Jugonostalgija

Prijateljstvo ne pozna ovir in ne meja. V Beogradu smo oktooktooktooktobra bra bra na prvi mednarodni akciji Kluba {tudentov tabornikov spoznali ~udovite prijatelje, ki {tudirajo v jugoslovanski prestolnici. Gostoljubja je bilo tisti prekratki vikend preve~, zato smo ga `eleli ~imprej vrniti.

In zgodilo se je zadnjih dni februarja v Ljubljani. Gospodi~ne iz Kraljeva - Milena, Ivana in Mira - ter Nikola iz Beograda so uspeli izbojevati vse papirnate bitke, dobiti vizo in priti v Evropo.

Sneg je gosto naletaval in vlak je imel eno uro zamude. Nestrpnost je nara{~ala. Zato je bilo veselje ob prihodu na ljubljanski `elezni{ki postaji toliko ve~je.

V dobrih dveh dnevih smo prekri`arili dobrih 600km cest na{e domovine in si poleg prestolnice ogledali {e bisere Notranjske, Primorske in Gorenjske.

Naj fotografije govorijo zase. Ve~ le-teh na rutki ...

Tako polnih in lepih do`ivetij ter gostoljubja svojim gostom ne bi zmogli pri~arati brez nesebi~ne pomo~i prijateljev tabornikov. Iskreno se zahvaljujem rodu Bi~kove skale, rodu Sergeja Ma{ere z Janezom Urevcem na ~elu, Mihi Uhlju in seveda ekipi organizatorjev sre~anja, ki se je zares izkazala.

Vabila na{ih prijateljev v Kraljevo ne bomo pozabili.

Da{a Lamut, dasica @ gmail.com