Revija Tabor 2001/5–6

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

11. - 12. majBi~ikleta `ur

(Rod jadranskih stra`arjev)v Taborni{kem vestniku 4/01

Marjan Makucmarjan.makuc @ actual-it.si

11. - 13. majKREARTA 2001krearta.rutka.net

v Taborni{kem vestniku 4/01

Andrej Te`aktesky@ musician.org

12. majTAKT (ZTO Kranj)v Taborni{kem vestniku 4/01

Jure Megli~djuro@ rutka.net

18. - 20. maj[TPM (Rod jezerski zmaj)v Taborni{kem vestniku 4/01

Peter Vr~kovnikpeter.vr~kovnik @guest.arnes.si

19. - 20. majKanu {~uka zlet (Rod jezerske {~uke)v tem Taborni{kem vestniku

Jerneja Modicrjs @cerknica.net

10. - 11. junijDr`avni mnogoboji ZTS (Zre~e)matej.kotnik @ guest.arnes.si za vse starostne vejezts @rutka.net (pisarna ZTS)

23.6. - 3. julijTe~aj topografije in orientacije

Bla` Grapar (blaz.grapar @email.si)

30.6. - 4. julijTe~aj pionirstva in bivanja v naraviv aprilskem POROD-u

Tadej Beo~anin (beo @rutka.net)zts @rutka.net (pisarna ZTS)

21. - 28. julijTe~aj pre`ivetja z rastlinami zaBorut Cerkveni~ prehrano in zdravje

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? UVODNIK

Pred tabori

[e nekaj tednov pouka, predavanj ali kak{nih drugih obveznosti je pred vami in odvihrali boste na poletne tabore, ki ste jih verjetno ~akali `e vse od zimovanja. [e pred tem pa se oglasite v Zre~ah, kjer bo leto{nji mnogoboj za vse kategorije. Organizatorji obljubljajo pester spremljevalni program, tako da dr`avni mnogoboj ne bo le {e eno tekmovanje, ampak sre~anje tabornikov vseh generacij iz cele dr`ave.

V spomin vam bomo priklicali slavnostno akademijo ob 50-letnici ZTS, ki se je v Cankarjevem domu odvijala 20. aprila. Kar osem strani Tabora smo ji namenili, na {e osmih straneh pa so zbrani vtisi s praznovanj 50-letnice po vsej Sloveniji.

V naslednji {tevilki pa kup zanimivih reporta`: Krearta, Takt, [TPM in {e ve~.

Matija Tonejc

Napovednik2 Uvodnik2

Slavnostna akademija4

50 let po Sloveniji12

SKO19 [kalska liga20

KOVK21

Mnenje22

Techuana23

Igre27

Glasila28

Potuha30

@VN32

Internet33

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Plamen v srcu - vedno lep in vedno vro~ Slavnostna akademija ob

50-letnici ZTS

Pugy

Foto: Miha Ma~ek, Tone Simon~i~, Pugy

Nastala je ti{ina, pri`gale so se lu~i, rde~e kresni~ke na kamerah so za`arele in odprli smo nov list zgodovine. Zveza tabornikov Slovenije je 20. aprila v Cankarjevem domu na slavnostni akademiji proslavila 50. obletnico delovanja. Cankarjev dom je preplavilo okoli 600 nekdanjih in sedanjih tabornic in tabornikov vseh starosti in povabljenih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik dr`ave Milan Ku~an, ~lanica evropskega skavtskega komiteja Therese Bermingham, `upanja mesta Ljubljane Vika Poto~nik, predsednik uprave NLB in ~lan skavtske fundacije dr. Marko Volj~, predstavniki Rodu modri val iz Trsta, delegacija skavtov iz Hrva{ke, predstavniki sorodnih mladinskih organizacij in drugi iz politi~nega in gospodarskega `ivljenja.

Na akademiji se je sre~ala ve~ina nekdanjih stare{in, aktivnih ~lanov raznih komisij, kakor tudi nekdanji ~lani uredni{tva revije Tabor, ki so v vseh teh letih neprekinjeno spremljali in popisovali utrip taborni{kega `ivljenja po Sloveniji.

Po uvodni himni je sledil zanimiv filmski vlo`ek o nastajanju gozdovni{kega, skavtskega in taborni{kega gibanja, ki je zaokro`il 50-letnico delovanja ZTS in skoraj{njo 80-letnico skavtstva na Slovenskem.

Prvi govornik je bil Mitja Lamut, stare{ina ZTS.

Odlomki iz oddaj Taborniki in skavti, ki jih je leta 1997 pripravil Gojmir Le{njak - Gojc, so med prisotne ponesli idejo, da je taborni{tvo na~in `ivljenja in da na{e `ivljenje tudi po prene-

Iz govora Mitje Lamuta: Iz govora Lamuta: Iz govora Mitje Lamuta: Iz govora Lamuta:

Spo{tovane tabornice in taborniki, spo{tovani gostje!

Dana{nje praznovanje petdesetletnice

Zveze tabornikov Slovenije ne pomeni le slovesnosti ob obletnici ustanovitve te organizacije, ko so se v dvorani ljubljanske Univerze zbrali nekdanji gozdovniki, skavti ter simpatizerji taborni{kega

gibanja, zavedajo~ se, da mladina tak{no organizacijo potrebuje, temve~ pomeni tudi po~astitev petdesetletnega neprekinjenega aktivnega delovanja taborni{tva po vsej Sloveniji, to je vsakotedenskega delovanja osnovnih taborni{kih enot in vseh na{ih ~lanov. Nekatera spoznanja in oblike dela so se spreminjale glede na dru`bene razmere, vendar pa je osnovni taborni{ki duh in namen ostal nespremenjen. Tako je tudi s svetovno skavtsko idejo, ki {e ni staromodna in izven dana{njega ~asa, saj se njen program stalno prilagaja razvoju in te`njam v dru`bi.

Taborni{tvo je bilo vsa svoja leta med najbolj aktivnimi organizacijami mladih, danes pa nas upravi~eno {tejejo za naj{tevil~nej{o mladinsko organizacijo v dr`avi. Privabljala je s svojim na~inom in oblikami dela, z organiziranostjo v rodove in vode, kjer je pri{el do izraza vsak posameznik, saj je lahko vsakdo na{el samega sebe in razvil ob~utek odgovornosti do so~loveka. Tudi ~e je bil kdo v na{ih vrstah le kratko obdobje, je bil s taborni{tvom kot s {olo `ivljenja vsekakor obogaten.

ZTS ima {ir{i dru`ben pomen

Ministrica nam je podelila status dru{tva, ki deluje v javnem interesu

Ministrica za {olstvo, znanost in {port, dr. Lucija ^ok, nekdanja ~lanica voda ^en~ iz roda Srebrnega galeba, je na sve~ani akademiji v Cankarjevem domu Zvezi tabornikov Slovenije podelila status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. S tem je na{a organizacija dobila javno priznanje za svoje organizirano delo na podro~ju vzgoje in izobra`evanja tako mladih, ki oblikujejo in izvajajo program ZTS, kakor tudi odraslih, ki mladim pri tem nudijo podporo. Podelitev statusa je hkrati tudi priznanje pomena neformalne vzgoje in izobra`evanja, kot enega izmed stebrov vzgoje in izobra`evanja mladega ~loveka.

"Zveza tabornikov Slovenije izvaja dejavnosti, ki pomembno vplivajo na oblikovanje osebnosti mladega ~loveka in na njegov odnos do narave. namen taborni{kega gibanja je pripomo~i k razvoju mladih

ljudi pri doseganju polnih telesnih, intelektualnih, socialnih, ~ustvenih in duhovnih potencialov kot posameznikov, kot odgovornih dr`avljanov in kot ~lanov svoje lokalne, dr`avne in mednarodne skupnosti, " so {e zapisali v obrazlo`itvi sklepa.

hanju delovanja temelji na "prisegi" in zakonih - normah, ki jih damo sebi, svojim bli`njim in dru`bi v kateri `ivimo. Taborni{tvo je pre`eto z vrednotami, ki dajejo mladim osnovo za izgradnjo lastnega vrednostnega sistema.

Zbrane je v pismu nagovoril tudi Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja Jacques Morelillon.

Pismo je prebrala Therese Bermingham, tudi sicer dobra prijateljica slovenskega taborni{tva, saj jo je `e veliko tabornic in tabornikov imelo prilo`nost spoznati na razli~nih aktivnostih v Sloveniji in v tujini.

Taborni{ka pesem, ki je sledila, je zabrenkala na mnoge strune spomina na dni pod platneno streho v objemu gozda in ob svetlobi tabornega ognja. Zadrga, ki je nastala leta 1995 v Gozdni {oli v Bohinju v glavah Iva [tajdoharja in Gojmirja Le{njaka, je v grlih pevskega zbora KUD Vladko Mohori~ dobila nov bli{~, ki je vnel {tevilne plamene v srcih na proslavi, pa tudi med in{truktorji, ki so jo najraje prepevali na poletnih te~ajih.

Bo{tjan Hren, ~lan Rodu zelene Rogle, in{truktor in ~lan pevskega zbora:

"Ko smo peli Zadrgo, sem bil verjetno v tem pevskem zboru edini, ki mi je bila blizu tudi vsebina pesmi. Pesem me spominja na in{truktorski te~aj leta 1996, kjer sem spoznal veliko prijateljev in tudi simpatij. Ko danes prepevam to pesem, mi grejo kocine pokonci. Spomin na tiste lepe dni in zvezdnate no~i mi prikli~e njeno resni~no podobo.

Slavnostna govornica na akademiji je bila dr. Lucija ^ok, ministrica za {olstvo, znanost in {port.

Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa

Dragi bratje in sestre skavtinje in skavti!

Danes je pomemben dan za vas in za svetovno skavtstvo. Va{a petdeseta obletnica je prilo`nost, da se ozrete naprej in nazaj. Mnogo stvari se je spremenilo v Sloveniji, Evropi in v svetu v ~asu teh petdesetih let, a skavtski duh je ostal in pre`ivel. ZTS je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni na dedi{~ini razli~nih skavtskih zdru`enj, ki so delovala v Sloveniji {e pred tistim stra{nim spopadom. Prilagoditi se je morala razmeram v takratni Jugoslaviji, zato ni mogla pripadati svetovnemu skavtstvu. Toda uspelo ji je obdr`ati skavtsko tradicijo dovolj `ivo, da je lahko naredila potrebne spremembe ob slovenski osamosvojitvi.

Njen program za mlade je ostal dovolj privla~en in skavtski in je omogo~il, da se je prilagodila novim okoli{~inam v samostojni Sloveniji in poglabljanju duhovne razse`nosti, kot tudi temu, da postane neodvisna vse`ivljenjska {ola za dr`avljanstvo, odprta vsem, fantom in dekletom, mo{kim in `enskam, pripravljena slediti skavtskemu namenu, biti zvesta skavtskim principom in uporabljati skavtsko metodo.

Po letih ob~utljivih pogajanj je bila 15. septembra 1994 ZTS soglasno priznana s strani ~lanov Svetovne organizacije skavtskega gibanja kot nacionalna skavtska organizacija v Sloveniji. Od takrat je ZTS aktivno prisotna na vseh pomembnih evropskih in svetovnih skavtskih dogodkih: jamboreejih, konferencah in drugih. Prispevala je pozitiven in pomemben dele` v evropskem in svetovnem skavtstvu, {e posebej z organizacijo evropskega sre~anja z naslovom "Simpozij o poslanstvu skavtstva", ki je bilo v Gozd Martuljku od 21. do 23. januarja 2000.

Danes smo, mi v svetovnem skavtstvu, ponosni na skavte iz Zveze tabornikov Slovenije, ki so avtonomni, odgovorni, anga`irani in solidarni mladi, ki dajejo svoje talente in predanost na razpolago dru`bi v radostnem skavtskem duhu. Zato vam iskreno ~estitam z `eljo, da bi sledili tej usmeritvi za prihajajo~e generacije.

Iskreno va{, Jacques Moreillon

Iz ~asopisov

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

Iz govora ministrice dr. ^ok:

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

Iz govora ministrice dr. ^ok:

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

S strani dr`ave, ki jo danes tukaj zastopam, bi `elela va{i organizaciji izro~iti, to kar ste prej rekli, tudi formalno, mo`nost za neformalno vplivanje na na{e mlade. To pomeni, da boste oblikovali, ~eprav na neformalen na~in, vendarle skupaj z nami tisti del vzgoje, ki jo v~asih `elimo imeti napisano z velikimi ~rkami, naj bi se lo~ila od izobra`evanja.

Jaz vselej trdim, da je to enoten proces in to dokazujete tudi vi, kajti najbolje vzgajate tudi vi. Odlo~bo Zvezi tabornikov Slovenije, s katero se potrdi status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja, bi rada izro~ila va{emu stare{ini.

TV PILOT PLAMEN V SRCU (TV Slovenija, nedelja, 22.4.2001)

"To ni naslov romanti~nega filma, marve~ proslava 50. obletnice Zveze tabornikov Slovenije (pa malo tudi skavtov, ki praznujejo 80 let). Sli{ali smo zgodovino tega prijateljevanja z naravo in videli prisr~no proslavo v ljubljanskem Cankarjevem domu; zanimivo, taborniki ne ploskajo, marve~ mrmrajo v odobravanje. V prepevanje in kratke govore je re`iser Zoran Lesi~ domiselno vklju~il spominjanje biv{ih tabornikov, danes vidnih dr`avljanov. Kako ne, saj taborni{tvo goji same najlep{e vrednote, vse povezane z naravo, in tako ljudje, ki zrastejo iz njega tako reko~ morajo biti naj ... Taborniki bodo praznovali vse do prihodnjega poletja."

Jure in Eva, brat in sestra Longyka, ki sta povezovala akademijo, seveda nista bila izbrana naklju~no. Njuno preteklost je ravnotako zaznamovalo taborni{tvo; Jure je imel taborni{ko ime Panki (v ~asu punka pa~), Eva pa je od leta 1977, je postala tabornica, zamenjala veliko vodov - v prvem so se dekleta imenovala Raglje (to se ji {e danes pozna).

Ni manjkalo tudi resnih pogovorov in na~rtov za prihodnost, saj je treba izku{njo in na~in `ivljenja ter delovanja ohraniti tudi za poznej{e rodove.

[e dva nekdanja tabornika, danes pa glasbenika - kantavtorja, sta zaznamovala prireditev s svojimi spomini na tiste lepe dni. Jani Kova~i~ je predstavil pesmico o Slon~kih, ki se kot `ure ob tabornem ognju nadaljujejo do naslednjega jutra, Andrej pa danes ne bi bil to kar je, ~e se pri tabornikih ne bi nau~il igrati kitaro in peti (potem je {el pa na poka`i kaj zna{ in danes…). Seveda se spominja tudi Ivanke [orlijeve, zaradi katere je sploh postal zelenosraj~nik, {e posebej pa so mu pri srcu spomini na taborjenja, ko je imel kot vodnik vedno privilegije – njegovega {otora se pa~ ni ocenjevalo (mamo pa je skoraj kap, ko je pri{la na obisk).

Tam ob ognju na{em, verjetno najbolj na{a, taborni{ka pesem, je sklenila akademijo. Misel, da bo vsak dan lep spomin krasan, vedno lep in vedno vro~, pa je na koncu marsikomu orosila o~i.

Po koncu uradnega dela je sledil {e dru`abni banket, ki ga je najbolj zaznamoval "{morn" - tisti, ki je tabornikom najbolj pri srcu, saj ga jejo skoraj na vsakem taborjenju ali kak{ni drugi taborni{ki akciji.

Zadovoljen je bil tudi Andrej Stra`i{ar, scenarist slavnostne akademije, ki je v dru`bi Bi~kovcev komentiral:

"Akademija je bila spro{~ena in naravna kot se za to prilo`nost tudi spodobi. Pomembno je, da smo preko televizije to prenesli tudi vsem tistim, ki se dogodka niso udele`ili in na tak na~in z njimi podelili to radost. Najve~jo vrednost pa imajo vsekakor kratki filmski vlo`ki, ki jih lahko taborniki kot samostojne prispevke uporabljajo v promocijske namene. V njih je bilo vlo`enega veliko dela, seveda pa smo se nemalokrat tudi po{teno nasmejali (pri tem je imel v mislih filmski arhivski trak, iz katerega se je pri odpiranju ulila voda)."

Praznovanje pa je bila seveda prilo`nost za obujanje spominov. Na lepe izlete v naravo in bivakiranja pod milim nebom, ali tiste, ko je na taborjenju de`evalo in so reke prestopile bregove, tabor pa je bilo potrebno evakuirati. Vse to je bila koristna {ola za `ivljenje. Tudi predsednik republike je z veseljem obujal spomine na radostne trenutke svoje mladosti, najmlaj{im ~lanom pa delil avtograme.

Dnevi taborni{tva v Mariboru

Ideja.

Bilo je enega lepega toplega mar~nega ve~era, ko se je rodila ideja, da je potrebno nekaj ukreniti za dru`enje in zdru`evanje nasploh mariborskih PP-jev. Tuhtali smo in tuhtali ter ni~ hudega slute~ natuhtali sre~anje mariborskih PP-jev z naslovom "Tudi on je bil tabornik!!!". Sre~anje je do`ivelo rekordno udele`bo – skoraj trideset nas je bilo. Natrosili smo raznih idej, za {tiri gosto popisane plakate. In ko smo jih po kon~anem sre~anju presejali, pregnetli, za~inili in lepo oblikovali, smo dobili hlebec sedmih prireditev, zape~en kot "Dnevi taborni{tva v Mariboru".

Sledili so peklenski trije tedni priprav, med katerimi so nekateri organizatorji skoraj pozabili, da so dijaki, {tudentje ali zaposleni. Vendar se je izpla~alo. Uspeli smo zbrati vse sponzorje, vsa dovoljenja in obvestiti vse medije, medtem pa smo celo pripravili program vseh sedmih prireditev.

Tako se je za~elo dogajati:

Potopisno predavanje.

V petek smo dneve za~eli s potopisnim predavanjem o Gruziji in Armeniji. Kjer nam je ob soku in doma~ih keksih Domen razkrival svoje pustolov{~ine!

Zajtrk na Tojzlu.

Ideja je bila sijajna, navdu{il sem se in takoj sklenil, da se sre~anja udele`im. Nato sem si `ivo predstavljal, kako bi to bilo, in ugotovil, da bi pohodu s svojimi sto {estindvajsetimi funti (tisti ki poznajo mojo pisavo, bodo namesto "funti" pre~itali "leti") ne bi zdr`al tempa celo uro, kar bi za odpravo bilo mote~e, kajti hitrost konvoja se ravna po hitrosti najpo~asnej{ega.

Ampak tabornik je vedno pripravljen za nove re{itve. Tako sem se ob 6.15, dve minuti pred napovedanim son~nim vzhodom (podatek iz revije

Tabor) zna{el na vrhu piramide in se z mobilnim telefonom javil najdragocenej{em ~lenu ekspedicije Tojzl: "Ravnokar sem osvojil koto 377 po imenu Piramida (vi{ina kote je izmi{ljena, kar je {e vedno bolje kot ~e je ni) in pri~akujem takoj{nji son~ni vzhod in sicer s strani to~no East".

Nato sem fotografiral vzhajajo~e sonce in panoramo Maribora ob son~-

nem vzhodu. Ko sem `e bil na pol poti, sem ugotovil, da se je Pohorje {ele sedaj zasvetilo v vsej svoji jutranji prelesti; ni mi preostalo drugega, kot da zlezem nazaj na Piramido in ponovim posnetke. V bazi sem si pripravil ovsene kosmi~e in asamski ~aj z mlekom kot nagrado za juna{ki podvig.

Zeli{~arska delavnica.

Vodja delavnice je bil Crga, star zeli{~ar, ki je pred dvema letoma napisal knjigo "U`itne rastline" na 123 straneh polnih opisov in slik. Zato ni ~udno, da je to, kar je pripravil, bila izredno bogata razstava zeli{~, popolno urejena, z vsemi podatki. Najbolj privla~ni eksponati so bili tisti, ki so bili sestavljeni iz rastline v lon~ku ter posu{enih delov.

Mariborski taborniki imajo torej strokovnjaka za zeli{~a. Zdaj bi {e rad, da bi s te razstave in s Crgo kot svetovalcem iz{lo nekaj malih delavnic, kamor bi M^-ji, GG-ji in PP-ji prinesli nabrana zeli{~a, spre{ana za herbarij, rastline v lon~kih, posu{ene liste in plodove ter korenine, ki se uporabljajo bodisi za prehrano ali zdravila, in da bi iz tega posamezni vodi napravili svoj "vodov herbarij" in "vodovo zbirko" . Posamez-

niki, ki se pri tem delu posebno izka`ejo, pa bi si zaslu`ili znak "ve{~ine". Milo{

Mnogoboj

V okviru dneva tabornikov smo povabili mariborske in okoli{ke vrtce k sodelovanju in s tem taborni{tvo predstavili najmlaj{im otrokom, ki druga~e niso taborniki. Pri{lo je pribli`no petdeset otrok, skupaj z njihovimi vzgojiteljicami. Najprej smo se postavili v krog in uspelo nam je ustvariti vzdu{je pravega taborni{kega zbora. Otroke je najbolj pritegnil opis kroja in na{tevanje vseh na{ih akcij, od zimovanja do taborjenja.

Na voljo je bilo pet kontrolnih to~k. Najve~ navdu{enja je bilo nad postavljanjem {otora, nestrpno so pri~akovali tudi premagovanje ovir, risali so po asfaltu in ciljali v tar~o. Da pa bi se imeli

~im lep{e, smo se tudi igrali. Med dejavnostmi so se skupine lahko tudi posladkale s pecivom.

Taborni ogenj.

"Joj, a si videla kje X?"

"Ne, kaj pa ti Y?"

"Ne, tudi njega vsi i{~emo!!"

To so bila tik pred za~etkom taborni{kega programa v petek, 20. aprila, najpogostej{a vpra{anja in v ozra~ju je bilo ~utiti rahlo napetost. Tudi vreme nas je ves ~as priprav dr`alo v napetosti, saj nam je obla~no nebo grozilo z resnim nalivom. Vse nev{e~nosti pa so bile pozabljene, ko se je program zares pri~el.

Kratkemu pozdravnemu govoru je sledila predstavitev tae-boja, s katerim so na{e tabornice navdu{ile ob~instvo. Najpogumnej{i gledalci so se jim tudi pridru`ili.

Anja, XI. SNOUB

Naslednja to~ka programa je bilo slovesno pri`iganje peterokrakega tabornega ognja, ki so ga na vsakem koncu pri`gali muren~ek, M^, GG, PP in gr~a. Ogenj je seveda spremljala tudi taborni{ka himna. Petju je sledila gledali{ka igra Umiranje na obroke, igralci pa ji pravijo kar Re`iser. Seveda so se gledalci do solz nasmejali.

Medtem se je `e stemnilo in po Dravi smo spustili 12 splav~kov z lu~kami, ki so predstavljali taborni{ke zakone. Prizor je bil nepozabno lep. Vindi je nato vodil taborni{ko prisego in podelitev rutic, ki so jih taborniki s ponosom sprejeli.

April pa ne bi bil april, ~e ne bi le za~elo de`evati. A kaj to taborniku! No, saj nas res ne bi motilo, toda ~akala nas je {e atrakcija ve~era: hoja po `erjavici.

Najpogumnej{i so se podali ~ez `erjavico, na `alost pa se je, prav zaradi de`ja in s tem povezanih mokrih podplatov, na nekaterih nogah pojavil tudi manj{i mehur. To nikogar ni motilo in

vsi sogla{amo, da bomo hojo po `erjavici ob lep{em vremenu ponovili. Ve~er se je kon~al ob zanosnem petju v pomladanskem de`ju. Najvztrajnej{i so v nalivu ostali do treh zjutraj, organizatorji pa smo se odpravili na zdravo ve~erjo v McDonald's in se po dveurnem spanju znova odpravili na delo.

Varja in Grega, MR

Orientacija

Dolgo in potiho smo se mariborski taborniki pripravljali na osrednjo prireditev. Ponovno smo se lotili akcije v stilu orientacijskega tekmovanja po ulicah Maribora z osmimi "`ivimi" kontrolnimi to~kami v sredi{~u mesta.

Tekmovanje je bilo namenjeno mlaj{im in starej{im tabornikom in pa tudi netabornikom, ki so `eleli pre`iveti svoj sobotni dan malo druga~e.

Skozi dan smo se lahko preizkusili v

skoraj vseh taborni{kih spretnostih –od "abzajlanja" s Starega mosta do veslanja po ribnikih, spu{~anja po bregu s {kripcem, petja taborni{kih pesmic, orientacije, upravljanja s katapultom, postavljanja {otorov, itd. Tudi na {tartu oz. cilju je bilo poskrbljeno za zabavo z igranjem igre ^lovek ne jezi se z "`ivimi filuteki", taborni{ko razstavo, predstavitvijo radioamaterstva,..

Mra~en, turoben in de`even dan se je zaradi na{e aktivnosti kaj kmalu spremenil v veder in lep de`even dan. Precej pestro je bilo tudi zaradi dejstva, da smo se po dolgem ~asu zdru`ili rodovi z mariborskega obmo~ja, se skupaj skusili kot organizatorji akcije in se s tem tudi med seboj bolje spoznali. Menim, da bomo tudi v prihodnosti pogosteje sodelovali, saj smo bili zelo u~inkoviti (beri: Ve~ glav ve~ ve!).

Akcija je uspela (pribli`no) tako kot smo na~rtovali, a ~e vseeno posku{am biti malo kriti~na, se mi zdi, da je ~as, da bi taborniki morali malo premisliti o

modernizaciji taborni{kih aktivnosti na vseh podro~jih in na vseh obmo~jih! Pa seveda s tem ne mislim na modernizacijo v "tehnolo{kem" smislu, niti ne na opustitev temeljnih taborni{kih vrednot, ampak na prirejanje le-teh za potrebe dana{njega ~asa. A je morda `e kdo imel podoben preblisk?

Razstava

Ko sem izvedel, da Muzej narodne osvoboditve pripravlja razstavo s taborni{ko tematiko, sem po hitrem postopku sedel k telefonu in se ponudil, da pomagamo pripraviti otvoritev. Temu je kriva moja trma, da pa~ moram biti pri vsaki taborni{ki zadevi v Mariboru zraven. V muzeju so (sedaj `e lahko re~em) na{o ponudbo sprejeli z odprtimi rokami. Pripravili smo scenarij, pri katerem smo sodelovali tako ~lani ZTS kot tudi ZSKSS.

Tako se je nekega son~nega popoldneva zbrala pred muzejem kar {tevil~na rjavo – rde~a ~etica, ki je kot za mal'co postavila trijambor in nekaj {otorov. Ura je bila kot bi trenil pet, in `e smo pri~eli s programom. Tega, da program ni do`ivel niti ene vaje, kaj {ele generalke, najbr` ni potrebno posebej poudarjati. Pa je kljub temu {lo vse kot po maslu. Dvignili smo obe zastavi (upam, da je kak{en objektiv ujel prizor, ko na istem drogu visita tako taborni{ka kot zastava katoli{kih skavtov), nekaj malega zaigrali, zapeli in povedali, in `e nas je gospod Protner (za tiste, ki ne veste: to je mariborski pod`upan) povabil na ogled razstave.

Sami razstavi pa se kar nismo mogli na~uditi. Gospa Gra{i~ se je zares potrudila in nam v {tirih muzejskih sobah

prikazala pravi skavtski duh. Tako tisti "predvojni", kot tudi dana{nji. Razstavni eksponati so bili tako avtenti~ni, da se kar nisem mogel nagledati podobnosti razstavljenih signalnih zastavic s tistimi, zaradi katerih sem prekopal celo rodovo skladi{~e (in jih seveda nisem na{el). Skratka – razstavo si je vredno ogledati. To mo`nost pa lahko izkoristi prav vsak. In to vse do konca septembra – s taborni{ko rutko okoli vratu celo brezpla~no!

….no, tako da boste vedeli, da smo mariborski taborniki res

temeljito proslavili 50ko. Res nas je kar po{teno iz~rpala, ampak bomo do 100tke `e nabrali dovolj mo~i!

Ur{ka , XI. SNOUB

Hojka, XI. SNOUB

Vol, XI. SNOUB

Festival v popoldanskem

de`evnem vremenu

Park v Murski Soboti je bil prizori{~e drugega taborni{kega festivala po vrsti.

Taborniki rodu Veseli veter so pripravili kreativno in propagandno delavnico, predstavitev vodov in A-janje.

V kreativni delavnici, ki je navdu{ila `e lani, so taborniki ustvarjali pod vodstvom Petre in Gabrijele. Propagandna delavnica je ponujala propagandni material, taborni{ko literaturo, slike s taborni{kih aktivnosti, na signalnem stolpu pa so bili izobe{eni koledarji in plakati Zveze tabornikov Slovenije, kakor tudi doma narejeni propagandni plakati. Vsak vod se je predstavil s plakatom, na katerem so bile med drugim nalepljene tudi slike z vodovih sre~anj. Izdelke, ki so jih sami izdelali (makete signalnega stolpa, izdelki iz gline, glasbeni in{trumenti iz jogurtovih kozar~kov…), so razstavili na klopeh in vsak obiskovalec si je lahko izbral izdelek, ki mu je bil v{e~. Ob tem so se lahko tudi izkazali s prostovoljnimi denarnimi prispevki v zameno za izdelek. Starej{i taborniki so se tudi preizkusili v A-janju.

Taborni{ki festival je bil v za~etku obsijan s soncem, vendar pa je pozneje de`evalo, zato popoldanskih obiskovalcev ni bilo. Tabornikom je na pomo~ prisko~ila Slovenska vojska, voja{nica v Murski Soboti in posodila {tabni {otor in odvoz opreme po zaklju~ku festivala. Na prireditvenem prostoru so bili postavljeni {e {otor iz dveh in treh {otorskih kril, {otor ter ognja piramida in

pagoda. Nekateri lokalni mediji so se odzvali vabilu in poro~ali z leto{njega festivala.

V rodu `e razmi{ljajo o naslednjem festivalu, saj bo takrat rod praznoval 50-letnico delovanja.

[kalska liga, ka te briga ...

seveda nas briga!

Rok Miklav`ina

Ali je bilo samo ime tekmovanja vzrok za to, da se je na tekmovanje prijavilo kar 36 ekip?

Torej, to zabavno taborni{ko tekmovanje je ~eta

Divji volk iz [kal ( spadamo pod Rod Jezerski

zmaj Velenje ) organizirala letos prvi~. Vendar je bilo kljub temu veliko zanimanja za tekmovanje, kar nas je pozitivno presenetilo.

Kljub temu, da smo organizatorji vse do zadnjega dne trdo delali (na~elnik je imel {e med tekmovanjem te`ak intervju), smo tekmovanje uspe{no speljali v soboto 31. marca v vasi [kale, ki le`i pribli`no pet kilometrov od Velenja. Ekipe so pri{le iz cele Slovenije, od Primorske, preko Notranjske in Dolenjske, vse do [tajerske. Nekatere so prispele `e v petek zve~er. To smo organizatorji omogo~ili predvsem ekipam, ki so morale prispeti s sredstvi javnega prevoza ( avtobus, vlak,… ). V petek zve~er jih je ~akal zabaven ve~erni program, v katerem so sodelovale tudi ekipe. Program se je zavlekel do poznih jutranjih ur (kot vedno), vendar so se lahko tekmovalci kljub temu brez te`av prebudili v naslednje, `al obla~no jutro.

A kljub temu smo bili vsi skupaj veseli, kar pa je tako ali tako taborni{ka vrlina. Ekipe so morale najprej opraviti s fotoorientiringom. S pomo~jo slik na startnih listih so iskale foto to~ke po vsej vasi. Za pomo~ so lahko ekipe povpra{ale doma~ine ali pa kontrolorje na FTjih. Naloge pa so bile zabavne, kot npr. streljanje z ro~no narejenim lokom, postavljanje meter in pol visokega A-ja, risanje skice gozda ... Po kon~anem fotoorientiringu so ekipe na bli`nji vzpe-

tini Lubela dobile kosilo, pa tudi malo prostega ~asa za po~itek in sprostitev so imele. Potem so se podale na drugi del tekmovanja, kjer so morale s pomo~jo karte in kompasa najti kontrolne to~ke. Tudi na teh so bila zabavna vpra{anja in zabavne naloge: streljanje z zra~no pu{ko, spu{~anje po vrvi preko potoka

Cilj tekmovanja je bil prav tam kot start – pri osnovni {oli [kale. Nekatere ekipe so na `alost morale oditi {e pred razglasitvijo rezultatov, zato smo vse rezultate dali na ogled tudi na spletno stran RutkaNET, kmalu pa bo delovala tudi na{a ~etna spletna stran (na{li nas

Delo na mrtvem FT-ju

Ekipa EFENKOVCI ima {e med tekmovanjem ~as za skupinsko fotografiranje

boste na spletni strani roda Jezerski zmaj Velenje pod naslovom rjz.rutka.net), kjer boste lahko na{li {e mnogo ve~ informacij o akciji. Najbolje uvr{~ene ekipe so dobile bogate nagrade, ekipe, ki so morale oditi domov prej, bodo nagrade dobile "na dom".

Da pa je bilo tekmovanje odmevno, smo poskrbeli tako, da je bilo o tekmovanju sli{ati in brati vsepovprek (od tePogumni

KOVK bil je `iv!

Ker med enim in drugim posvetom komisij za program prete~e kar nekaj ~asa, smo se v komisiji za PP odlo~ili, da se dobimo malo prej. Namen sre~anja je bil, da pregledamo, obnovimo na{e delo in naberemo {e ve~ pametnih idej.

Da bi preizkusili razli~ne metode dela s PP-ji, naj bi sre~anje potekalo v obliki hajka pri taborni{kem domu v Kovku nad Ajdov{~ino. Ta hajk smo nato zaradi nenehnega de`ja skr~ili na enourni izlet do bli`nje razgledne to~ke, kjer smo kljub de`ju debatirali o prostovoljstvu v taborni{tvu. Na{ dnevni red je zajemal {e mnogoboje, Eurosteps, Etnostep, international award ... Popoldan sta se nam pridru`ila {e "{efa" (beri Pugy, Blondy ) in Vi~o, s katerimi smo debatirali {e o ROT-u ter o zletu PP-jev, ki bo naslednje leto v Tolminu. Kot piko na i pa smo obdelali na{o skripto, zaradi katere se je no~ skraj{ala na samo 2 uri, oziroma je za najbolj pridne sploh ni bilo ...

^eprav smo bili iz celotne komisije le {tirje(!), je bil posvet uspe{en in produktiven.

In {e ugotovitev {tajerskega dela ko-

misije: "V megli tud Primorska dober zgleda!"

Maks ({tajerski del)

Ljudje smo si med sabo razli~ni in vsak ima svoje mi{ljenje. Pri tabornikih pa nas ve`ejo skupni cilji. Ko pripravljamo v komisiji kak{no novost ali akcijo se moramo dobiti skupaj, da ~im bolje raz~istimo nejasnosti in nesoglasja ter tako pripravimo konstruktivne predloge.

V zaklju~ku smo pri{li do ugotovitve, da potrebujemo tudi va{e predloge in ideje o delu kluba, informacije o strukturi in na~inu delovanja, ideje o

levizije VTV, radia Velenje pa vse do ~asopisa NA[ ^AS itd. ) Seveda pa se moramo zahvaliti tudi na{im sponzorjem (mlekarna CELEIA, RADENSKA d.d., NES, VEPLAS, GORENJKA, SIOL, GORENJE gostinstvo, PRESTA d.o.o., McDONALD'S, FRUCTAL, VTV, NA[ ^AS, PGD [kale in LD [kale), ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja!

tem, kar postavlja va{ klub med NAJ klube PP ter mogo~e to~ko nestabilnosti kluba – zakaj trenutno klub ne funkcionira tako kot bi moral oz. kaj bi bilo treba po va{em mnenju {e popraviti da bi funkcioniral bolje. Pi{ite na anandrej.rutar1 drej.rutar1 drej.rutar1 drej.rutar1 @ guest.arnes.si guest.arnes.si ali na naslov pisarne ZTS (Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom "komisija PP").

Vse kar boste poslali oz. v ~im ve~jem {tevilu se boste odzvali na{im `eljam, ve~ koristnih idej in napotkov bomo lahko pripravili in vam jih dali v uporabo.

[koda, da {tajerski del komisije zaradi megle ni videl vseh lepot Primorske. [e en razlog ve~ za ponovno sre~anje.

Andrej (primorski del)

tabornik pri spustu po napenjalnem sistemu

SKO 2001

@iva Praprotnik

Da, `e 5. Spomladanska Kanu Orientacija, tokrat tudi z mo`nostjo nastopa rekreativcev, ki pa so morali dopolniti vsaj 16 pomladi. Dogodek se je zgodil, bolje re~eno dogajal, na in ob Zbiljskem jezeru. Datum smo dolo~ili mi, vremena pa `al nismo mogli. Vendar za tabornike ni nobenih ovir, {e najmanj pa vremenskih.

Kljub kislemu vremenu in zgodnji jutranji uri, se je zbralo deset ekip, ki so se polne energije zapodile v hudo resne vodne in malo manj resne kopenske panoge. Vrstni red panog ni bil dolo~en, potrebno jih je bilo samo opraviti.

Na orientaciji po jezeru so morale dvo~lanske ekipe del poti prevoziti slalomsko med baloni. In ker vemo, da veslanje vzame veliko energije smo jim sredi jezera postregli s sve`im korenjem. Da pa zadeva le ni bila preve~ enostavna, so ga morali tekmovalci vise~ega z mostu pojesti brez pomo~i rok. Sedeli pa so seveda v kanuju sredi jezera. Naporno, vendar je teknilo.

Na kopnem, na obali jezera, pa so se tekmovalci izkazali v streljanju z lastnoro~no izdelano fra~o v balone, v hoji s hoduljami, igrali so golf na mivki, z vodnimi baloni zbijali z mivko napolnjene lon~ke, hiteli in brzeli po poligonu, navsezadnje pa tudi ustvarjali v mivki in se izkazali z izvirnimi idejami in domi{ljijo. Ker pa je prijetno vedno treba zdru`iti s koristnim, so si ekipe dodatne to~ke pridobile s ~im ve~jo koli~ino smeti, nabranih med orientacijo.

Tekma je bila ~isto zaresna, bilo je veliko smeha, naloge niso bile tako

enostavne kot so bilw videti, a uspeli smo. De` s(m)o dr`ali do kosila v oblakih, slasten obrok pa smo si razdelili pod {otorskim nebom, tako da nas vreme sploh ni motilo.

In {e najbolj pomembno – zmagovalca – Zgubljene ovce. Da sta res zmagovalca, sta dokazala z dejanjem vrednim zmagovalcev. Svojo nagrado – vikend paket uporabe avtomobila Toyota Yaris sponzorja AC Cosmos – sta predala drugouvr{~eni ekipi iz Dom`al.

Da smo SKO tako dobro izpeljali, pa gre zahvala tudi sponzorjem: AC Cosmos, Toba~na grosist, Petrol ... za kar smo vsem hvale`ni.

Vidimo se na 6. Spomladanski Kanu Orientaciji!

[e beseda organizatorja

(Miki):

Z udele`bo sem kljub vsemu zadovoljen, le kak{na rekreativna (netaborni{ka) ekipa je manjkala, {e posebej zato, ker smo izlo~ili tiste o~itne taborni{ke panoge, kot so vrisovanje in podobne. Vreme nam je sicer malo ponagajalo, vendar to ni motilo niti nas niti tekmovalcev. Vsekakor pa je bilo najbolj{e to, da so vsi tekmovalci dobili nagrade. Naslednje leto se bomo spet, vsaj toliko, potrudili.

Mnenje

Spo{tovani in dragi slovenski taborniki,

zgodilo se je prav to, ~esar sem se bal in kar se mi kar pogosto dogaja: podvajanje obveznosti in dogajanj ob istem ~asu. @e nekaj mesecev sem razmi{ljal o 50-letnici Zveze tabornikov Slovenije in se iskreno veselil, da bom spet zraven. Zakaj spet? Ker sem se leta 1951 udele`il ustanovnega zbora v zborni~ni dvorani ljubljanske univerze, na katerega je mene (in 2 leti mlaj{ega brata) povabil tedanji dru`inski prijatelj ^rtomir Zorec, ~e se ne motim, ustanovitelj predvojnega gozdovni{kega gibanja. Kolikor se spominjam, leta 1951 sem imel 13 let, so neko~ skregani skavti in gozdovniki pokopali bojne sekire in slo`no ustanovili novo, zdaj taborni{ko organizacijo. [e istega leta sem postal ~lan tedanje Triglavske dru`ine, udele`il sem se tudi ustanovnega ob~nega zbora Zmajevega rodu; ~e se ne motim, je bilo to novembra 1951 na @abjaku. V Triglavski dru`ini smo delovali v duhu prof. Pavla Kunaverja, Sivega volka. Jaz sem nekoliko razklan, kajti dana{nji, neko~ moji Triglavci niso ve~ Zmajevci, ki pa so bili v mojem ~asu moj rod.

Naj se vrnem k za~etku svojega pisanja. Od 19. – 22. aprila bom na botani~nem zborovanju v Palermu, ki je zame slu`beno zelo pomembno. Ravno na te dni pa pade proslava v Cankarjevem domu. Res mi je `al, da se je to zgodilo, verjemite mi, da bom v petek vsaj v mislih tudi z vami, slovenskimi taborniki. Organizaciji ~estitam k lepi delovni obletnici, ki naj jo praznuje s ponosom in z veseljem nad opravljenim delom. Prav ~isto majhen drobec njene zgodovine sem tudi jaz, so moja do`ivetja, je vse tisto bogastvo, ki mi ga je taborni{tvo dalo in z njim pomembno sooblikovalo pol stoletja mojega `ivljenja. Hvale`en sem Sivemu volku, vsem nekdanjim sotabornikom – kako rad bi jih spet sre~al! – dandana{njemu taborni{kemu rodu pa iz srca `elim, da bi na taborni{ka leta pozneje, recimo, da ~ez novih 50 let, mislili z enakim zado{~enjem kot jaz. Dragi slovenski taborniki, naj vam bo petdesetletnica izhodi{~e za nova lepa do`ivetja in osre~evanje prihajajo~ih rodov.

Prisr~no vas pozdravljam.

Tone Wraber

Techuana - alternativa naravi

Obvezna in priporo~ena oprema

Pozdravljeni! V ~asu izida te {tevilke Tabora smo se `e vrnili z mednarodnega sestanka v Techuani. Vse pomembnej{e informacije lahko tako izveste pri predstavniku va{ega rodu, ki se je tega sestanka udele`il, `e v kratkem pa lahko pri~akujete po{to v rodove, kjer boste izvedeli {e ve~.

Vsi, ki {e niste poravnali drugega obroka tabornine – pohitite. Vsi, ki se {e niste prijavili na mailing liste na slovenskih spletnih straneh Techuane – pohitite.

Seznam obvezne in priporo~ene opreme

A. Vodova obvezna oprema

• komplet prve pomo~i

• zadostno {tevilo {otorov z vso opremo (klini, vrvice, palice)

• kuhinjska posoda (za kuhanje na ognji{~u) –kotli~ek, ponev, kuhalnica, kuhinjski no`

• orodje (sekira ali ma~eta, no`, kladivo, vrv za pionirske objekte)

• v`igalice ali v`igalnik

• zastave (slovenska, ZTS)

B. Obvezna oprema udele`enca

• popoln taborni{ki kroj (rutica, srajca, pas, hla~e)

• mena`ka z jedilnim priborom

• armafleks

• manj{i nahrbtnik za hike ali izlet

• ~utara (vsaj 1 L)

• gojzarji oziroma pohodni{ki ~evlji

• dokumenti (potni list, zdravstvena izkaznica, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za Avstrijo, denar, razli~na druga potrdila, navodila star{ev za vodnika ali vodstvo odprave)

• posebna zdravila ali pripomo~ki z navodili za uporabo

C. Priporo~ena vodova oprema

• `elezne “`ar” re{etke ali mre`a za peko na odprtem ognju

• kuhinjski pripomo~ki (no` za krompir, kuhinjske vilice, lesena deska, za~imbe, gobica za pomivanje, kuhinjske krpe, folija)

• plastificirana ponjava ve~jih dimenzij za streho jedilnice

• manj{a lopata

• PVC pregrinjala za pod {otor

• pralni pra{ek in kljukice za obe{anje

D. Priporo~ena oprema udele`enca

• nahrbtnik

• superge oziroma {portna obutev

• ve~ parov nogavic

• ve~ kosov spodnjega perila

• kratke in dolge hla~e

• kopalke

• ve~ parov majic s kratkim rokavom

• toplej{a majica z dolgimi rokavi ali pulover

• trenirka

• termoflis

• goretex ali nepremo~ljivi anorak

• spalna vre~a

• toaletni pribor (zobna {~etka, pasta, milo, krema za son~enje, labela, WC papir, osebna zdravila, obli`i, autan ali drug repelent) in brisa~a

• kopalna brisa~a

• cokle ali natika~i

• pisalni pribor

• PVC vre~ke

• svetilka

• vrv

• {otorsko krilo

• son~na o~ala

• fotoaparat

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVIII XLVIII XLVIII XLVIII

Razpis dr`avnega mnogoboja ZTS

za vse starostne kategorije

ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR: Zveza tabornikov Slovenije in gostitelj Rod zelena Rogla iz Zre~

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA DATUM IN KRAJ DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA DATUM IN KRAJ DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: od sobote, 9.6. do nedelje, 10. 6. 2001 v Zre~ah

ZBORNO MESTO: ZBORNO zbor vseh ekip bo v soboto, 9.6. ob 8.30 (za murne ob 9.30) pred O[ Zre~e (prijava ekip in `reb startnih {tevilk od 7.30 do 8.15). Ekipe lahko prispejo na kraj tekmovanja `e v petek 8.6. med 18. in 20. uro, vendar morajo v tem primeru za ve~erjo poskrbeti same. Zaklju~ek tekmovanja bo v nedeljo 11.6. ob 14. uri.

NAMESTITEV NAMESTITEV NAMESTITEV: spanje bo v {otorih, zato morajo ekipe s seboj prinesti svoje {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo, ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.

TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI TEKMOVALCI. na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75 % vseh to~k (ostale ekipe M^ lahko tekmujejo v posameznih panogah). Na dr`avni mnogoboj vabimo tudi vse ekipe murnov, GG, PP in gr~ (tekmovanje je odprto).

TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE TEKMOVALNE so naslednje:

• murni (pred{olski otroci)

• skupina I - M^ (rojeni leta 1994 in 1993)

• skupina II - M^ (rojeni leta 1992)

• skupina III - M^ (rojeni leta 1991)

• skupina IV - M^ (rojeni leta 1990)

• skupina V - mlaj{i GG (rojeni leta 1989 do 1988)

• skupina VI - starej{i GG (rojeni leta 1987 do 1986)

• skupina VII - PP (rojeni leta 1985 do 1981)

• skupina VIII- GR^ICE in GR^E - mlaj{i (rojeni leta 19780 do 1971)

• skupina IX - GR^ICE in GR^E - starej{i (rojeni leta 1970 in prej)

PRAVILA PRAVILA PRAVILA PRAVILA PRAVILA: veljavna pravila mnogoboja lahko najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji (ZTS, april 1999).

Tekmovalci morajo imeti veljavno taborni{ko izkaznico in potrjeno zdravni{ko izkaznico.

[TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA: za ekipo je 18.500 tolarjev (pri starostnih skupinah M^ in GG vklju~uje tudi stro{ke vodnika).

[tartnina za ekipo murnov, M^100 ter M^200, ki se namerava udele`iti tekmovanja samo v soboto je 14.500 tolarjev (vklju~eni stro{ki vodnika). Za rezervnega ~lana

ekipe je potrebno dopla~ati 3.000 tolarjev oz. 3.300 tolarejv za spremljevalca ekipe, ki ni prijavljen za ~lana osebja.

V {tartnino so v{teti stro{ki prehrane (malica, kosilo, ve~erja, zajtrk, kosilo), vezenega na{itka, tiskovin, najema prostora in opreme ter stro{ki organizacije. [tartnine [tartnine [tartnine [tartnine organizator ne vra~a. organizator ne vra~a. organizator ne vra~a. organizator ne vra~a. ne [tartnino naka`ite najpozneje do petka, 1. junija 2001 petka, junija 2001 petka, 1. junija 2001 petka, junija 2001 na `iro ra~un Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana ({t.`iro ra~una: 50101-678-47184 50101-678-47184 50101-678-47184 - sklic na {t 1132 za murne in M^ ter 1133 za GG, PP in gr~e + {ifra rodu) . Za zamudnike bo {tartnina zna{ala 21.000 tolarjev. ROK PRIJAV ROK PRIJAV ROK PRIJAV ROK PRIJAV ROK PRIJAV: vse prijave mora organizator prejeti najpozneje v petka, 1. junija 2001 petka, 1. junija 2001 petka, 1. junija 2001 petka, 1. junija 2001 petka, 1. junija 2001. Prijava je veljavno samo ob prilo`enem potrdilu o pla~ani {tartnini - fotokopija polo`nice. Brez prilo`enega potrdila o pla~ilu {tartnine prijave ne moremo upo{tevati. V prijavi poleg rodu in starostne skupine obvezno navedite tudi ime, priimek, naslov ter tel. {tevilko vodje ekipe oz. vodnika. Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Zveza tabornikov Slovenije, 33, 1000 tabornikov 1000 Ljubljana. Ljubljana. Ljubljana. Ljubljana. Ljubljana.

INFORMACIJE NA INTERNETU: www.rutka.net, matej.kotnik@guest.arnes.si

Razpis vodni{kih te~ajev mestne zveze tabornikov Ljubljana

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE

1. TE^AJ ZA VODNIKE M^

Te~aj bo potekal, od 19. do 30. avgusta 2001 od do 30. avgusta od 19. do 30. avgusta 2001 od do 30. avgusta 2001. Vodni{ki te~aj bo dopolnjen s seminarjem za sodnike na seminarjem za sodnike na seminarjem za sodnike na seminarjem za sodnike na seminarjem za sodnike na taborni{kih mnogobojih taborni{kih mnogobojih taborni{kih mnogobojih taborni{kih mnogobojih mnogobojih.

Cena te~aja Cena te~aja Cena te~aja Cena te~aja te~aja za rodove iz MZT je 26.000 SIT, za rodove iz ostalih obmo~ij pa 28.000 SIT.

Pogoja za pristop na te~aj sta: starost 15 let in znanje 2. lista.

2. TE^AJ ZA VODNIKE GG

za rodove iz MZT Ljubljana. Te~aj je odprt tudi ostalim obmo~jem, predvsem rodovom iz mariborskega obmo~ja.

Te~aj bo potekal, od 19. do 30. avgusta 2001 od do 30. avgusta od 19. do 30. avgusta 2001 od do 30. avgusta 2001.

Te~aj za vodnike GG bo izveden v pohodni obliki in s tem {e bolj pribli`an realnosti dela z GG-ji. Vodni{ki te~aj bo dopolnjen s seminarjem za sodnike na taborni{kih za sodnike na taborni{kih mnogobojih mnogobojih mnogobojih.

Cena te~aja te~aja Cena te~aja te~aja te~aja za rodove iz MZT je 28.000 SIT, za rodove iz ostalih obmo~ij pa 30.000 SIT. Pogoja za pristop na te~aj sta: starost 16 let in znanje 1. vozla.

PRIJAVE NA OBA TE^AJA

Rodovi iz Ljubljane naj prijavijo kandidate za te~aj do 28. do 28. do 28. do 28. maja 1999 1999 maja 1999 1999 1999, v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, ss ss s pripisom “te~aj MZT Ljubljana za vodnike M^” pripisom “te~aj MZT Ljubljana za vodnike M^” ali

“te~aj MZT Ljubljana za vodnike GG” MZT Ljubljana vodnike GG” GG”. Po tem datumu bomo do 11. junija sprejemali {e prijave iz ostalih obmo~ij. Prijave na te~aja naj vsebuje naslednje podatke o kandidatih: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon, elektronski naslov, rod ter te~aj za katerega velja prijava (GG ali M^).

Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

Vse ostale informacije lahko dobite na e-mail naslovu franc.florjancic@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si (za GG te~aj) in kronglckronglc@ siol.net siol.net siol.net (za M^ te~aj)

16. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA ZLET

Ki ga razpisuje Rod jezerska {~uka Cerknica. Po lanskoletni odpovedi tekmovanja, zaradi pomanjkanja vode, smo se letos dogovorili z ~arovnicami iz Slivnice, da nam preskrbijo lepo vreme in polno jezero, in kot ka`e bodo obljubo tudi izpolnile.

^e bi rad/a pre`ivel/a nepozaben vikend na (letos) za~aranem Cerkni{kem jezeru, je `e skrajni ~as, da si rezervira{ vikend in se nam pridru`i{ na KANU [^UKA KANU [^UKA KANU [^UKA KANU [^UKA [^UKA

ZLET ZLET ZLET ZLET ZLET, ki bo letos od 19. – 20. maja 2001 od – 20. maja 2001 2001.

Kot vsako leto bo tudi letos tekmovanje potekalo v dveh kategorijah, in sicer:

Taborni{ka kategorija: tri~lanske me{ane me{ane me{ane me{ane ekipe

Rekreativna kategorija: dvo~lanske ekipe (po `elji tudi me{ane)

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I

obve{~ene, zato je zelo pomembno zelo pomembno pomembno, da ob prijavi, poleg imena ekipe in rodu, navedete tudi naslov in telefon vodje ekipe!!!

Prijave sprejema Jerneja Modic Jerneja Modic Jerneja Modic Jerneja Modic Jerneja Modic na naslov: Rod jezerska Rod jezerska Rod jezerska Rod jezerska Rod jezerska {~uka, Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica. Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica. {~uka, Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica. Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica. Prijavite pa se lahko

tudi po telefonu ( 01) 7051 704, 031 297 937 01) 7051 704, 031 937 01) 7051 704, 031 297 937 01) 7051 704, 031 937 01) 7051 704, 031 297 937 ali po emailu: rjs rjs rjs rjs @ cerknica.net cerknica.net cerknica.net cerknica.net

soboto, 19. uri uri uri, na tabornem prostoru ob jezeru (glej ka`ipote). Za rekreativne ekipe bo zbor v nedeljo, 20. maja 2001 ob nedeljo, 20. maja 2001 8.00 8.00 8.00.

soboto, 19. 2001 ob 16.00

Zbor taborni{kih ekip bo v soboto, 19. maja 2001 ob 16.00

soboto, 19. maja 2001 ob 16.00

soboto, 19. 2001 ob 16.00

V primeru, da nas bodo ~arovnice pustile na cedilu, pa bo KANU [^UKA ZLET prestavljen na 26. in 27. maj 2001 in 27. maj 2001 26. in 27. maj 2001 in 27. maj 2001 27. 2001.

Ekipe bodo o morebitni prestavitvi tekmovanja predhodno

Prijave sprejemamo do srede, 16. 05. 2001

Prijave sprejemamo do srede, 05. 2001

Prijave sprejemamo do srede, 16. 05. 2001

Prijave sprejemamo do srede, 05. 2001 srede, 2001. [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA zna{a za tabornike 3500 sit/osebo 3500 sit/osebo , za rekreativce 2500 sit/ osebo sit/ 2500 sit/ osebo sit/ osebo. [TARTNINO pla~ajte najkasneje do ~etrtka 17. 05. 2001

pla~ajte najkasneje ~etrtka 17. 2001 ~etrtka na `iro ra~un ROD JEZERSKA [^UKA CERKNICA {t. `iro ra~un ROD JEZERSKA CERKNICA na `iro ra~un ROD JEZERSKA [^UKA CERKNICA {t. `iro ra~un ROD JEZERSKA CERKNICA `iro

pla~ajte najkasneje ~etrtka 17. 2001

pla~ajte najkasneje do ~etrtka 17. 05. 2001

50160-678-59220, s pripisom »Kanu [~uka Zlet 2001«. 50160-678-59220, s pripisom »Kanu [~uka Zlet 2001«. 50160-678-59220, s pripisom »Kanu [~uka Zlet 2001«. 50160-678-59220, s pripisom »Kanu [~uka Zlet 2001«. Obvezna oprema vsake ekipe: kanu, dve vesli, re{ilni jopi~, no`, sekira, jedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok brez merilnih naprav in tri pu{~ice. Taborni{ke ekipe morajo imeti s seboj tudi svoj {otor (T4).

Ve~ informacij bo na voljo tudi na internetu, na strani www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs.

Vabljeni na NOTRANJSKO!!!

Razpis za znak slovenke

odprave na

20. svetovni skavtski jamboree

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje javni taborni{ki nate~aj za znak slovenske odprave na 20. svetovni skavtski jamboree.

POGOJI POGOJI POGOJI POGOJI

V nate~aju lahko sodelujejo vsi ~lani taborni{ke organizacije. Svoje predloge po{ljite v zaprti kuverti na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana s pripisom - "Nate~aj, ne odpiraj!". Predlogi morajo biti ozna~eni z geslom in zape~ateno kuverto, na kateri je na ovitku isto geslo in v kateri je ime in naslov po{iljatelja (zape~atene kuverte se odpre po pravljenem izboru).

ROKI ROKI

Rok oddaje predlogov je 15. junij 2001. Velja po{tni `ig na kuverti.

NAGRADE NAGRADE NAGRADE NAGRADE NAGRADE

Prakti~ne nagrade dobijo prvi trije najbolj{i predlogi iz obeh kategorij. Avtorja nagrajenih predlogov prepustita Zvezi tabornikov vso pravico, da lahko znak uporablja po svoji presoji, Zveza tabornikov Slovenije, pa lahko, v kolikor je to v njenem interesu, z avtorjem sklene pogodbo o sodelovanju pri aplikacijah znaka.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

RAZPIS ZA UDELE@BO NA 12. ZLETU TABORNIKOV SLOVENIJE V TOLMINU - PROSTOVOLJNO OSEBJE

Za organizacijo programskih aktivnosti in tehni~no izvedbo zleta potrebujemo posameznice in posameznike, ki so pripravljeni prevzeti posamezne naloge in tako prispevati h kvalitetni izvedbi zleta. Zato Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za prostovoljno osebje na 12. Zletu tabornikov Slovenije 2002 v Tolminu.

1. Podro~ja dela 1. Podro~ja dela

Prostovoljno osebje bo sodelovalo v naslednjih podro~jih dela:

·programske aktivnosti

·vodstvo in organizacija zleta

·· tehni~na podpora tehni~na podpora tehni~na podpora tehni~na podpora tehni~na podpora

·administracija

2. Pogoji za sodelovanje 2. Pogoji sodelovanje sodelovanje

Pogoji za ~lane prostovoljnega osebja so:

·da so stari 20 let in ve~, oziroma rojeni 1982 ali starej{i

·da so ~lani rodu, ki je ~lan ZTS ali drugih skavtskih organizacij, ~lanic WOSM-a ali WAGGGS-a

·da spo{tujejo taborni{ke (skavtske) zakone in se obna{ajo

v skladu z njimi

·da bodo po lastnih mo~eh s svojo aktivno vlogo doprinesli k bolj{i izvedbi zleta.

·da bodo vsaj en dan v ~asu zleta opravljali dela povezana s tehni~no podporo

3. Oprema 3. Oprema

Obvezna oprema ~lanov prostovoljnega osebja je {otor (na 2 – 3 ~lane osebja). Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje in prilagojena opravljanju del in nalog na zletu.

4. Pripravljalni tabor za prostovoljno osebje

Na zletnem prostoru v Tolminu bo od 19. do 26.8.2001

potekal pripravljalni tabor Tolmin 2001. Namen tabora je poiskati in pripraviti nabor programskih aktivnosti zleta, oblikovati vodstvo ter preveriti dolo~ene infrastrukturne re{itve zletnega prostora. Udele`enci, ~lani organizacijskega odbora zleta ter ~lani prostovoljnega osebja, bodo pripravili programski okvir zleta, pregledali potrebne vire za izvedbo

tega (prevozi, prostovoljno osebje, materialne potrebe, finance) in evidentirali potencialne ~lane osebja za vodenje dolo~enih aktivnosti (delavnice, vodje naselij...).

Motiv za udele`bo je vsekakor aktivna vloga pri oblikovanju programa, mo`nost izbiranja "dela" na zletu in graditev tima, ki bo naslednje leto prevzel aktivno vlogo pri ~im bolj{i izvedbi zleta. Tabornina zna{a 8.000 tolarjev od katerih se 5.000 prenese kot vpla~ana tabornina za sodelovanje na zletu 2002. Prijave do 30.6. 2001.

4. Tabornina 4. Tabornina za ~lanice in ~lane prostovoljnega osebja je 19.000 tolarjev in vklju~uje bivanje in prehrano na zletu, vodi~, na{itek, rutico, zletni Tabor in nekatere aktivnosti v prostem ~asu.

5. Prijave in pla~ilni pogoji 5. in pla~ilni pogoji

5. Prijave in pla~ilni pogoji 5. in pla~ilni pogoji pogoji

Prijave za zlet naj po{ljejo ~lanice in ~lani na obrazcu “Predprijava na 12. Zlet ZTS – Prostovoljno osebje” najkasneje do 30.06.2001 30.06.2001 30.06.2001 30.06.2001 na sede` Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ^lani prostovoljnega osebja se prijavljajo sami.

Tabornino bodo posamezniki poravnali v dveh obrokih in sicer prvi obrok v vi{ini 5.000 tolarjev do 15.12. 2001 in drugi obrok v vi{ini 14.000 tolarjev do 30. 4. 2002. O na~inu pla~evanja bodo prijavljeni predhodno obve{~eni. ^lanom prostovoljnega osebja, ki se bodo udele`ili pripravljalnega tabora Tolmin 2001, se 5.000 tolarjev od vpla~ane tabornine za pripravljalni tabor prizna kot vpla~an prvi obrok za udele`bo na zletu.

6. Pogoji odjave 6. odjave 6. Pogoji odjave 6. odjave ·do 30.4.2002 so mo`ne odjave brez stro{kov (organizator vrne vsa vpla~ila).

·pri odjavah do 30.6.2002 od vpla~il odra~unamo `e nastale stro{ke, mo`ne so tudi zamenjave.

·pri odjavah po 30.6.2002 so mo`ne le zamenjave. V primeru da zamenjave do za~etka zleta ne bo mo`no najti, vpla~anih finan~nih sredstev ne bo mo`no vrniti. Da bi se izognili izgubi, predlagamo prijavljenim udele`encem, da se za primer bolezni tik pred zletom ali zaradi drugega opravi~ljivega vzroka zavarujejo pri zavarovalnici.

Tako individualno zavarovanje pla~ila za udele`bo lahko sklenete pri vsaki zavarovalnici.

Organizacijski odbor

12. ZLET ZTS

TOLMIN, 2. – 11.8.2002

Igre Sprostitvene igre

Te igre so po vsebini in na~inu igranja najbli`je ~loveku, {e posebno mladim oz. otrokom. Glede na svoj nastanek so verjetno tudi najstarej{e in marsikomu `e tako vsakdanje, da jih niti ne opazimo. Seveda pa sprostitvene igre pomagajo ~loveku tako pri fizi~nem kot pri psihi~nem razvoju.

Uporabimo jih kot razvedrilne igre ali igre za sprostitev med zahtevnej{imi, resnej{imi aktivnostmi. Koristne so tudi, kadar so ~lani skupine utrujeni po napornem delovnem dnevu. Te igre bodo dvignile razpolo`enje in napolnile udele`ence z novo energijo. Vodnik oz. vodja igre naj aktivno sodeluje v vsaki igri. S svojim primerom naj vzpodbuja predvsem tiste ~lane skupine, ki se dr`ijo bolj v ozadju, so bolj zaprti, se te`ko sprostijo in vklju~ijo.

Cilji sprostitvenih iger spro{~anje, preusmeritev toka misli, premor med podajanjem znanja ali dolgotrajnim delom, urjenje spretnostnih ve{~in, socialna integracija, enake prilo`nosti za vse udele`ence.

^asovno so te igre kraj{e, najve~ do 15 minut, lahko pa jih kombiniramo z novimi elementi ali elementi drugih zabavnih iger. Igre ponavadi ne potrebujejo predpriprave in posebnih pripomo~kov, pomembna je spro{~enost in zabava.

Slepi potnik

[e nekaj iger: Potres Marsov~ki

Vstanite, pari Pobegli pari Ples

Skozi igro bodo udele`enci razvijali sposobnosti ocenjevanja oddaljenosti in prostorske orientacije. Igra naj traja glede na {tevilo udele`encev, vendar ne dlje kot 10 minut. Nekaj minut porabimo za razgovor o igri. S spodbujanjem vsakega ~lana skupine in sprejemanjem njegovega truda dose~i krog, se ve~a medsebojna povezanost skupine.

Potek igre: Udele`ence razdelimo v dve ali ve~ skupin. ^e je udele`encev ve~ (npr. na taborjenju), jih razdelimo v ve~ manj{ih, enako velikih skupin, ki se postavijo v vrste. Pribli`no deset do petnajst metrov pred vsako vrsto nari{imo krog s premerom enega metra. Prvemu v vrsti s taborni{ko rutko zave`emo o~i. Na znak se prvi iz vsake vrste za~ne pribli`evati svojemu krogu. Ko meni, da je v krogu, obstane in dvigne roko. ^e se je ustavil v krogu, prinese svoji ekipi eno to~ko. Nato se vrne in zave`e o~i naslednjemu in tako naprej. Tisti, ki se ustavijo izven kroga, pred ali ob straneh, ekipi ne prinesejo nobene to~ke. Katera ekipa zmaga, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Po kon~ani igri vodnik ugotovi, kaj vse je pri posameznem udele`encu pozitivnega opazil. O tem se v nadaljevanju tudi pogovorijo.

STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO

Glasila Matija

Ogromno glasil ste poslali in vedno bolj{a so. Ker nimamo dovolj prostora, da bi vse podrobno predstavili, o vasakem glasilu le nekaj besed.

Jezerska Rozamunda

Glasilo Rodu Jezerski zmaj Velenje marec, april 2001

Osem barvnih strani prina{a poro~ila z zimovanj, z lu~ke miru, nekaj razvedrila in spored akcij v letu 2001. Naslovnico krasi pisan totem, znan z 11. zleta v Velenju. Jezerski Rozamundi `elimo ~im dalj{e izhajanje, saj je to prva {tevilka.

Brzice

glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana marec 2001

Urednica nam je sporo~ila, da smo Brzice tokrat dobili ~isto prvi. Na 36 straneh je veliko kratkih poro~il z akcij, tekmovanj, sre~anj, kar tako ... Preberemo lahko tudi rubriko o spoznavanju "In kdo so katoli{ki skavti?", se nau~imo narisati idealno skico terena in izvemo, kaj se bo dogajalo na naravoslovnem taboru (morda bodo celo izbolj{ali prototip ro~ne lu~i, objavljen pod razpisom za tabor).

25 let tabornikov RJ[ cirknca

Pisano glasilo, skupek razli~nih (foto)reporta`, vtisov, pesmi in celo s taborni{kim horoskopom. Resnica je, da dve tretjini anketiranih nista vedeli, kako se imenuje cerkni{ki taborni{ki rod. Vsekakor vse najbolj{e za 25 let obstoja.

Sokol

Glasilo Rodu Samorastniki iz Ljubljane {t. 55

Ve~ino Sokola setsavljajo reporta`e in poro~ila s tekmovanj in rodovih podvigov (v rubriki zgodilo se je), posebno rubriko pa ima zimovanje. Kratke ~lanke so napisali tudi mlaj{i in od srca se lahko nasmejimo nekaterim izpovedim ("Motilo nas je le to, da so punce trkale na vrata", "V Borovcu je lepo, razen tega, da ne morem spati"). V rubriko Za to so se borili pi{ejo starej{i (biv{i) taborniki, tako lahko tokrat preberemo nekaj o lepotah taborni{tva izpod peresa biv{e tabornice in drugi del sage o taborniku v vojski.

Sledi

Glasilo Rodu zelenega `irka zima 2000/2001

Skoraj v celoti z roko napisane Sledi so videti zelo umetni{ko. Tudi vsebina ne zaostaja za podobo. Brez zimovanja ne gre, preberemo pa lahko kapljice poezije, recept za gobe z makaroni in poro~ilo o dose`kih v letu 2000. Poro~ilo, na prvi pogled zelo resno, je zelo zabavno branje ("A je Janjin dose`ek leto{nji a lanski?", "Na~elnica [pela je odkrila novo ljubezen – konje. ... no ja ... tudi konje"). Zadnja stran je bolj v skladu z umetni{kim videzom Sledi – z barvicami lahko napademo zajca.

Ti in Jaz (Ti pa Jest)

glasilo RZ@

Zel{e 2001

Tudi za to glasilo je bilo 'krivo' zimovanje, le osem strani ga je, a so te tako polne, da ga beremo kar nekaj ~asa. Na zadnji je tudi tu pobarvanka (morda je to nova modna muha zimovanj). Zanimiva razprava "Zakaj smo `irovski taborniki bolj{i od ameri{kih" nam tudi slikovno prika`e, kako smo Slovenci bolj{i do Ameri~anov.

Taborova potuha Vzeti si ~as

Vodu in s tem tudi vodovim sre~anjem, svojemu izobra`evanju, pripravi in izvedbi aktivnosti ter pogovorom mora{ posvetiti dovolj ~asa. To mora biti ~as, ko si prost in te ne omejujejo druge obveznosti. Odlo~i se, da bo to tvoj 'tihi ~as', brez zunanjih pritiskov in nenehnega pogledovanja na uro, namenjen samo tebi in tabornikom v vodu. To seveda zahteva disciplino in odgovornost, da razdeli{ svoj prosti ~as med aktivnosti, ki te zanimajo in navdu{ujejo.

Povej ostalim, kaj po~nete

Za nekatere je taborni{tvo le razvedrilo za otroke, za druge pa organizacija, ki u~i mlade, kako se obna{ati in se znajti v razli~nih razmerah. Spet tretji menijo, da je taborni{tvo le ne{kodljiva igra. Vsi ti pogledi ka`ejo na nerazumevanje osnovne izobra`evalne vloge

skavtskega gibanja. Svetovna skavtska organizacija je izdala ve~ knjig, v katerih ljudem razlaga, kaj po~nemo. Primer takega sporo~anja ciljev skavtske organizacije je izjava o poslanstvu, ki so jo obravnavali na simpoziju v Gozd Martuljku januarja 2000.

Vendar to sporo~ilo ni posredovano, ~e tudi vodniki, ki izvajajo to neformalno izobra`evanje, ne razlagajo in promovirajo izobra`evalnega zna~aja taborni{tva.

To je zelo pomembno, saj ti odnosi v dru`bi vplivajo na priljubljenost oziroma sprejemanje taborni{tva s strani dr`avnih institucij, pa tudi star{ev.

Kak{en je vodnik

Naloge, ki jih mora vodnik (in pomo~nik vodnika) po~eti:

• poskrbeti za individualne potrebe tabornikov v vodu, jih spodbujati in jih motivirati za udele`bo v aktivnostih;

• prispevati k razvoju, na~rtovanju, izvedbi in vrednotenju aktivnosti, ki jih vod opravlja znotraj na~rtovanega programa;

• vzdr`evati reden stik s star{i tabornikov in v nekaterih primerih tudi z u~itelji in drugimi odraslimi, ki so povezani z njihovim

izobra`evanjem;

• redno sodelovati na vodovih sre~anjih in ostalih za vod pomembnih dogodkih; Poleg na{tetih ima vodnik {e vrsto drugih nalog:

• organizacija vodovih sre~anj;

• na~rtovanje aktivnosti glede na program;

• spremljanje razvoja otrok v vodu;

• sodelovanje z ostalimi vodi znotraj rodu.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Vedeti moramo, kako sporo~ati ljudem, ki nas obdajajo, kaj po~nemo. Prvi korak je, da dobro opravljamo svoje delo, vendar je enako pomembno, da ljudje vedo, da delo opravljamo dobro.

@VN

Najve~je bogastvo je slikovna oprema Priro~nik vozli in pionirski objekti

Novica, da je v marcu iz{el priro~nik je `e dodobra zaokro`ila po taborni{kih logih in marsikdo se je `e odlo~il tudi za nakup. Za vse nejeverne Toma`e in Micke pa malo bolj ob{irna predstavitev vsebine.

Priro~nik na 185 straneh `epnega formata ponuja poleg poglavij o vrvi, vozlih, materialu in orodju, tudi {tevilne nasvete za izgradnjo bivaka, le`i{~, postavitev ognjev in ognji{~ ter malih pionirskih objektov. Opisani so tudi postopki za postavitev velikih objektov. Priro~nik je bogat z barvnimi fotografijami, ilustracijami in skicami postopkov, vsebuje pa tudi pregled virov in literature s tega podro~ja.

Priro~nik, ki predstavlja osnovno znanje za potrebe te dejavnosti, je namenjen tako gozdovnicam, gozdovni- gozdovnicam, gozdovni- gozdovnicam, gozdovni- gozdovnicam, gozdovnikom, popotnicam in popotnikom kom, popotnicam in popotnikom kom, popotnicam in popotnikom kom, popotnicam in popotnikom (za nabiranje teoreti~nega znanja, kot ponazoritev za la`je razumevanje in vzpodbudo in kot vir novih idej in nasvetov), kakor tudi vodnikom, speciali- vodnikom, speciali- vodnikom, speciali- vodnikom, specialispecialistom in in{truktorjem pionirstva. Ti stom in in{truktorjem pionirstva. Ti stom in{truktorjem pionirstva. Ti ga bodo uporabljali predvsem ga bodo uporabljali predvsem bodo kot pripomo~ek pri pripravi programa vodovega sre~anja, vaj in osvajanja ve{~in, za pripravo akcije s tak{no tematiko in kot priro~nik uporabnih znanj za udele`bo na te~aju za specialista ali in{truktorja pionirstva.

Vsekakor priro~nik, ki ga je smiselno imeti tudi v svoji doma~i knji`nici.

Avtorji Maja Cvek, Ale{

Ferenc, Tadej Pugelj, Ga{per

Rupnik in Miroslav Vi~i~

Zalo`ila ZTS, marca 2001

Cena za ~lane 1.630 tolarjev Projekt priro~nika je finan~no podprla tudi Fundacija za {port RS.

"S knji`ico Vozli in pionirski objekti smo taborniki in ~lani drugih sorodnih organizacij dobili priro~nik, ki pokriva vsa znanja potrebna za gradnjo manj{ih in ve~jih pionirskih objektov in nasvete za pravilno ravnanje z orodjem in njegovo vzdr`evanje. Do sedaj smo znanje prena{ali predvsem iz generacije na generacijo ter iz razli~nih virov, novi priro~nik pa vse to nudi na enem mestu. Njegovo najve~je bogastvo je prav gotovo bogata slikovna oprema, ki poleg opisov {e pove~a njegovo uporabnost. Tako lahko vidimo mnogo podrobnosti, ki so pomembne za pravilno uporabo in s tem posledi~no tudi varnost uporabnikov."

Iz recenzije Toma`a Strajnarja, na~elnika za program ZTS

bubi @ rutka.net

Sprehod po Apeninskem polotoku

www.cngei.it in www.agesci.org

V preteklih {tevilkah smo si ogledali starosto med taborni{kimi portali (ScoutNet UK), nadaljevali pa smo s pregledom polo`aja pri na{ih sosedih. Tokrat se bomo pomudili v Italiji in si ogledali, kaj nam ponujata najve~ji italijanski skavtski zvezi, zdru`eni v federaciji La federazione Italiana dello Scautismo (FIS).

CNGEI – www.cngei.it www.cngei.it www.cngei.it www.cngei.it

Stran CNGEI je vse druga~na. Ponuja enotno grafi~no podobo, preglednost in kopico uporabnih informacij o organizaciji, o skavtstvu ... Preberete si lahko njihovo revijo "Scoutismo", poklepetate v klepetalnici, poslu{ate nekaj njihovih pesmi, obi{~ete njihove taborne prostore in ko~e, {e posebej zanimivi pa so dokumenti o lai~ni duhovnosti, na katere vodijo povezave v besedilu.

RutkaNET opozarja!

AGESCI – www.agesci.org www.agesci.org

Prav hitro nas v o~i zbode neestetska nasi~enost strani, kar ni ravno v ponos najve~ji italijanski skavtski organizaciji. Tudi vsebina ne navdu{uje preve~. Razen opisa organizacije v angle{~ini, na strani te`ko najdemo karkoli uporabnega.

^e vas italijanski skavti zanimajo, si oglejte {e ti dve povezavi:www.fse.it, www.masci.it

Fotogaleriji s slavnostne akademije ob 50-letnici ZTS sta na aktualno.rutka.net/foto/akademija_lipe/ in aktualno.rutka.net/foto/akademija/ Fotogalerijo `ura MZT in Taborni{kega fe{tivala v Tivoliju: aktualno.rutka.net/foto/mzt_zur_01/ in aktualno.rutka.net/foto/festival01/

Ne prezrite pa tudi uporabnih dokumentov na gradigradigradigradigradivo.rutka.net/dokumenti/ vo.rutka.net/dokumenti/ vo.rutka.net/dokumenti/, kjer boste med drugim na{li tudi gradivo, ki ga je IO pripravil o pravni odgovornosti pri tabornikih.

Orientacija

Vrisovanje

Bla`, naloge je sestavil Jurij Tihelj

Vsak, ki je `e kdaj bil na kakem od resnej{ih taborni{kih tekmovanj, se je `e sre~al s t. i. vrisovanjem. To je vrisovanjem to~k na karto po vnaprej pripravljenih navodilih. Naloge, ki se pojavljajo na tekmovanjih, so si med seboj razli~ne, predvsem po znanju, ki ga zahtevajo. Nekatere zahtevajo ve~ poznavanja matematike in fizike, nekatere pa bolj poudarjajo topografsko znanje.

Mnenja so razli~na. Nekateri zagovarjajo samo topografske naloge, drugi pa tudi take, ki so za~injene {e z drugimi znanji. Te`ko je sestaviti samo topografske naloge, saj moramo razumeti, da tudi sama topografija sloni na nekaterih matemati~nih osnovah. Na primer ideja enoli~ne dolo~itve to~ke na zemlji s pomo~jo koordinatnih sistemov. Upo{tevati je tudi treba, da je za tekmovanje potrebno pripraviti ve~ nalog, ki morajo biti med seboj razli~ne.

Nekaj nalog iz leto{njega NOT-a

Primer povsem topografske naloge

Od izvira (453;130) se spustimo po potoku do prvega pritoka, kjer najdemo sledi vidrine dru`ine. Te nas vodijo proti Hribu. Na kolovozu, ki ga sledi pre~kajo, nehamo preganjati ubogo dru`inico in jo po njem mahnemo proti severu do prvega kozolca. KT3 se nahaja na sredini med kozolcem in edino trigonometri~no to~ko v tem kvadrantu.

Komentar Komentar

Naloga od nas zahteva osnovno poznavanje ozna~b na karti, tako da najdemo pravi kvadrant, kjer se nahaja omenjeni izvir. Od tod naprej je naloga povsem opisna in zahteva le {e poznavanje nekaterih pogosto pojavljajo~ih se topografskih znakov (trigonometri~na to~ka, kolovoz). Pri takih nalogah

moramo paziti, da ne zamenjamo znakov. ^e naloga omenja kolovoz, moramo najti kolovoz in ne ceste ali steze. To nalogo je mo`no re{iti skoraj brez kakr{nihkoli pripomo~kov. Le ravnilo potrebujemo, pa {e to ni nujno.

Primer na prvi pogled fizikalne, ~eprav bolj topografske naloge

Na KT 10 se sli{i zvok `age iz Zgornje Bele, ki prihaja iz smeri 312°. Odboj od najve~je zgradbe v Preddvoru pa potuje do KT 10 30% manj ~asa kakor do omenjene stavbe. Zvok potuje s hitrostjo 340 m/s, KT pa je postavljena na od `age bolj oddaljenem mestu.

Komentar Komentar Komentar Komentar

Tu je zopet potrebno poznavanje topografskih znakov (`aga, stavba) in pa {e razumevanje nasprotnega azimuta. Razmerje o potovanju ~asa nam slu`i za izra~un razdalje od stavbe. Podatek o hitrosti potovanja zvoka je odve~ in je v nalogi zgolj zato, da zavaja.

In {e morda malo bolj "fizikalna" naloga

Iz najbolj severne to~ke sadovnjaka (453;129) izstrelimo pu{~ico v smeri 203° s hitrostjo 70m/s. Obenem pa jo zaradi mo~nega SZ vetra odna{a. Veter piha s hitrostjo 25 m/s. Pu{~ica pade na KT 8, ki je 720 m stran od izstreli{~a.

Komentar Komentar Komentar Komentar

Tu gre le za konstrukcijo vektorjev. Ra~unanje ni potrebno. Obe hitrosti zari{emo kot vektor in ju vektorsko se{tejemo. Tako dobimo smer v kateri pade pu{~ica. Razdalja pa je `e dana.

Vrisovanje je panoga, ki zahteva ve~ razli~nih znanj in ~e imajo sestavljalci dovolj domi{ljije, ni nekega recepta, ki bi re{il vsako nalogo. Zgornje naloge so prikaz, da so tudi naloge, ki so na prvi pogled lahko videti bolj "matemati~nofizikalne", lahko povsem preprosto re{ljive. Potreben je le taborni{ki pristop "znajdi se".

Ali so vedeli?

Skozi celo zgodovino ~love{tva sre~ujemo preroke, ki so sem in tja – enkrat bolj, drugi~ manj uspe{no – sku{ali napovedati dogodke v prihodnosti. Eden najbolj znanih je Nostradamus, katerega prero{tva, gledano iz njegovega ~asa, se`ejo tudi ve~ kot 500 let v prihodnost in so se ve~inoma uresni~ila. So pa tudi taki, ki svoje ideje niso predstavili svetu kot prero{tva, pa so se na koncu izkazale za zelo resni~ne. Svoja prero{tva so zakrili v kakem romanu ali celo pravljici, tako da jih ljudje v svojem ~asu niso jemali preve~ resno, danes pa, ~e jih pazljivo preberemo, lahko najdemo presenetljive podrobnosti o stvareh, ki smo jih ljudje odkrili ali spoznali {ele pred kratkim.

Leta 1898 je na primer Morgan Robertson objavil novelo z naslovom "Brodolom Titana ali Ni~evost". Novela opisuje ogromno luksuzno ~ezoceansko ladjo z imenom Titan. Ta ladja dol`ine 800 ~evljev in nosilnosti 75 tiso~ bruto registrskih ton je veljala za nepotopljivo in naj bi na svoji prvi plovbi meseca aprila sprejela 3000 potnikov in ~lanov posadke. Gnali naj bi jo kar trije propelerji. Zaradi svojega slovesa o nepotopljivosti je imela le 24 re{ilnih ~olnov. V noveli se Titan s hitrostjo 25 vozlov zaleti v ledeno goro, se potopi in s seboj v globine potegne ve~ino potnikov. Manj kot petnajst let po objavi Robertsonove novele je bila zgrajena zares luksuzna ladja, ki je pritegnila ogromno medijske pozornosti. V dol`ino je merila kar 882,6 ~evljev in je sprejela 66 tiso~ ton tovora. Veljala je za nepotopljivo. Od nje so pri~akovali ogromno, saj je bila zgrajena za najbolj peti~ne potnike. Zanimivo je, da so tudi to ladjo nameravali imenovati Titan, pa je zaradi strahu pred tem, da bi se uresni~ila zgodba iz Robertsonove novele niso. Dali so ji ime Titanik. Zgodbo, ki sle-

di poznate. Titanik je 10. aprila 1912 odplul na svojo prvo plovbo ~ez ocean. 15. aprila ob 2:15 se je ladja, ki je sprejela 2207 potnikov in ~lanov posadke in so jo gnali trije propelerji, s hitrostjo 23 vozlov zaletela v ledeno goro. Ve~ina potnikov in ~lanov posadke je potonilo skupaj z njo, saj je bilo na krovu le 20 re{ilnih ~olnov ... Pre`ivelo je le 712 ljudi v 19 ~olnih.

Guliverjeva potovanja, ki so jih objavili leta 1726, so ~isto domi{ljijsko delo Jonathana Swifta (ali pa tudi ne?). Opisujejo dogodiv{~ine brodolomca

Titanik – uspe{nica s filmskih platen

Guliverja, ki se enkrat znajde v svetu pritlikavcev, drugi~ spet v svetu velikanov. V tretjem poglavju najdemo naslednji nenavaden odstavek: "Prav tako so odkrili dve manj{i zvezdi ali satelita, ki kro`ita okoli Marsa. Medtem ko je notranji satelit oddaljen od planeta za tri njegove premere, je zunanji oddaljen za pet njegovih premerov. Prvi obkro`i planet v desetih urah, drugi pa v 21,5 urah."

Mars ima res dve naravni luni (satelita) Fobos in Deimos ali po slovensko: Groza in Strah. Ampak uradno ju je odkril astronom Asaph Hall {ele avgusta 1877 v ameri{kem U.S. Naval Observatoriju v Washingtonu. Toda kako je za njiju 150 let prej vedel Jonathan Swift?!

Fobos, ki je Marsu bli`ja luna, je od njega oddaljen 9280 km, kar je pribli`no premer in pol Marsa. Zunanja luna Deimos je od Marsa oddaljena 23360 km, kar je okrog {tiri premere.

Fobos obkro`i Mars v 7,2 urah, Deimos pa v 33,6 urah.

Zanimivo je tudi to, da dve Marsovi luni omenja tudi kitajska knjiga "Kitajski imperij" iz leta 1737. Informacije o njej so pri{le od nekega jezuitskega misionarja, ki je `ivel na Kitajskem. Vpra{anje je, kako so za luni vedeli Kitajci? Kitajci namre~ prav tako v tistem ~asu niso imeli astronomskih teleskopov, s katerimi bi lahko videli Marsovi luni. Njihova astronomija je temeljila na opazovanjih s prostim o~esom.

Tudi Voltaire, satirik, v tretjem poglavju svojega dela "Micromegas" iz leta 1752 omenja, da ima Mars dve luni. Je tudi tu {lo samo za ugibanje ?

1. 5.Vzhod:5:491. 6.Vzhod:5:15

Zahod:20:10Zahod:20:45

15. 5. Vzhod:5:30 15. 6. Vzhod:5:10

Zahod:20:27Zahod:20:55

O neumnosti

Kdor prizna svojo nevednost, jo poka`e enkrat, kdor jo sku{a prikriti, jo razkazuje mnogokrat. (Japonski pregovor)

Omejeni ljudje so podobni steklenicam z ozkimi grli. ^im manj teko~ine vsebujejo, tem ve~ hrupa delajo. (Alexander POPE)

Bedak zna ve~ vpra{ati kot deset modrijanov odgovoriti. (Doma~a modrost)

Bolje je z modrim jokati, kakor z norcem peti. (Slovenski pregovor)

Deimos – druga Marsova luna

Fobos – Marsu bli`ja luna

Titanik

Narava

"^oln je oral vodo v po{evni ~rti. Ko je bil komaj za dober streljaj oddaljen od malega otoka pri Zalesku ter je ravnokar spretno krenil na levo, so opazovalci na skalskem privezu nenadoma zavpili od strahu in groze. Ljutmirov ~oln je izginil, ~olnar je zlo`il jadra. Tik pred njim se je prikazala iz valovja neznana po{ast z ogromnim telesom strahotnih oblik, odsevajo~im v zelenkastem blesku. Odpirala je {iroko `relo. Zateglo rjovenje, ki je malo poprej zve-

nelo z zamolklimi zvoki strmin, je preletelo jezero z zlove{~im jasnim glasom. Voda naokrog se je penila pod udarjajo~im, pod vodo potopljenim repom in obdajala velikansko po{ast z belim leskom.

Dobrogoj je kriknil, zakrilil z rokami in se brez mo~i zru{il, iz prsi pa se mu je utrgalo: "Pozoj, jezerski pozoj…"

Odlomek je iz knjige Gustava [iliha Neko~ je bilo jezero, ki opisuje po{ast, po kateri je dobil ime Rod jezerski zmaj.

ROD JEZERSKI ZMAJ

Kosobrin Dobra misel

Origanum vulgare L.

Dobra misel je od 20 do 50 cm visoka trajnica. Iz plaze~e korenike po`enejo tanka {tiriroba stebelca, porasla s kratkimi `leznimi dla~icami. Steblo je v zgornjem delu razvejeno. Listi so pecljati, nasprotni, podolgasto jaj~asti in po robovih nekoliko nazob~ani. Ovr{ni listi so rde~kasto obarvani. ^e rastlino zme~kamo med prsti, mo~no di{i. Cveti od julija do oktobra. Drobni di{e~i cvetovi so {krlatno rde~e barve. Zdru`eni so na koncu vejic v lataste kobule.

Raste na neobdelanih tleh, po suhih travnikih, na obrobju gozdov, po grmovju, na posekah in travnatih pobo~jih, lahko jo gojimo tudi na vrtovih in njivah.

Nabiramo cveto~e vr{i~ke in jih su{imo v senci. Dobro posu{eno drogo hranimo v suhih in temnih posodah.

U~inkovine

Eteri~na olja, ~reslovine, gren~ine

Uporaba

Pospe{uje izlo~anje prebavnih sokov, zaustavlja driske, pomaga pri ka{lju, vnetju grla, uporabljamo jo za izpiranje ust pri vnetju ustne sluznice in dlesni in kot za~imbno rastlino pri vseh paradi`nikovih jedeh, pe~enkah, solatah in zelenjavnih enolon~nicah.

Recepti ^aj

Zvrhano ~ajno `li~ko posu{ene dobre misli prelijemo s 1/ 4 litra vrele vode in po 12 minutah precedimo. ^aj osladimo z medom in toplega pijemo po po`irkih.

Isti nesladkan ~aj je dober za grgranje pri vnetih mandljih in za izpiranje ust.

@ele

Potrebujemo: 1 kg jabolk, 1/4 litra vode, 3 jedilne `lice jabol~nega kisa, 2 pesti narezane dobre misli, 20 dag sladkorja

Priprava: jabolka operemo, olupimo, o~istimo in na drobno nare`emo. Damo jih v posodo, nanje nalijemo vodo in dodamo jabol~ni kis. Na ognju skuhamo do mehkega in dobljeno maso precedimo in stisnemo skozi krpo. Dodamo drobno narezano dobro misel in {e 10 minut kuhamo na rahlem ognju. Precedimo in dodamo sladkor, zavremo ter kuhamo {e 25 minut. Vro~o maso damo v kozarce in dobro zapremo. @ele lahko uporabimo kot namaz ali kot dodatek k divja~ini.

Mednarodne strani

Pozdravljeni mladi popotniki!

Poletje je `e skoraj tu, ~eprav nam zima sku{a pokvariti pomlad s ~udnimi temperaturami. Zato pa vam tokrat ponujam nekaj novosti iz toplih de`el. Malo napovedi in zanimiva akcija brazilskih tabornikov, ki bi se morda lahko prijela tudi pri nas. Ideja sama ni ni~ novega, novo je le to, da pri tem sodelujejo tudi taborniki. Kar je konec koncev tudi prav, saj (kot pravijo brazilski taborniki) je prav na{ namen, da skrbimo za dobrobit otrok in mladine. Se strinjate? Naj vam zmedeno spomladansko vreme ne pokvari razpolo`enja in ne zadu{i trapastih idej!

16. novozelandski jamboree

^eprav v rodovih prav zdaj pridno na~rtujete poletne tabore, se na mednarodnem podro~ju `e za~enja obdobje prijav na mednarodne tabore, ki se bodo dogajali v jesenskih in zimskih mesecih. Eden takih je 16. novozelandski jamboree, na katerem boste lahko u`ivali med 29. decembrom 2001 in 6. januarjem 2002. Takrat je seveda na ju`ni polobli poletje, zato boste lahko v toplem vremenu sodelovali na razli~nih nenavadnih aktivnostih: lov na kite (na samem tabornem prostoru – {e organizatorjem ni ~isto jasno, kaj naj bi to bilo!), na kolesih in kole{~kih naokoli (rolanje, kolesarjenje ...), gledali{ka vas, gokart, obisk letali{~a, tekma z BMX kolesi, tekma s kanuji, lov na lisice in seveda {e mnogo drugih. Med 4.000 in 5.000 nadobudnih tabornikov in tabornic, starih med 10 in 15 let, pri~akujejo organizatorji na velikem tabornem prostoru Mystery Creek v bli`ini mesta Hamilton na Severnem otoku Nove Zelandije. Za udele`ence stane tabor, ki vklju~uje tudi hrano, 495 NZD. ^e ne spada{ v to starostno skupino, se poskusi kot ~lan(ica) osebja (16 do 25 let), za kar mora{ od{teti 298 novozelandskih dolarjev. Moto tabora je Sprejmi izziv! Za vse je rok prijav 31. maj 2001, do takrat pa mora{ pla~ati tudi 100 dolarjev pologa. Na voljo je tudi home hospitality, ve~ informacij pa najdete na doma~i strani jambojambojambojambojamboree.scouts.org.nz. ree.scouts.org.nz. ree.scouts.org.nz. ree.scouts.org.nz.

Pozor, vsi taborniki, stari med 18 in 26 let! Avstralski taborniki, znani `urerji, vas vabijo, da novo leto pre`ivite z njimi na Mootu v Queenslandu, son~ni dr`avi Avstralije. Tabor ogla{ujejo kot 10-dnevno zabavo, na kateri bo vsakdo na{el nekaj za svoj okus in stopnjo energije. Na voljo bodo {tevilne dnevne in no~ne aktivnosti, aktivnosti na tabornem prostoru in izven njega ter ve~dnevni pohodi in izleti. Prvi {tirje dnevi bodo namenjeni pohodu, ki si ga izberete ob prijavi. Izbirate lahko med naslednjimi aktivnostmi: trojni izziv (nekaj preprostih nalog, ki jih morate opraviti v 4 dneh: tekma z gokartom, bungee jumping, smu~anje na vodi, downhill in skok s padalom v tandemu), jadranje, obisk Zlate obale in njenih atrakcij, sky diving, gorsko kolesarjenje (predvsem pro~ s shojenih poti), jahanje, Bruceova velika dogodiv{~ina (izlet, kolesarjenje ...), hajk po bushu (lahka in te`ja razli~ica), spro{~anje v Noosi (obalno letovi{~e), smu~anje na vodi, potapljanje, plezanje, turnir v golfu, `ivljenje na ladji, izlet s 4WD d`ipom, gurmanski hajk (hrana in vino) in {e mnogi drugi. Za vse hajke je obvezno dopla~ilo, njegova vi{ina je odvisna od samega hajka, cene pa so razporejene med 100 in 550 AUD. Po pohodih boste lahko u`ivali v aktivnostih po izbiri in se seveda zabavali na nepozabnih zabavah, kot bo na primer novoletna zabava, kjer boste praznovali novo leto v {estih razli~nih ~asovnih pasovih.

Va{a Nina

15. avstralski Moot

Taborni prostor, Rocky Creek Scout Camp, je pribli`no uro vo`nje oddaljen od Brisbanea in le kakih 20 minut od ~udovite pe{~ene Son~ne obale. [otori bodo postavljeni v pravem avstralskem bushu ob vzno`ju gorovja Glasshouse. Organizatorji pravijo, da je prostor tako lo~en od ostalega sveta, da se boste lahko drli in razgrajali, kolikor boste hoteli, in pri tem ne boste motili sosedov.

Vendar pa organizatorji niso pozabili na skavtski duh in so se odlo~ili organizirati akcijo Moot Buddies, kjer ena skupina (vod ali klub) sponzorira udele`bo na Mootu taborniku, ki si druga~e tega ne bi mogel privo{~iti. Tako boste lahko na Mootu sre~ali tabornike iz {tevilnih dr`av.

[e nekaj osnovnih informacij: Moot se bo odvijal med 27. decembrom 2001 in 6. januarjem 2002. Cena za udele`ence je po novem 625 AUD, za osebje pa 435 AUD. Rok prijav je 15. september 2001.

Te je zagrabila popotni{ka mrzlica? @e kupuje{ karto za Avstralijo? Prej {e odsurfaj na www.qldrovers.com www.qldrovers.com www.qldrovers.com www.qldrovers.com www.qldrovers.com, kjer si lahko o Mootu prebere{ vse, kar te zanima, pa {e na home hospitality se lahko prijavi{.

Taborni{ki imenik Slovenije

Vas zanima elektronski naslov ali GSM {tevilka vodnika GG iz Kvedrovega rodu?

Nemara i{~ete specialista orientacije in topografije?

Boj proti otro{ki pornografiji

Brazilski taborniki (União dos Escoteiros do Brasil) so za~eli z zanimivo akcijo, s katero sku{ajo prepre~iti raz{irjanje pedofilskih vsebin na internetu. V sodelovanju s podjetjem Abranet sku{ajo pomagati vladi v borbi proti razpe~evalcem in snemalcem pedofilskih fotografij in posnetkov. Ideja je silno preprosta: kadarkoli na Internetu najdete kak{no stran s fotografijami, ki prikazujejo otroke in najstnike v senzualnih ali spolnih polo`ajih, shranite naslov te strani, odsurfajte na www.escoteiros.org/campanha.html www.escoteiros.org/campanha.html www.escoteiros.org/campanha.html www.escoteiros.org/campanha.html www.escoteiros.org/campanha.html in tam izpolnite anonimno prijavo. S pomo~jo te prijave lahko Abranet in policija poi{~e in kaznuje ustvarjalce teh odurnih strani. Na isti strani lahko dobite tudi programsko opremo, s katero lahko mladostnikom in otrokom na va{em ra~unalniku onemogo~ite dostop do strani s pornografsko vsebino na svetovnem spletu.

tis.rutka.net

Ali pa `elite stopiti v kontakt z na~elnikom

Dolenjske obmo~ne organizacije tabornikov? Taborni{ki imenik Slovenije je pravi odgovor zate. Poi{~i in se pusti poiskati!

Popotovanja

Podvodni svet Pacifika

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Tokrat bom govorila o podvodnem svetu Pacifika, kot sem ga na svojih potovanjih do`ivela jaz. Pacifik oziroma Tihi ocean je ogromno vodno podro~je, ki se razprostira med Ameriko, Azijo in Avstralijo. Povpre~na globina je 4.270 m, najve~ja pa 10.924 m. Po oceanu je posejanih precej otokov in oto{kih skupin, ki se po nastanku lo~ijo na vulkanske in koralne. Okrog ve~ine otokov se razprostira mirna in plitva laguna, ki jo od vse prej kot tihega oceana lo~i koralni greben.

In prav tu, v laguni in okrog koralnega grebena je najve~ `ivljenja. Na `alost pa v zadnjih nekaj desetletjih tudi tu prihaja do ekolo{ke katastrofe. Doma~ini v lagunah kljub prepovedi {e vedno pogosto lovijo s pomo~jo eksploziva. In ta ne umori le rib, temve~ tudi vse ostale prebivalce, vklju~no s koralami, ki so bistven in hkrati najbolj ob~utljiv del koralnih grebenov. Lagune si od takega lovljenja ne opomorejo {e desetletja (nekatere pa nikoli ve~).

Poleg eksploziva doma~ini uporabljajo tudi strupe. S tem ne bi bilo ni~ narobe, saj so jih uporabljali `e od nekdaj, vendar so neko~ iz rastlin narejene, blage strupe, ki so ribe le omrtvili, zamenjali industrijski, bolj koncentrirani, ki poleg rib zopet uni~ijo tudi druge prebivalce morja.

Pogled na tako morje je prav `alosten. Nad sivo-rjavimi mrtvimi koralami plavajo redke ribice, sem ter tja vidi{ kakega rakca in to je to.

Nasprotno pa v zdravi laguni vse kar vrvi od `ivljenja. In, ~e se znajde{ v tistem koncu sveta, mora{ nujno vsaj z masko pogledati ta ~ude`. S Tja`em sva

[e pogled na mrtvo ka~o je neprijeten

opravila kar nekaj potopov, vendar ne toliko, kot bi si `elela, saj najin prora~un tega enostavno ne bi zmogel.

Na Cookovih otokih sva s prvim potopom kar malo odla{ala. Vendar je bil to verjetno eden najinih najlep{ih. Spustili smo se na koralne vrtove, kjer so bile korale najrazli~nej{ih barv in oblik, nad njimi pa se je podilo na stotine pisanih in neverjetno lepih koralnih ribic.

Na Fijiju sva bila `e bolj suverena, vendar je najina samozavest izginila kot kafra, ko sva kakih 10 metrov od

naju zagledala meter in pol velikega –sicer menda povsem nenevarnega pa vendar – morskega psa. Jaz sem se raje skrila za in{truktorja v upanju, da bo, ~e se pes odlo~i, da je la~en, raje po`rl njega kot mene.

Tudi naslednji potop ni bil ni~ bolj vzpodbuden, saj sem kar naenkrat tik pod sabo zagledala vitko, meter dolgo, ~rno-belo progasto morsko ka~o. Ta je zelo strupena, vendar neagresivna, a te to takrat, ko jo zagleda{ prav ni~ ne pomirja. S ka~ami sem imela {e naprej

pogosta sre~anja. Na potopih, pri "{norklanju" ali igranju v laguni se je vedno kaka zna{la v bli`ini. Najbolj neprijetno pri njih je to, da sploh ne more{ predvideti od kod bo pri{la. Lahko je pod ali nad tabo in ~e se ne po~uti ogro`ene, priplava ~isto do tebe. Enkrat se mi je dobesedno zaletela v roko in ni mi treba posebej praviti, da sem se na kar precej oddaljeni ladjici zna{la v trenutku, kolena pa so se mi tresla vsaj {e dobre pol ure. Po~asi pa sva se navadila tudi na te prebivalce morja.

V Novi Kaledoniji sva se potapljala v majhnih podvodnih jamah, kjer so se ogromne jate ribjih mladic skrivale pred plenilci, ob snopih lu~i pa so se prestra{eno razbe`ale.

^isto novo vrsto potopov sva spoznala na Vanuatuju, kjer je bila med 2. svetovno vojno pomembna ameri{ka voja{ka baza. V neposredni bli`ini otokov je potopljenih na desetine ladij, najbolj znana pa je 200 metrska luksuzna potni{ka kri`arka President Coolidge preurejena za voja{ke namene. Na otoku Espiritu Santo je obala z imenom Million dollar beach. Tu so Ameri~ani po koncu vojne v morje potopili na tiso~e ton voja{ke opreme. Tako se sedaj tam potaplja{ med gradbeno mehanizacijo, `erjavi, voja{kimi jeepi, z malo sre~e pa najde{ tudi okovane delovne ~evlje in steklenico koka-kole.

Notranjost koralnih otokov je hribovita in zara{~ena, se ta z vrha lepo vidi koralni greben, ki laguno {~iti pred odprtim morjem

Na Million dollar beach lahko najde{ tudi staro Singerco

Ko sem se naveli~ala {norklanja, mi je dru`bo delal potepu{ki pes

Priprave na potop

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki Lrga Intervju z Bogom

Je`kov koti~ek D`ungla v knjigi

Angle{ki pisatelj in pesnik Rudyard Kipling Rudyard Kipling Rudyard Kipling Rudyard Kipling Rudyard Kipling se je rodil leta 1865 v Indiji, kjer je pre`ivel tudi otro{tvo. Po {olanju v Evropi je kmalu kot novinar znova obiskal Indijo. De`ela ga je tako o~arala, da se je odlo~il napisati sedem zgodb, ki sestavljajo Knjigo o d`ungli Knjigo o d`ungli. S tem delom je zaslovel kot eden najbolj{ih pisateljev, ki so znali prisluhniti `ivalskemu svetu.

Vzrokov, da se je Knjiga o d`ungli tokrat zna{la pod mojim drobnogledom, je ve~. Ko bi `e sedaj izbiral zgodbe za svoje otroke, te knjige zagotovo ne bi izpustil. Ker pa so mali murni, medvedki ter ~ebelice tudi na{i "taborni{ki" otroci, bom naslednjih nekaj vrstic namenil njihovim "taborni{kim star{em". Torej vsem vodnikom in vodnicam, vodjem programov, ki i{~ejo nove ideje in se ne branijo otro{kih zgodb in izzivanja svoje domi{ljije.

Zamisel, da bi z idejami in elementi razli~nih otro{kih zgodb popestrili taborni{ki program za na{e najmlaj{e, nikakor ni nova. Igra, ki je za prej omenjeno starostno skupino osnovna metoda dela, in domi{ljija, ki je imajo otroci na pretek (ponavadi tu {epajo prav njihovi vodniki), sta osnovni izto~nici za delo v mladem vodu. In kaj od tega lahko izbrskamo iz Knjige o d`ungli?

Preberite in spoznajte de~ka Mavglija, ki ga je gotovi smrti iz rok iztrgala volkulja, ga vzela za svojega in vzgojila v hrabrega prebivalca d`ungle. Spoznajte medveda Baluja, ki je pri Posvetovalni skali pred celim krdelom volkov zastavil svojo besedo in `ivljenje za ~love{kega mladi~a in ga kasneje u~il skrivnosti ter jezik d`ungle. Spoznajte vodjo Akilo, izku{enega sivega volka, ki s svojo modrostjo vodi mlaj{e in neu~akane vol~i~e. U~ite se o `ivljenju in prehranjevanju tigrov ter panterjev – [ir kana in Bagire.

Vodniki, najdite v knjigi neusahljiv izvir, ki vas bo napajal, ko boste razmi{ljali o va{ih vodovih sre~anjih in programih za tabore. I{~ite in skozi igro uporabljajte nove zgodbe. Burite domi{ljijo v malih otro{kih glavicah. Knjiga o d`ungli vam za za~etek lahko {e kako koristi.

Pa {e to. Ali ste vedeli, da tudi sloni ple{ejo?

Je` svetuje, vi preberete: Rudyard Kipling, Knjiga o d`ungli

do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z novim taborni{kim priro~nikom.

1. Kaj je pomagalo prebuditi tekmovalce Tminske orientacijske fe{te? V V V V V – {aljiva {tafeta, [ [ [ [ [ – maraton, U U U U U – budnica.

2. Kaj so bili pokali na Tminski orientacijski fe{ti? P P P P P – duplikati, O O O O O – unikati, H H H H H – ponaredki.

3. Kje je bila konferenca Eurolearn? Z Z Z Z Z – v Rimu, K K K K K – v Palermu, T T T T T – v Skopju.

4. Rod Polde Ebrl-Jamski je organiziral: O O O O O – dan pusta, M M M M – dan okroglih miz, L L L – dan Vikingov.

5. Prekmurska rodova sta zimovala v: II I – Fokovcih, T T T T T – Beltincih, L L L L L– v Piranu.

6. Pokljuka je gostila zimovanje: D D D D D – RDR, N N N – Poklju{kega rodu, M M M – ZTS.

7. Ale{ je v aprilski {tevilki obiskal rod: G G G G G – Modri Val, R R R R – Severnica, P P P P P – Samorastniki Ljubljana-Polje.

8. Kateri zlet ZTS je bil v Mariboru? G G G G G – trinajsti, R R R – deveti, P P –osmi.

9. Pet(deset)letka je bil slogan `ura: S S S S S – MZT, F F F F F – SPOOT, K K K K –MOOT.

10. TAKT-u '01 se obljublja mednarodna udele`ba. E E E E E – ja seveda, K K K K K – popolnoma res, C C C C C – to je trik, da bi privabili ve~ tekmovalcev.

11. Ustvarjalnost, dru`enje, raziskovanje, fotografiranje in slikarstvo. To je: O O O O O – Etnospet, Z Z Z Z Z – Techuana, B B B B B – Stepart.

12. Kdaj so otvorili prvi taborni{ki dom v Sloveniji? JJ JJ – oktobra 1953, U U U U U – marca 1952, G G G – aprila 1965.

13. Vodniki morajo vzgajati in biti: II I – arogantni, A A A – zapravljivi, E E E E E – odgovorni.

14. Na Pe~i, gori miru, je tromeja katerih dr`av? D D D D D – Italije, Mad`arske in Hrva{ke, T T T T T – Slovenije, Italije in Avstrije, B B B B B – Slovenije, Avstrije in Mad`arske.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 4/2001:

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 5-6

Re{itve so:

Re{evalec:

Vigrad

Cesta na Ostro`no 101, 3000 Celje, p.p. 305

Tel.: 03/426-43-20, fax: 03/426-43-12

GSM: 041/644-819

email: wc.program@vigrad.si KJERKOLI, KADARKOLI, BREZ