Plamen v srcu - vedno lep in vedno vro~ Slavnostna akademija ob

50-letnici ZTS

Pugy

Foto: Miha Ma~ek, Tone Simon~i~, Pugy

Nastala je ti{ina, pri`gale so se lu~i, rde~e kresni~ke na kamerah so za`arele in odprli smo nov list zgodovine. Zveza tabornikov Slovenije je 20. aprila v Cankarjevem domu na slavnostni akademiji proslavila 50. obletnico delovanja. Cankarjev dom je preplavilo okoli 600 nekdanjih in sedanjih tabornic in tabornikov vseh starosti in povabljenih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik dr`ave Milan Ku~an, ~lanica evropskega skavtskega komiteja Therese Bermingham, `upanja mesta Ljubljane Vika Poto~nik, predsednik uprave NLB in ~lan skavtske fundacije dr. Marko Volj~, predstavniki Rodu modri val iz Trsta, delegacija skavtov iz Hrva{ke, predstavniki sorodnih mladinskih organizacij in drugi iz politi~nega in gospodarskega `ivljenja.

Na akademiji se je sre~ala ve~ina nekdanjih stare{in, aktivnih ~lanov raznih komisij, kakor tudi nekdanji ~lani uredni{tva revije Tabor, ki so v vseh teh letih neprekinjeno spremljali in popisovali utrip taborni{kega `ivljenja po Sloveniji.

Po uvodni himni je sledil zanimiv filmski vlo`ek o nastajanju gozdovni{kega, skavtskega in taborni{kega gibanja, ki je zaokro`il 50-letnico delovanja ZTS in skoraj{njo 80-letnico skavtstva na Slovenskem.

Prvi govornik je bil Mitja Lamut, stare{ina ZTS.

Odlomki iz oddaj Taborniki in skavti, ki jih je leta 1997 pripravil Gojmir Le{njak - Gojc, so med prisotne ponesli idejo, da je taborni{tvo na~in `ivljenja in da na{e `ivljenje tudi po prene-

Iz govora Mitje Lamuta: Iz govora Lamuta: Iz govora Mitje Lamuta: Iz govora Lamuta:

Spo{tovane tabornice in taborniki, spo{tovani gostje!

Dana{nje praznovanje petdesetletnice

Zveze tabornikov Slovenije ne pomeni le slovesnosti ob obletnici ustanovitve te organizacije, ko so se v dvorani ljubljanske Univerze zbrali nekdanji gozdovniki, skavti ter simpatizerji taborni{kega gibanja, zavedajo~ se, da mladina tak{no organizacijo potrebuje, temve~ pomeni tudi po~astitev petdesetletnega neprekinjenega aktivnega delovanja taborni{tva po vsej Sloveniji, to je vsakotedenskega delovanja osnovnih taborni{kih enot in vseh na{ih ~lanov. Nekatera spoznanja in oblike dela so se spreminjale glede na dru`bene razmere, vendar pa je osnovni taborni{ki duh in namen ostal nespremenjen. Tako je tudi s svetovno skavtsko idejo, ki {e ni staromodna in izven dana{njega ~asa, saj se njen program stalno prilagaja razvoju in te`njam v dru`bi.

Taborni{tvo je bilo vsa svoja leta med najbolj aktivnimi organizacijami mladih, danes pa nas upravi~eno {tejejo za naj{tevil~nej{o mladinsko organizacijo v dr`avi. Privabljala je s svojim na~inom in oblikami dela, z organiziranostjo v rodove in vode, kjer je pri{el do izraza vsak posameznik, saj je lahko vsakdo na{el samega sebe in razvil ob~utek odgovornosti do so~loveka. Tudi ~e je bil kdo v na{ih vrstah le kratko obdobje, je bil s taborni{tvom kot s {olo `ivljenja vsekakor obogaten.

ZTS ima {ir{i dru`ben pomen

Ministrica nam je podelila status dru{tva, ki deluje v javnem interesu

Ministrica za {olstvo, znanost in {port, dr. Lucija ^ok, nekdanja ~lanica voda ^en~ iz roda Srebrnega galeba, je na sve~ani akademiji v Cankarjevem domu Zvezi tabornikov Slovenije podelila status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. S tem je na{a organizacija dobila javno priznanje za svoje organizirano delo na podro~ju vzgoje in izobra`evanja tako mladih, ki oblikujejo in izvajajo program ZTS, kakor tudi odraslih, ki mladim pri tem nudijo podporo. Podelitev statusa je hkrati tudi priznanje pomena neformalne vzgoje in izobra`evanja, kot enega izmed stebrov vzgoje in izobra`evanja mladega ~loveka.

"Zveza tabornikov Slovenije izvaja dejavnosti, ki pomembno vplivajo na oblikovanje osebnosti mladega ~loveka in na njegov odnos do narave. namen taborni{kega gibanja je pripomo~i k razvoju mladih ljudi pri doseganju polnih telesnih, intelektualnih, socialnih, ~ustvenih in duhovnih potencialov kot posameznikov, kot odgovornih dr`avljanov in kot ~lanov svoje lokalne, dr`avne in mednarodne skupnosti, " so {e zapisali v obrazlo`itvi sklepa. hanju delovanja temelji na "prisegi" in zakonih - normah, ki jih damo sebi, svojim bli`njim in dru`bi v kateri `ivimo. Taborni{tvo je pre`eto z vrednotami, ki dajejo mladim osnovo za izgradnjo lastnega vrednostnega sistema.

Zbrane je v pismu nagovoril tudi Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja Jacques Morelillon.

Pismo je prebrala Therese Bermingham, tudi sicer dobra prijateljica slovenskega taborni{tva, saj jo je `e veliko tabornic in tabornikov imelo prilo`nost spoznati na razli~nih aktivnostih v Sloveniji in v tujini.

Taborni{ka pesem, ki je sledila, je zabrenkala na mnoge strune spomina na dni pod platneno streho v objemu gozda in ob svetlobi tabornega ognja. Zadrga, ki je nastala leta 1995 v Gozdni {oli v Bohinju v glavah Iva [tajdoharja in Gojmirja Le{njaka, je v grlih pevskega zbora KUD Vladko Mohori~ dobila nov bli{~, ki je vnel {tevilne plamene v srcih na proslavi, pa tudi med in{truktorji, ki so jo najraje prepevali na poletnih te~ajih.

Bo{tjan Hren, ~lan Rodu zelene Rogle, in{truktor in ~lan pevskega zbora:

"Ko smo peli Zadrgo, sem bil verjetno v tem pevskem zboru edini, ki mi je bila blizu tudi vsebina pesmi. Pesem me spominja na in{truktorski te~aj leta 1996, kjer sem spoznal veliko prijateljev in tudi simpatij. Ko danes prepevam to pesem, mi grejo kocine pokonci. Spomin na tiste lepe dni in zvezdnate no~i mi prikli~e njeno resni~no podobo.

Slavnostna govornica na akademiji je bila dr. Lucija ^ok, ministrica za {olstvo, znanost in {port.

Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa Morelillona: Pismo Jacquesa

Dragi bratje in sestre skavtinje in skavti!

Danes je pomemben dan za vas in za svetovno skavtstvo. Va{a petdeseta obletnica je prilo`nost, da se ozrete naprej in nazaj. Mnogo stvari se je spremenilo v Sloveniji, Evropi in v svetu v ~asu teh petdesetih let, a skavtski duh je ostal in pre`ivel. ZTS je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni na dedi{~ini razli~nih skavtskih zdru`enj, ki so delovala v Sloveniji {e pred tistim stra{nim spopadom. Prilagoditi se je morala razmeram v takratni Jugoslaviji, zato ni mogla pripadati svetovnemu skavtstvu. Toda uspelo ji je obdr`ati skavtsko tradicijo dovolj `ivo, da je lahko naredila potrebne spremembe ob slovenski osamosvojitvi.

Njen program za mlade je ostal dovolj privla~en in skavtski in je omogo~il, da se je prilagodila novim okoli{~inam v samostojni Sloveniji in poglabljanju duhovne razse`nosti, kot tudi temu, da postane neodvisna vse`ivljenjska {ola za dr`avljanstvo, odprta vsem, fantom in dekletom, mo{kim in `enskam, pripravljena slediti skavtskemu namenu, biti zvesta skavtskim principom in uporabljati skavtsko metodo.

Po letih ob~utljivih pogajanj je bila 15. septembra 1994 ZTS soglasno priznana s strani ~lanov Svetovne organizacije skavtskega gibanja kot nacionalna skavtska organizacija v Sloveniji. Od takrat je ZTS aktivno prisotna na vseh pomembnih evropskih in svetovnih skavtskih dogodkih: jamboreejih, konferencah in drugih. Prispevala je pozitiven in pomemben dele` v evropskem in svetovnem skavtstvu, {e posebej z organizacijo evropskega sre~anja z naslovom "Simpozij o poslanstvu skavtstva", ki je bilo v Gozd Martuljku od 21. do 23. januarja 2000.

Danes smo, mi v svetovnem skavtstvu, ponosni na skavte iz Zveze tabornikov Slovenije, ki so avtonomni, odgovorni, anga`irani in solidarni mladi, ki dajejo svoje talente in predanost na razpolago dru`bi v radostnem skavtskem duhu. Zato vam iskreno ~estitam z `eljo, da bi sledili tej usmeritvi za prihajajo~e generacije.

Iskreno va{, Jacques Moreillon

Iz ~asopisov

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

Iz govora ministrice dr. ^ok:

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

Iz govora ministrice dr. ^ok:

Iz govora ministrice dr. Lucije ^ok:

S strani dr`ave, ki jo danes tukaj zastopam, bi `elela va{i organizaciji izro~iti, to kar ste prej rekli, tudi formalno, mo`nost za neformalno vplivanje na na{e mlade. To pomeni, da boste oblikovali, ~eprav na neformalen na~in, vendarle skupaj z nami tisti del vzgoje, ki jo v~asih `elimo imeti napisano z velikimi ~rkami, naj bi se lo~ila od izobra`evanja.

Jaz vselej trdim, da je to enoten proces in to dokazujete tudi vi, kajti najbolje vzgajate tudi vi. Odlo~bo Zvezi tabornikov Slovenije, s katero se potrdi status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja, bi rada izro~ila va{emu stare{ini.

TV PILOT PLAMEN V SRCU (TV Slovenija, nedelja, 22.4.2001)

"To ni naslov romanti~nega filma, marve~ proslava 50. obletnice Zveze tabornikov Slovenije (pa malo tudi skavtov, ki praznujejo 80 let). Sli{ali smo zgodovino tega prijateljevanja z naravo in videli prisr~no proslavo v ljubljanskem Cankarjevem domu; zanimivo, taborniki ne ploskajo, marve~ mrmrajo v odobravanje. V prepevanje in kratke govore je re`iser Zoran Lesi~ domiselno vklju~il spominjanje biv{ih tabornikov, danes vidnih dr`avljanov. Kako ne, saj taborni{tvo goji same najlep{e vrednote, vse povezane z naravo, in tako ljudje, ki zrastejo iz njega tako reko~ morajo biti naj ... Taborniki bodo praznovali vse do prihodnjega poletja."

Jure in Eva, brat in sestra Longyka, ki sta povezovala akademijo, seveda nista bila izbrana naklju~no. Njuno preteklost je ravnotako zaznamovalo taborni{tvo; Jure je imel taborni{ko ime Panki (v ~asu punka pa~), Eva pa je od leta 1977, je postala tabornica, zamenjala veliko vodov - v prvem so se dekleta imenovala Raglje (to se ji {e danes pozna).

Ni manjkalo tudi resnih pogovorov in na~rtov za prihodnost, saj je treba izku{njo in na~in `ivljenja ter delovanja ohraniti tudi za poznej{e rodove.

[e dva nekdanja tabornika, danes pa glasbenika - kantavtorja, sta zaznamovala prireditev s svojimi spomini na tiste lepe dni. Jani Kova~i~ je predstavil pesmico o Slon~kih, ki se kot `ure ob tabornem ognju nadaljujejo do naslednjega jutra, Andrej pa danes ne bi bil to kar je, ~e se pri tabornikih ne bi nau~il igrati kitaro in peti (potem je {el pa na poka`i kaj zna{ in danes…). Seveda se spominja tudi Ivanke [orlijeve, zaradi katere je sploh postal zelenosraj~nik, {e posebej pa so mu pri srcu spomini na taborjenja, ko je imel kot vodnik vedno privilegije – njegovega {otora se pa~ ni ocenjevalo (mamo pa je skoraj kap, ko je pri{la na obisk).

Tam ob ognju na{em, verjetno najbolj na{a, taborni{ka pesem, je sklenila akademijo. Misel, da bo vsak dan lep spomin krasan, vedno lep in vedno vro~, pa je na koncu marsikomu orosila o~i.

Po koncu uradnega dela je sledil {e dru`abni banket, ki ga je najbolj zaznamoval "{morn" - tisti, ki je tabornikom najbolj pri srcu, saj ga jejo skoraj na vsakem taborjenju ali kak{ni drugi taborni{ki akciji.

Zadovoljen je bil tudi Andrej Stra`i{ar, scenarist slavnostne akademije, ki je v dru`bi Bi~kovcev komentiral:

"Akademija je bila spro{~ena in naravna kot se za to prilo`nost tudi spodobi. Pomembno je, da smo preko televizije to prenesli tudi vsem tistim, ki se dogodka niso udele`ili in na tak na~in z njimi podelili to radost. Najve~jo vrednost pa imajo vsekakor kratki filmski vlo`ki, ki jih lahko taborniki kot samostojne prispevke uporabljajo v promocijske namene. V njih je bilo vlo`enega veliko dela, seveda pa smo se nemalokrat tudi po{teno nasmejali (pri tem je imel v mislih filmski arhivski trak, iz katerega se je pri odpiranju ulila voda)."

Praznovanje pa je bila seveda prilo`nost za obujanje spominov. Na lepe izlete v naravo in bivakiranja pod milim nebom, ali tiste, ko je na taborjenju de`evalo in so reke prestopile bregove, tabor pa je bilo potrebno evakuirati. Vse to je bila koristna {ola za `ivljenje. Tudi predsednik republike je z veseljem obujal spomine na radostne trenutke svoje mladosti, najmlaj{im ~lanom pa delil avtograme.