Orientacija Vrisovanje

Bla`, naloge je sestavil Jurij Tihelj

Vsak, ki je `e kdaj bil na kakem od resnej{ih taborni{kih tekmovanj, se je `e sre~al s t. i. vrisovanjem. To je vrisovanjem to~k na karto po vnaprej pripravljenih navodilih. Naloge, ki se pojavljajo na tekmovanjih, so si med seboj razli~ne, predvsem po znanju, ki ga zahtevajo. Nekatere zahtevajo ve~ poznavanja matematike in fizike, nekatere pa bolj poudarjajo topografsko znanje.

Mnenja so razli~na. Nekateri zagovarjajo samo topografske naloge, drugi pa tudi take, ki so za~injene {e z drugimi znanji. Te`ko je sestaviti samo topografske naloge, saj moramo razumeti, da tudi sama topografija sloni na nekaterih matemati~nih osnovah. Na primer ideja enoli~ne dolo~itve to~ke na zemlji s pomo~jo koordinatnih sistemov. Upo{tevati je tudi treba, da je za tekmovanje potrebno pripraviti ve~ nalog, ki morajo biti med seboj razli~ne.

Nekaj nalog iz leto{njega NOT-a

Primer povsem topografske naloge

Od izvira (453;130) se spustimo po potoku do prvega pritoka, kjer najdemo sledi vidrine dru`ine. Te nas vodijo proti Hribu. Na kolovozu, ki ga sledi pre~kajo, nehamo preganjati ubogo dru`inico in jo po njem mahnemo proti severu do prvega kozolca. KT3 se nahaja na sredini med kozolcem in edino trigonometri~no to~ko v tem kvadrantu.

Komentar Komentar

Naloga od nas zahteva osnovno poznavanje ozna~b na karti, tako da najdemo pravi kvadrant, kjer se nahaja omenjeni izvir. Od tod naprej je naloga povsem opisna in zahteva le {e poznavanje nekaterih pogosto pojavljajo~ih se topografskih znakov (trigonometri~na to~ka, kolovoz). Pri takih nalogah moramo paziti, da ne zamenjamo znakov. ^e naloga omenja kolovoz, moramo najti kolovoz in ne ceste ali steze. To nalogo je mo`no re{iti skoraj brez kakr{nihkoli pripomo~kov. Le ravnilo potrebujemo, pa {e to ni nujno.

Primer na prvi pogled fizikalne, ~eprav bolj topografske naloge

Na KT 10 se sli{i zvok `age iz Zgornje Bele, ki prihaja iz smeri 312°. Odboj od najve~je zgradbe v Preddvoru pa potuje do KT 10 30% manj ~asa kakor do omenjene stavbe. Zvok potuje s hitrostjo 340 m/s, KT pa je postavljena na od `age bolj oddaljenem mestu.

Komentar Komentar Komentar Komentar

Tu je zopet potrebno poznavanje topografskih znakov (`aga, stavba) in pa {e razumevanje nasprotnega azimuta. Razmerje o potovanju ~asa nam slu`i za izra~un razdalje od stavbe. Podatek o hitrosti potovanja zvoka je odve~ in je v nalogi zgolj zato, da zavaja.

In {e morda malo bolj "fizikalna" naloga

Iz najbolj severne to~ke sadovnjaka (453;129) izstrelimo pu{~ico v smeri 203° s hitrostjo 70m/s. Obenem pa jo zaradi mo~nega SZ vetra odna{a. Veter piha s hitrostjo 25 m/s. Pu{~ica pade na KT 8, ki je 720 m stran od izstreli{~a.

Komentar Komentar Komentar Komentar

Tu gre le za konstrukcijo vektorjev. Ra~unanje ni potrebno. Obe hitrosti zari{emo kot vektor in ju vektorsko se{tejemo. Tako dobimo smer v kateri pade pu{~ica. Razdalja pa je `e dana.

Vrisovanje je panoga, ki zahteva ve~ razli~nih znanj in ~e imajo sestavljalci dovolj domi{ljije, ni nekega recepta, ki bi re{il vsako nalogo. Zgornje naloge so prikaz, da so tudi naloge, ki so na prvi pogled lahko videti bolj "matemati~nofizikalne", lahko povsem preprosto re{ljive. Potreben je le taborni{ki pristop "znajdi se".

Ali so vedeli?

Skozi celo zgodovino ~love{tva sre~ujemo preroke, ki so sem in tja – enkrat bolj, drugi~ manj uspe{no – sku{ali napovedati dogodke v prihodnosti. Eden najbolj znanih je Nostradamus, katerega prero{tva, gledano iz njegovega ~asa, se`ejo tudi ve~ kot 500 let v prihodnost in so se ve~inoma uresni~ila. So pa tudi taki, ki svoje ideje niso predstavili svetu kot prero{tva, pa so se na koncu izkazale za zelo resni~ne. Svoja prero{tva so zakrili v kakem romanu ali celo pravljici, tako da jih ljudje v svojem ~asu niso jemali preve~ resno, danes pa, ~e jih pazljivo preberemo, lahko najdemo presenetljive podrobnosti o stvareh, ki smo jih ljudje odkrili ali spoznali {ele pred kratkim.

Leta 1898 je na primer Morgan Robertson objavil novelo z naslovom "Brodolom Titana ali Ni~evost". Novela opisuje ogromno luksuzno ~ezoceansko ladjo z imenom Titan. Ta ladja dol`ine 800 ~evljev in nosilnosti 75 tiso~ bruto registrskih ton je veljala za nepotopljivo in naj bi na svoji prvi plovbi meseca aprila sprejela 3000 potnikov in ~lanov posadke. Gnali naj bi jo kar trije propelerji. Zaradi svojega slovesa o nepotopljivosti je imela le 24 re{ilnih ~olnov. V noveli se Titan s hitrostjo 25 vozlov zaleti v ledeno goro, se potopi in s seboj v globine potegne ve~ino potnikov. Manj kot petnajst let po objavi Robertsonove novele je bila zgrajena zares luksuzna ladja, ki je pritegnila ogromno medijske pozornosti. V dol`ino je merila kar 882,6 ~evljev in je sprejela 66 tiso~ ton tovora. Veljala je za nepotopljivo. Od nje so pri~akovali ogromno, saj je bila zgrajena za najbolj peti~ne potnike. Zanimivo je, da so tudi to ladjo nameravali imenovati Titan, pa je zaradi strahu pred tem, da bi se uresni~ila zgodba iz Robertsonove novele niso. Dali so ji ime Titanik. Zgodbo, ki sle- di poznate. Titanik je 10. aprila 1912 odplul na svojo prvo plovbo ~ez ocean. 15. aprila ob 2:15 se je ladja, ki je sprejela 2207 potnikov in ~lanov posadke in so jo gnali trije propelerji, s hitrostjo 23 vozlov zaletela v ledeno goro. Ve~ina potnikov in ~lanov posadke je potonilo skupaj z njo, saj je bilo na krovu le 20 re{ilnih ~olnov ... Pre`ivelo je le 712 ljudi v 19 ~olnih.

Guliverjeva potovanja, ki so jih objavili leta 1726, so ~isto domi{ljijsko delo Jonathana Swifta (ali pa tudi ne?). Opisujejo dogodiv{~ine brodolomca

Guliverja, ki se enkrat znajde v svetu pritlikavcev, drugi~ spet v svetu velikanov. V tretjem poglavju najdemo naslednji nenavaden odstavek: "Prav tako so odkrili dve manj{i zvezdi ali satelita, ki kro`ita okoli Marsa. Medtem ko je notranji satelit oddaljen od planeta za tri njegove premere, je zunanji oddaljen za pet njegovih premerov. Prvi obkro`i planet v desetih urah, drugi pa v 21,5 urah."

Mars ima res dve naravni luni (satelita) Fobos in Deimos ali po slovensko: Groza in Strah. Ampak uradno ju je odkril astronom Asaph Hall {ele avgusta 1877 v ameri{kem U.S. Naval Observatoriju v Washingtonu. Toda kako je za njiju 150 let prej vedel Jonathan Swift?!

Fobos, ki je Marsu bli`ja luna, je od njega oddaljen 9280 km, kar je pribli`no premer in pol Marsa. Zunanja luna Deimos je od Marsa oddaljena 23360 km, kar je okrog {tiri premere.

Fobos obkro`i Mars v 7,2 urah, Deimos pa v 33,6 urah.

Zanimivo je tudi to, da dve Marsovi luni omenja tudi kitajska knjiga "Kitajski imperij" iz leta 1737. Informacije o njej so pri{le od nekega jezuitskega misionarja, ki je `ivel na Kitajskem. Vpra{anje je, kako so za luni vedeli Kitajci? Kitajci namre~ prav tako v tistem ~asu niso imeli astronomskih teleskopov, s katerimi bi lahko videli Marsovi luni. Njihova astronomija je temeljila na opazovanjih s prostim o~esom.

Tudi Voltaire, satirik, v tretjem poglavju svojega dela "Micromegas" iz leta 1752 omenja, da ima Mars dve luni. Je tudi tu {lo samo za ugibanje ?

1. 5.Vzhod:5:491. 6.Vzhod:5:15

Zahod:20:10Zahod:20:45

15. 5. Vzhod:5:30 15. 6. Vzhod:5:10

Zahod:20:27Zahod:20:55

O neumnosti

Kdor prizna svojo nevednost, jo poka`e enkrat, kdor jo sku{a prikriti, jo razkazuje mnogokrat. (Japonski pregovor)

Omejeni ljudje so podobni steklenicam z ozkimi grli. ^im manj teko~ine vsebujejo, tem ve~ hrupa delajo. (Alexander POPE)

Bedak zna ve~ vpra{ati kot deset modrijanov odgovoriti. (Doma~a modrost)

Bolje je z modrim jokati, kakor z norcem peti. (Slovenski pregovor)