobrih lastnosti vidim, da Poleg vseh dobrih lastnosti vidim, da Poleg vseh dobrih lastnosti vidim, da dobrih lastnosti si tudi zelo skromen. Znan si kot ta- si tudi zelo skromen. Znan si kot ta- si tudi zelo skromen. Znan si kot ta- si tudi zelo skromen. Znan si kot ta- kot bornik, ki mu nikoli ni problem na- bornik, ki mu nikoli ni problem na- nikoli rediti norca iz sebe! rediti norca iz sebe!

Za dobro zabavo, prijetno vzdu{je in ~e sam u`ivam v tem ... potem res ni problema.

Po mojih informacijah si trenutno Po mojih informacijah si trenutno Po mojih informacijah si trenutno Po mojih informacijah si trenutno mojih edini {e delujo~i kitarist v rodu. To edini {e delujo~i kitarist rodu. To edini {e delujo~i kitarist v rodu. To edini {e delujo~i kitarist rodu. To edini {e rodu. dr`i? dr`i? dr`i? dr`i? dr`i?

Menda bo kar dr`alo, ampak tudi jaz trenutno delujem z polovi~nim delovnim ~asom. Prsti so ~edalje bolj zgubani in zarjaveli. Se pa trudim, da se bom spravil v pogon in da bom do taborjenja spet tisti pravi (da bom trgal strune) ☺

In kak{ni so tvoji taborni{ki na~rti v In kak{ni so tvoji taborni{ki na~rti v In kak{ni so tvoji taborni{ki na~rti v In kak{ni so tvoji taborni{ki na~rti v prihodnosti? prihodnosti? prihodnosti? prihodnosti?

@elim si, da bi na{a ~eta kmalu postala samostojen rod in prav s tem namenom bom letos od{el na izobra`evanje v gozdno {olo. Rad bi, da bi ~im ve~ mladih privabili med tabornike in jih vzgojili v na{em duhu.

Tale kratek intervju bova kar za- Tale kratek bova kar za- Tale kratek intervju bova kar za- Tale kratek bova kar za- Tale kratek intervju bova kar zaklju~ila. Bi za konec rad kaj sporo~il klju~ila. Bi za konec rad kaj sporo~il klju~ila. Bi za konec rad kaj sporo~il klju~ila. Bi za konec rad kaj sporo~il klju~ila. Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem ali koga pozdravil? na{im bralcem ali koga na{im bralcem ali koga pozdravil? na{im bralcem ali koga ali

Rad bi se zahvalil tebi za tale intervju. Rad bi pozdravil mamico in atija, mojo punco Vesno in vse RPG-jevce, ki so iz mene naredili tak{nega tabornika kot sem sedaj.

Vedno pripravljen pomagati, dober prijatelj, {aljivec, glasbenik, motorist, lego frik, tabornik z du{o in telesom ... Na kratko z eno besedo ¨[pac¨.

DOTIK Sergeja, sergy @ rutka.net

Sledimo sanjam

Sledimo sanjam

V `ivljenju pride ~as, ko ne more{ storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot.

V `ivljenju pride ~as, ko ne more{ storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot.

^as, da sledi{ svojim sanjam.

^as, da sledi{ svojim sanjam.

^as, da razvije{ jadra svojih prepri~anj.

^as, da razvije{ jadra svojih prepri~anj.

De`na kaplja je umila obraz, pobo`ala prsi, se dotaknila dlani in hipoma padla na tla, da so jo pohodile stopinje nekoga.

Pohodile so jo stopinje!? Tudi nas v `ivljenju kdaj kdo ali kaj pohodi. Se dogaja to samo njemu, tebi, vama skupaj? Meni? Ali se to dogaja kar nam vsem?

De`na kaplja je umila obraz, pobo`ala prsi, se dotaknila dlani in hipoma padla na tla, da so jo pohodile stopinje nekoga. Pohodile so jo stopinje!? Tudi nas v `ivljenju kdaj kdo ali kaj pohodi. Se dogaja to samo njemu, tebi, vama skupaj? Meni? Ali se to dogaja kar nam vsem?

V igri imamo vedno zmagovalce in pora`ence, zato pazimo, kako jo odigramo. Pa vendar pora`eni lahko s trudom {e vedno postane zmagovalec, izvesti mora le ~udovit obrat, ki bo presene~enje za vsakogar od druga~nih, kot sem sam, a vendar mu lahko z vztrajnostjo, upanjem in pogumom uspe.

V igri imamo vedno zmagovalce in pora`ence, zato pazimo, kako jo odigramo. Pa vendar pora`eni lahko s trudom {e vedno postane zmagovalec, izvesti mora le ~udovit obrat, ki bo presene~enje za vsakogar od druga~nih, kot sem sam, a vendar mu lahko z vztrajnostjo, upanjem in pogumom uspe.

^e ne sledimo poti, kamor nemara vodi, in gremo raje, koder ni poti, bomo pustili sled.

^e ne sledimo poti, kamor nemara vodi, in gremo raje, koder ni poti, bomo pustili sled.

Dovoliti si moramo le to, da sledimo svojim sanjam in se sprejemamo tak{ne, kakr{ni smo, ne glede na to, kaj si bo mislila o meni vsa mno`ica povpre~ne civilizacije.

Dovoliti si moramo le to, da sledimo svojim sanjam in se sprejemamo tak{ne, kakr{ni smo, ne glede na to, kaj si bo mislila o meni vsa mno`ica povpre~ne civilizacije.

^e zmagovito izplavamo iz kroga vsakdanjega `ivljenja, postanemo resni~ni del `ivega vesolja - on, ti, jaz.

^e zmagovito izplavamo iz kroga vsakdanjega `ivljenja, postanemo resni~ni del `ivega vesolja - on, ti, jaz.

Foto: Ale{ Cipot.

Kralj Peter

Z velikim pompom in za slovensko knjigo zavidljivo promocijo je kot utrinek na zaspano nebo priletel knji`ni prvenec kralja Petra. In na nebu {e vedno `ari - ameri{ka zgodba o uspehu z doma~im branilcem v glavni vlogi. Od bosonogega pobalina do vrhunskega {portnika in nenazadnje ~loveka, ki v zmagovalnem {portnem duhu s svojim zgledom ter znanjem vzgaja na{e nove ko{arkarske rodove.

Izzvan, a redko pora`en. Nenehno preizku{an, a nikoli zlomljen. Po padcih - ni jih bilo malo - je vstal, a vstal je {e mo~nej{i. Kar ga ni ubilo, ga je krepilo. To je zgodba o kralju Petru - slovenskem ko{arkarskem virtuozu.

Petru Vilfanu se je zgodila ko{arka tako spontano, kakor se v~asih zdi, da bi se dobrim ljudem morale dogajati same dobre stvari. Oku`en z virusom ko{arkarske `oge je iz nadebudnega in perspektivnega fanti~a zrasel v velikana jugoslovanske in evropske ko{arke. Njegova vztrajnost pri delu, pokon~nost in iskrenost v odnosih s soljudmi ter nenazadnje njegov talent so mu odprli vrata do src gledalcev. Z navdu{enjem so ga sprejeli domala povsod, kamor je pri{el. Le pri doma~ih "strokovnjakih", kakor ponavadi, je bilo najte`je. Spet zavist, ta na{a - od karantanskih knezov - zakoreninjena narodova genetska sled.

^eprav stare mame mehkih kolen omedlevajo ob Petrovem raskavem glasu, ki tako prijetno napolni sobo ob televizijskem prenosu ko{arkarske tekme, je Petru pri zapisu misli pomagal na{ stari znanec, pisec mnogih {portnih zgodb - Tadej Golob. Poleg pou~nega in tudi laikom nadvse zanimivega zgodovinskega pregleda zlate dobe jugoslovanske ko{arke s kraljem Petrom v glavni vlogi, knjiga navdu{uje s svojim slo-

Je` svetuje, vi preberete:

Tadej Golob, Peter Vilfan (avtobiografija)

gom. Enfante terrible jugoslovanske ko{arke je svojo `ivljenjsko zgodbo za~inil z zvrhano mero humorja, neverjetnih naklju~ij, trenutnih preobratov in nenadnih razpletov. Na trenutke tako nenavadno, a hkrati pomirjujo~e samoumevno. Knjiga te zaradi svoje dinamike zgrabi in dr`i sre~no do konca. ^e vas kan~ek avtorjeve samov{e~nosti ne moti preve~, vam ~asa porabljenega za branje gotovo ne bo `al. Tako neskromno zapisanega dobrega mnenja o sebi zlepa ne najdemo v na{i literaturi. Slabih {tiristo strani smeha in solz. Zato so ga ljubili, zato so ga sovra`ili. Samo en in edinstven, dame in gospodje, Peter Vilfan.

Kdo je vrgel `ogico?

Pomlad je `e zajadrala v de`elo in z njo so taborniki za~utili klic narave; tisti, ki jih `ene ven, v svojo najljub{o u~ilnico, laboratorij in igri{~e. Jaz {e pretegujem svoje lene kosti in imam ob~utek, da se me je lotila spomladanska utrujenost. V svojem lenem pole`avanju na toplem spomladanskem soncu mi tako ni preostalo drugega, kot razmi{ljanje. Ker sem `e zrl v nebo in brezkon~no prostranstvo, ki se skriva onstran atmosfere, sem razmi{ljal o vesolju.

Igra Kdo je vrgel `ogico je primerna predvsem za M^-je. Za izvedbo pa potrebujemo `ogo, ki naj ne bo pretrda, in rutico.

Otroci sedijo v krogu, v sredini pa stoji tisti otrok, ki bo ugibal. Ugibajo~emu zave`emo ~ez o~i rutico. @ogica potuje po krogu od enega do drugega otroka in nenadoma jo nekdo vr`e v ugibajo~ega. Ta nato lahko odstrani rutico in po smeri `oge mora dolo~iti, kdo jo je vrgel.

^e je uganil, potem z otrokom, ki ga je zadel, zamenjata vlogi. ^e ni, se igra nadaljuje, dokler ne ugane.

Med igro, ko si otroci podajajo `ogo, razvijajo usklajenost okoroka ob tem ko sku{ajo zadeti cilj in urjenje prostorskega zaznavanja. Igra je lahko dober pred trening za orientacijo in jo lahko popestrimo tudi s petjem pesmi v krogu.

U`ivajte v igranju!

Najprej sem ga samo opazoval, od dale~, skozi teleskop; kakor pravi astronom. Opazoval sem nenavadne pojave, planete, zvezdne roje, rojevanje in umiraje zvezd. Razmi{ljal sem kako dolga je pot do Venere, kak{na je temperatura na Marsu, iz ~esa so Saturnovi prstani. Pa saj so v knjigah odgovori na vsa ta vpra{anja, sem bil za trenutek pomirjen; ampak samo za trenutek, kajti `e v naslednjem me je preplavila ~isto druga~na `elja - biti astronavt. Da bi sedel v vesoljsko plovilo in se odpeljal na novo, neznano pot. @e sam polet je v meni buril domi{ljijo in pospe{il sr~ni utrip. Podo`ivljal sem polete ~love{kih posadk v vesolje in pristanek na Luni. @e samo da bi Zemljo lahko videl iz druga~ne perspektive, kot veli~ino, ki nudi pre`ivetje in kot majhno pikico v vesolju, ki jo je treba za{~ititi pred nespametnim uni~evanjem, bi bilo enkratno do`ivetje. Prijeti, za~utiti, okusiti, preizkusiti, raziskovati, to je tisto, kar me v resnici navdu{uje.

Uf, kako me je odneslo tole razmi{ljanje. Tako, da sem izgubil ob~utek za prostor in ~as. Pa vendar ni bilo samo razmi{ljanje; sedaj namre~ vem kaj `elim biti - astronavt.

Kaj pa ti pe{~enosraj~nik? Si astronom ali astronavt? ^e si astronom, potem potrebuje{ {e ve~ knjig in nov teleskop. ^e pa si astronavt, ne odla{aj; danes je dan za tvojo naslednjo dogodiv{~ino.

Stric volk

Avtorica: Ba~a, barbara.bacnik @ kiss.si.

Slika: Meti, meti @ rutka.net.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 4

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 3. {tevilke smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade:

Martin Ka{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna; [pela Tom{i~, ^rna vas 112, 1000 Ljubljana; Keti Vincek, @upan~i~eva 20, 1290 Grosuplje. Drogino nagrado prejme Simon Gomba~, Javorje 26, 6243 Obrov. ^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 26. aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno na dopisnici. dopisnici. na dopisnici. dopisnici.

NAGRADNI KUPON4

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: