Luna ter pojavi v zvezi z njo

V eni od prej{njih {tevilk Tabora smo omenili, da se prete`no vsi planeti in njihove Lune na{ega Oson~ja gibljejo po nebu navidezno blizu nami{ljene ~rte, ki ji pravimo ekliptika. Ekliptika je namre~ ~rta, ki jo po nebu zari{e Sonce na svoji poti v enem letu. V tem pogledu tudi Luna ni nikakr{na izjema. V~asih se nahaja malo severneje, drugi~ malo ju`neje od ekliptike. Luna navidezno prepotuje ekliptiko mnogo hitreje kot Sonce ali planeti, saj se to zgodi `e v slabem mesecu dni. Tako se Luna vsak mesec bolj ali manj navidezno pribli`a vsakemu predstavniku na{ega Oson~ja posebej.

Ko se Luna navidezno pribli`a Soncu, pravimo, da nastopi mlaj. V~asih se zgodi, da Luna prekrije Sonce, tako da pride do son~nega mrka, ki je lahko delni, popolni ali kolobarjasti. Vidimo, da se son~ni mrki lahko zgodijo le ob mlaju.

Zemlja me~e svojo senco stran od Sonca, kar pomeni, da se tudi senca vedno nahaja na ekliptiki natan~no na drugi strani kot Sonce. Ko je Luna v njeni bli`ini, je njena stran, ki gleda proti Zemlji, popolnoma osvetljena od Sonca. Takrat pravimo, da nastopi {~ip (polna luna). ^e pa Luna zaide v Zemljino senco, pravimo, da nastopi lunin mrk. Lunini mrki se torej lahko zgodijo le ob {~ipu.

Son~ni in lunin mrk nastopita v povpre~ju enkrat do dvakrat na leto. Ta mesec nastopi en son~ni in en lunin mrk. Noben od njiju na `alost iz na{ih krajev ne bo viden. Ob son~nem mrku 8. aprila bo pri nas no~, lahko pa ga bodo opazovali na ju`nem in srednjem Pacifiku. Kot popolni mrk zahajajo~ega sonca ga bodo lahko videli tudi v Kolumbiji. Popolni lunin mrk 24. aprila se zgodi podnevi, ko Luna iz na{ih krajev ne bo vidna. Opazovali ga bodo lahko z druge strani Zemlje, ko bo v tem ~asu no~.

V~asih Luna na svoji poti prekrije tudi kak{en planet ali zvezdo. Takrat govorimo o okultaciji. ^eprav se nam zdi, da je Luna velika in da je zvezd ne{teto, pa okultacije planetov ali svetlej{ih zvezd sploh niso pogoste. Predvsem okultacije svetlej{ih objektov na nebu niso skoraj ni~ bolj pogoste od son~nih ali luninih mrkov.

Ta mesec bomo imeli mo`nost opazovati okultacijo zvezde Antares v [korpijonu. Antares spada med najsvetlej{e zvezde na{ega neba. Gre za rde~o orjakinjo in je najve~ja poznana zvezda sploh. Od Sonca je kar 700 krat ve~ja. Zaradi njene zna~ilne rde~e barve so jo `e stari Grki primerjali z Marsom. Od tod je dobila tudi ime.

Okoli polno~i v no~i 26/27 april bo Luna s svojim svetlim ro-

Lunine Mene

bom prekrila zvezdo Antares. Ker Luna ni ve~ polna (2,5 dni po {~ipu), bo najbolj zanimivo opazovati zvezdo Antares, ki bo dobro uro za tem prilezla izza temnega roba Lune.

^e boste pojav opazovali z daljnogledom ali teleskopom, boste opazili, da zvezda izza temnega roba Lune zasveti v trenutku. ^eprav gre za najve~jo poznano zvezdo, je zvezda od nas tako oddaljena, da jo vidimo tudi v daljnogledu le kot drobno to~ko.

Luna v

26/27 april prekrila rde~o zvezdo Antares, eno najsvetlej{ih zvezd na nebu in hkrati najve~jo zvezdo, kar jih poznamo.

Vzhodi In Zahodi Sonca

1.04. Vzhod: 06:42 1.05.Vzhod: 05:49

Zahod: 19:30Zahod: 20:10

15.04. Vzhod: 06:16 15.05.Vzhod: 05:30

Zahod: 19:49Zahod: 20:28

MISEL: Biti ljubljen pomeni ve~, kot biti bogat, ker pomeni biti sre~en. (TILLER)