Igre Sprostitvene igre

Te igre so po vsebini in na~inu igranja najbli`je ~loveku, {e posebno mladim oz. otrokom. Glede na svoj nastanek so verjetno tudi najstarej{e in marsikomu `e tako vsakdanje, da jih niti ne opazimo. Seveda pa sprostitvene igre pomagajo ~loveku tako pri fizi~nem kot pri psihi~nem razvoju.

Uporabimo jih kot razvedrilne igre ali igre za sprostitev med zahtevnej{imi, resnej{imi aktivnostmi. Koristne so tudi, kadar so ~lani skupine utrujeni po napornem delovnem dnevu. Te igre bodo dvignile razpolo`enje in napolnile udele`ence z novo energijo. Vodnik oz. vodja igre naj aktivno sodeluje v vsaki igri. S svojim primerom naj vzpodbuja predvsem tiste ~lane skupine, ki se dr`ijo bolj v ozadju, so bolj zaprti, se te`ko sprostijo in vklju~ijo.

Cilji sprostitvenih iger spro{~anje, preusmeritev toka misli, premor med podajanjem znanja ali dolgotrajnim delom, urjenje spretnostnih ve{~in, socialna integracija, enake prilo`nosti za vse udele`ence.

^asovno so te igre kraj{e, najve~ do 15 minut, lahko pa jih kombiniramo z novimi elementi ali elementi drugih zabavnih iger. Igre ponavadi ne potrebujejo predpriprave in posebnih pripomo~kov, pomembna je spro{~enost in zabava.

Slepi potnik

[e nekaj iger: Potres Marsov~ki

Vstanite, pari Pobegli pari Ples

Skozi igro bodo udele`enci razvijali sposobnosti ocenjevanja oddaljenosti in prostorske orientacije. Igra naj traja glede na {tevilo udele`encev, vendar ne dlje kot 10 minut. Nekaj minut porabimo za razgovor o igri. S spodbujanjem vsakega ~lana skupine in sprejemanjem njegovega truda dose~i krog, se ve~a medsebojna povezanost skupine.

Potek igre: Udele`ence razdelimo v dve ali ve~ skupin. ^e je udele`encev ve~ (npr. na taborjenju), jih razdelimo v ve~ manj{ih, enako velikih skupin, ki se postavijo v vrste. Pribli`no deset do petnajst metrov pred vsako vrsto nari{imo krog s premerom enega metra. Prvemu v vrsti s taborni{ko rutko zave`emo o~i. Na znak se prvi iz vsake vrste za~ne pribli`evati svojemu krogu. Ko meni, da je v krogu, obstane in dvigne roko. ^e se je ustavil v krogu, prinese svoji ekipi eno to~ko. Nato se vrne in zave`e o~i naslednjemu in tako naprej. Tisti, ki se ustavijo izven kroga, pred ali ob straneh, ekipi ne prinesejo nobene to~ke. Katera ekipa zmaga, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Po kon~ani igri vodnik ugotovi, kaj vse je pri posameznem udele`encu pozitivnega opazil. O tem se v nadaljevanju tudi pogovorijo.