Dnevi taborni{tva v Mariboru

Ideja.

Bilo je enega lepega toplega mar~nega ve~era, ko se je rodila ideja, da je potrebno nekaj ukreniti za dru`enje in zdru`evanje nasploh mariborskih PP-jev. Tuhtali smo in tuhtali ter ni~ hudega slute~ natuhtali sre~anje mariborskih PP-jev z naslovom "Tudi on je bil tabornik!!!". Sre~anje je do`ivelo rekordno udele`bo – skoraj trideset nas je bilo. Natrosili smo raznih idej, za {tiri gosto popisane plakate. In ko smo jih po kon~anem sre~anju presejali, pregnetli, za~inili in lepo oblikovali, smo dobili hlebec sedmih prireditev, zape~en kot "Dnevi taborni{tva v Mariboru".

Sledili so peklenski trije tedni priprav, med katerimi so nekateri organizatorji skoraj pozabili, da so dijaki, {tudentje ali zaposleni. Vendar se je izpla~alo. Uspeli smo zbrati vse sponzorje, vsa dovoljenja in obvestiti vse medije, medtem pa smo celo pripravili program vseh sedmih prireditev.

Tako se je za~elo dogajati:

Potopisno predavanje.

V petek smo dneve za~eli s potopisnim predavanjem o Gruziji in Armeniji. Kjer nam je ob soku in doma~ih keksih Domen razkrival svoje pustolov{~ine!

Zajtrk na Tojzlu.

Ideja je bila sijajna, navdu{il sem se in takoj sklenil, da se sre~anja udele`im. Nato sem si `ivo predstavljal, kako bi to bilo, in ugotovil, da bi pohodu s svojimi sto {estindvajsetimi funti (tisti ki poznajo mojo pisavo, bodo namesto "funti" pre~itali "leti") ne bi zdr`al tempa celo uro, kar bi za odpravo bilo mote~e, kajti hitrost konvoja se ravna po hitrosti najpo~asnej{ega.

Ampak tabornik je vedno pripravljen za nove re{itve. Tako sem se ob 6.15, dve minuti pred napovedanim son~nim vzhodom (podatek iz revije

Tabor) zna{el na vrhu piramide in se z mobilnim telefonom javil najdragocenej{em ~lenu ekspedicije Tojzl: "Ravnokar sem osvojil koto 377 po imenu Piramida (vi{ina kote je izmi{ljena, kar je {e vedno bolje kot ~e je ni) in pri~akujem takoj{nji son~ni vzhod in sicer s strani to~no East".

Nato sem fotografiral vzhajajo~e sonce in panoramo Maribora ob son~- nem vzhodu. Ko sem `e bil na pol poti, sem ugotovil, da se je Pohorje {ele sedaj zasvetilo v vsej svoji jutranji prelesti; ni mi preostalo drugega, kot da zlezem nazaj na Piramido in ponovim posnetke. V bazi sem si pripravil ovsene kosmi~e in asamski ~aj z mlekom kot nagrado za juna{ki podvig.

Zeli{~arska delavnica.

Vodja delavnice je bil Crga, star zeli{~ar, ki je pred dvema letoma napisal knjigo "U`itne rastline" na 123 straneh polnih opisov in slik. Zato ni ~udno, da je to, kar je pripravil, bila izredno bogata razstava zeli{~, popolno urejena, z vsemi podatki. Najbolj privla~ni eksponati so bili tisti, ki so bili sestavljeni iz rastline v lon~ku ter posu{enih delov.

Mariborski taborniki imajo torej strokovnjaka za zeli{~a. Zdaj bi {e rad, da bi s te razstave in s Crgo kot svetovalcem iz{lo nekaj malih delavnic, kamor bi M^-ji, GG-ji in PP-ji prinesli nabrana zeli{~a, spre{ana za herbarij, rastline v lon~kih, posu{ene liste in plodove ter korenine, ki se uporabljajo bodisi za prehrano ali zdravila, in da bi iz tega posamezni vodi napravili svoj "vodov herbarij" in "vodovo zbirko" . Posamez- niki, ki se pri tem delu posebno izka`ejo, pa bi si zaslu`ili znak "ve{~ine". Milo{

Mnogoboj

V okviru dneva tabornikov smo povabili mariborske in okoli{ke vrtce k sodelovanju in s tem taborni{tvo predstavili najmlaj{im otrokom, ki druga~e niso taborniki. Pri{lo je pribli`no petdeset otrok, skupaj z njihovimi vzgojiteljicami. Najprej smo se postavili v krog in uspelo nam je ustvariti vzdu{je pravega taborni{kega zbora. Otroke je najbolj pritegnil opis kroja in na{tevanje vseh na{ih akcij, od zimovanja do taborjenja.

Na voljo je bilo pet kontrolnih to~k. Najve~ navdu{enja je bilo nad postavljanjem {otora, nestrpno so pri~akovali tudi premagovanje ovir, risali so po asfaltu in ciljali v tar~o. Da pa bi se imeli

~im lep{e, smo se tudi igrali. Med dejavnostmi so se skupine lahko tudi posladkale s pecivom.

Taborni ogenj.

"Joj, a si videla kje X?"

"Ne, kaj pa ti Y?"

"Ne, tudi njega vsi i{~emo!!"

To so bila tik pred za~etkom taborni{kega programa v petek, 20. aprila, najpogostej{a vpra{anja in v ozra~ju je bilo ~utiti rahlo napetost. Tudi vreme nas je ves ~as priprav dr`alo v napetosti, saj nam je obla~no nebo grozilo z resnim nalivom. Vse nev{e~nosti pa so bile pozabljene, ko se je program zares pri~el.

Kratkemu pozdravnemu govoru je sledila predstavitev tae-boja, s katerim so na{e tabornice navdu{ile ob~instvo. Najpogumnej{i gledalci so se jim tudi pridru`ili.

Naslednja to~ka programa je bilo slovesno pri`iganje peterokrakega tabornega ognja, ki so ga na vsakem koncu pri`gali muren~ek, M^, GG, PP in gr~a. Ogenj je seveda spremljala tudi taborni{ka himna. Petju je sledila gledali{ka igra Umiranje na obroke, igralci pa ji pravijo kar Re`iser. Seveda so se gledalci do solz nasmejali.

Medtem se je `e stemnilo in po Dravi smo spustili 12 splav~kov z lu~kami, ki so predstavljali taborni{ke zakone. Prizor je bil nepozabno lep. Vindi je nato vodil taborni{ko prisego in podelitev rutic, ki so jih taborniki s ponosom sprejeli.

April pa ne bi bil april, ~e ne bi le za~elo de`evati. A kaj to taborniku! No, saj nas res ne bi motilo, toda ~akala nas je {e atrakcija ve~era: hoja po `erjavici.

Najpogumnej{i so se podali ~ez `erjavico, na `alost pa se je, prav zaradi de`ja in s tem povezanih mokrih podplatov, na nekaterih nogah pojavil tudi manj{i mehur. To nikogar ni motilo in vsi sogla{amo, da bomo hojo po `erjavici ob lep{em vremenu ponovili. Ve~er se je kon~al ob zanosnem petju v pomladanskem de`ju. Najvztrajnej{i so v nalivu ostali do treh zjutraj, organizatorji pa smo se odpravili na zdravo ve~erjo v McDonald's in se po dveurnem spanju znova odpravili na delo.

Varja in Grega, MR

Orientacija

Dolgo in potiho smo se mariborski taborniki pripravljali na osrednjo prireditev. Ponovno smo se lotili akcije v stilu orientacijskega tekmovanja po ulicah Maribora z osmimi "`ivimi" kontrolnimi to~kami v sredi{~u mesta.

Tekmovanje je bilo namenjeno mlaj{im in starej{im tabornikom in pa tudi netabornikom, ki so `eleli pre`iveti svoj sobotni dan malo druga~e.

Skozi dan smo se lahko preizkusili v skoraj vseh taborni{kih spretnostih –od "abzajlanja" s Starega mosta do veslanja po ribnikih, spu{~anja po bregu s {kripcem, petja taborni{kih pesmic, orientacije, upravljanja s katapultom, postavljanja {otorov, itd. Tudi na {tartu oz. cilju je bilo poskrbljeno za zabavo z igranjem igre ^lovek ne jezi se z "`ivimi filuteki", taborni{ko razstavo, predstavitvijo radioamaterstva,..

Mra~en, turoben in de`even dan se je zaradi na{e aktivnosti kaj kmalu spremenil v veder in lep de`even dan. Precej pestro je bilo tudi zaradi dejstva, da smo se po dolgem ~asu zdru`ili rodovi z mariborskega obmo~ja, se skupaj skusili kot organizatorji akcije in se s tem tudi med seboj bolje spoznali. Menim, da bomo tudi v prihodnosti pogosteje sodelovali, saj smo bili zelo u~inkoviti (beri: Ve~ glav ve~ ve!).

Akcija je uspela (pribli`no) tako kot smo na~rtovali, a ~e vseeno posku{am biti malo kriti~na, se mi zdi, da je ~as, da bi taborniki morali malo premisliti o modernizaciji taborni{kih aktivnosti na vseh podro~jih in na vseh obmo~jih! Pa seveda s tem ne mislim na modernizacijo v "tehnolo{kem" smislu, niti ne na opustitev temeljnih taborni{kih vrednot, ampak na prirejanje le-teh za potrebe dana{njega ~asa. A je morda `e kdo imel podoben preblisk?

Razstava

Ko sem izvedel, da Muzej narodne osvoboditve pripravlja razstavo s taborni{ko tematiko, sem po hitrem postopku sedel k telefonu in se ponudil, da pomagamo pripraviti otvoritev. Temu je kriva moja trma, da pa~ moram biti pri vsaki taborni{ki zadevi v Mariboru zraven. V muzeju so (sedaj `e lahko re~em) na{o ponudbo sprejeli z odprtimi rokami. Pripravili smo scenarij, pri katerem smo sodelovali tako ~lani ZTS kot tudi ZSKSS.

Tako se je nekega son~nega popoldneva zbrala pred muzejem kar {tevil~na rjavo – rde~a ~etica, ki je kot za mal'co postavila trijambor in nekaj {otorov. Ura je bila kot bi trenil pet, in `e smo pri~eli s programom. Tega, da program ni do`ivel niti ene vaje, kaj {ele generalke, najbr` ni potrebno posebej poudarjati. Pa je kljub temu {lo vse kot po maslu. Dvignili smo obe zastavi (upam, da je kak{en objektiv ujel prizor, ko na istem drogu visita tako taborni{ka kot zastava katoli{kih skavtov), nekaj malega zaigrali, zapeli in povedali, in `e nas je gospod Protner (za tiste, ki ne veste: to je mariborski pod`upan) povabil na ogled razstave.

Sami razstavi pa se kar nismo mogli na~uditi. Gospa Gra{i~ se je zares potrudila in nam v {tirih muzejskih sobah prikazala pravi skavtski duh. Tako tisti "predvojni", kot tudi dana{nji. Razstavni eksponati so bili tako avtenti~ni, da se kar nisem mogel nagledati podobnosti razstavljenih signalnih zastavic s tistimi, zaradi katerih sem prekopal celo rodovo skladi{~e (in jih seveda nisem na{el). Skratka – razstavo si je vredno ogledati. To mo`nost pa lahko izkoristi prav vsak. In to vse do konca septembra – s taborni{ko rutko okoli vratu celo brezpla~no!

….no, tako da boste vedeli, da smo mariborski taborniki res temeljito proslavili 50ko. Res nas je kar po{teno iz~rpala, ampak bomo do 100tke `e nabrali dovolj mo~i!