Smo ali nismo NOT ...

...v ~asovnici namre~. Tradicionalno tekmovanje ob odli~ni dru`bi vsako leto ponudi tudi zahtevno orientacijo, zavito vrisovanje in zahrbtne topoteste, atraktivne nagrade in brezhibno organizacijo. Poleg ROT-a zagotovo edino tekmovanje, na katerem ima zmaga tudi presti`en pomen.

Jaka Fortuna - RBS Ljubljana, 30 let Po toliko letih na NOT-ih te`ko povem kaj novega. Organizacija je super. V primerjavi z prej{njimi leti je napredek opazen. Mogo~e udele`ba na tekmovanju ni tolik{na kot v prej{njih letih, ~eprav je {e vedno dobro obiskana s strani tabornikov iz cele Slovenije.

Ma{a R`en - RSK [kofja Loka, 16 let Bilo je zelo naporno. Lani je bilo bolj{e, la`je in bolj prostorno za spanje. Druga~e smo se imeli lepo.

Martin [irok - RLA Grosuplje, 15 let Bilo je ¨full fajn¨. Na{li smo samo eno kontrolno to~ko. Sre~a se nam je nasmehnila {ele pri desetem KT, ki smo ga na{li s pomo~jo azimuta. Taborniki smo carji!

Nina Ku{ar - RLA Grosuplje, 17 let Proga je bila zelo te`ka. No~ ni bila svetla, bila je zelo temna. Smo zelo utrujeni, ubogi, najbolj bogi. Smilimo se sami sebi. NE, PA NE ☺! ¨Full¨ je dobro in drugo leto zagotovo spet pridemo.

Vendar se zdi, da je prav zaradi dobro uigrane ekipe, ob kateri imamo ob~utek, da lahko tekmovanje brezhibno izpelje `e z dvema tednoma priprav, {e prostor za napredek. Pogre{amo rahlo evolucijo, novosti, konec koncev bi lahko bil prav NOT tekmovanje, ki bi uvajalo nove standarde, kot je bil SportIdent, za ROT in ostala tekmovanja, namesto da jih uvaja z zamudo.

Mo~vircem, za katere vem, da tudi sami opravijo podrobno analizo tekmovanja, pa lahko, tudi v pomo~ organizatorjem drugih taborni{kih orientacijskih tekmovanj, vseeno kaj namignemo.

Eden od "bombon~kov", ki jih NOT ponuja, so zagotovo karte. Te so tiskane posebej za tekmovanje, kar ponuja organizatorju dolo~ene prednosti. Prva je ta, da lahko trasa tekmovanja poteka tudi na ve~ listih DTK 25 in je tisk v tem primeru cenej{i od nakupa ustrezne koli~ine vnaprej natisnjenih listov karte, druga pa je reambulacija, ki jo lahko pred tiskom izvede na karti. ^e se spomnite preteklih NOT-ov, boste ugotovili, da je karta vsaj v okolici kontrolnih to~k zelo dobro dr`ala. Letos, `al, organizator karte ni reambuliral (pomanjkanje ~asa?). To je tudi eden od vzrokov za afero "V kateri vrta~i je prva pomo~?", ki ste jo imeli mo`nost spremljati na forumu rutka.net. Pojavljale so se namre~ ekipe, ki kot pripomo~ek za orientacijo in kasnej{e analize uporabljajo GPS. To pa je sila natan~na zverina, ki lahko odkrije traserjevo napako oz. napa~no lokacijo kontrolne to~ke tudi tam, kjer se glede na karto zdi, da je vse v najlep{em redu. Glede na pri~akovano pove~anje {tevila ekip s tovrstnimi pripomo~ki in te`ki kontroli prepovedi (o smiselnosti prepovedi kdaj drugi~), bi bilo dobro, ~e bi si kak GPS za pomo~ pri trasiranju omislili tudi organizatorji (naprava sicer ni ravno poceni, vendar se jo da za kak dan tudi izposoditi). GPS lahko predstavlja dober pripomo~ek za reambulacijo, kadar tiskamo svojo karto, traserju, ki dela na `e vnaprej natisnjeni karti pa omogo~i, da se obmo~ij, kjer je polo`ajna natan~nost karte slaba, izogne.

Vsi stari orientacijski ma~ki s(m)o ljubitelji zahtevnih prog in si lep{ega kot nekaj kvadratnih kilometrov vrta~astega terena (poleg balvanov na Ukancu) sploh ne znamo predstavljati. A vendar to, da prav vse to~ke le`ijo v vrta~ah, v mlaj{ih kategorijah te`ko spro`i kak{no veliko evforijo in kak{no ekipo `e na KT2 za vse ve~ne ~ase prepri~a, da orientacijska tekmovanja za njih niso prava stvar. Zato se mi zdi v~asih smiselno, da se vsaj pri PP-jih trasa za~ne z la`jimi KT in se te`avnost nato stopnjuje, da zelo te`ki KT sledi kak{na la`ja, da si ekipe, ki so dve uri v falangah pre~esavale popolnoma napa~en revir, spet povrnejo malo samozavesti. Posledice prete`ke proge lahko letos vidimo v kategoriji popotnic, kjer je zmagovalna ekipa na{la le tri kontrolne to~ke. ^e nam omejitve pri {tevilu ljudi, ki jih lahko po{ljemo na kontrolne to~ke, ne dovoljujejo razli~nih KT za posa- mezne kategorije, potem raje s te`jimi KT podalj{amo progo gr~am, kot da bi bila proga za popotnice le za kak{no KT ali dve skraj{ana proga za gr~e.

In {e beseda ali dve o hitrostni etapi. Razen v kategoriji gr~ so to~ke na tej preizku{nji dokaj enakomerno razporejene med vse ekipe. Pri gr~ah pa so letos od 25 ekip to~ke dobile le 4. Najhitrej{a je za prehod potrebovala 4 minute in 30 sekund. Najhitrej{i popotniki pa 10 minut 46 sekund. Kaj je vzrok 2,4-kratne razlike med najhitrej{imi gr~ami in popotniki? Kondicija? Prav gotovo ne. Znanje orientacije? Verjetno, a le dokler ne vemo, da si nekatere ekipe pri gr~ah najprej celotno hitrostno etapo ogledajo, celo markirajo in jo {ele nato prete~ejo. Ekipe, ki so se hitrostne etape lotijo tako kot je mi{ljena, so za njo {e vedno porabile okoli 10 minut, kar pa jim zaradi sistema to~kovanja ne prina{a to~k. Kako torej zagotoviti vsaj v skladu z idejo hitrostne etape, ki naj bi preverjala hitrost orientacije in fizi~no pripravljenost ekip, bolj po{teno to~kovanje, uresni~evanje prepovedi ogleda pa je v praksi neizvedljivo. Ena od mo`nosti je linearna razporeditev to~k glede na dose`ene ~ase med vse ekipe v kategoriji, ki so hitrostno etapo uspe{no prehodile. Drugo mo`nost predstavlja 3-kratnik ~asa