Popotovanja Podvodni svet Pacifika

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Tokrat bom govorila o podvodnem svetu Pacifika, kot sem ga na svojih potovanjih do`ivela jaz. Pacifik oziroma Tihi ocean je ogromno vodno podro~je, ki se razprostira med Ameriko, Azijo in Avstralijo. Povpre~na globina je 4.270 m, najve~ja pa 10.924 m. Po oceanu je posejanih precej otokov in oto{kih skupin, ki se po nastanku lo~ijo na vulkanske in koralne. Okrog ve~ine otokov se razprostira mirna in plitva laguna, ki jo od vse prej kot tihega oceana lo~i koralni greben.

In prav tu, v laguni in okrog koralnega grebena je najve~ `ivljenja. Na `alost pa v zadnjih nekaj desetletjih tudi tu prihaja do ekolo{ke katastrofe. Doma~ini v lagunah kljub prepovedi {e vedno pogosto lovijo s pomo~jo eksploziva. In ta ne umori le rib, temve~ tudi vse ostale prebivalce, vklju~no s koralami, ki so bistven in hkrati najbolj ob~utljiv del koralnih grebenov. Lagune si od takega lovljenja ne opomorejo {e desetletja (nekatere pa nikoli ve~).

Poleg eksploziva doma~ini uporabljajo tudi strupe. S tem ne bi bilo ni~ narobe, saj so jih uporabljali `e od nekdaj, vendar so neko~ iz rastlin narejene, blage strupe, ki so ribe le omrtvili, zamenjali industrijski, bolj koncentrirani, ki poleg rib zopet uni~ijo tudi druge prebivalce morja.

Pogled na tako morje je prav `alosten. Nad sivo-rjavimi mrtvimi koralami plavajo redke ribice, sem ter tja vidi{ kakega rakca in to je to.

Nasprotno pa v zdravi laguni vse kar vrvi od `ivljenja. In, ~e se znajde{ v tistem koncu sveta, mora{ nujno vsaj z masko pogledati ta ~ude`. S Tja`em sva

[e pogled na mrtvo ka~o je neprijeten opravila kar nekaj potopov, vendar ne toliko, kot bi si `elela, saj najin prora~un tega enostavno ne bi zmogel.

Na Cookovih otokih sva s prvim potopom kar malo odla{ala. Vendar je bil to verjetno eden najinih najlep{ih. Spustili smo se na koralne vrtove, kjer so bile korale najrazli~nej{ih barv in oblik, nad njimi pa se je podilo na stotine pisanih in neverjetno lepih koralnih ribic.

Na Fijiju sva bila `e bolj suverena, vendar je najina samozavest izginila kot kafra, ko sva kakih 10 metrov od naju zagledala meter in pol velikega –sicer menda povsem nenevarnega pa vendar – morskega psa. Jaz sem se raje skrila za in{truktorja v upanju, da bo, ~e se pes odlo~i, da je la~en, raje po`rl njega kot mene.

Tudi naslednji potop ni bil ni~ bolj vzpodbuden, saj sem kar naenkrat tik pod sabo zagledala vitko, meter dolgo, ~rno-belo progasto morsko ka~o. Ta je zelo strupena, vendar neagresivna, a te to takrat, ko jo zagleda{ prav ni~ ne pomirja. S ka~ami sem imela {e naprej pogosta sre~anja. Na potopih, pri "{norklanju" ali igranju v laguni se je vedno kaka zna{la v bli`ini. Najbolj neprijetno pri njih je to, da sploh ne more{ predvideti od kod bo pri{la. Lahko je pod ali nad tabo in ~e se ne po~uti ogro`ene, priplava ~isto do tebe. Enkrat se mi je dobesedno zaletela v roko in ni mi treba posebej praviti, da sem se na kar precej oddaljeni ladjici zna{la v trenutku, kolena pa so se mi tresla vsaj {e dobre pol ure. Po~asi pa sva se navadila tudi na te prebivalce morja.

V Novi Kaledoniji sva se potapljala v majhnih podvodnih jamah, kjer so se ogromne jate ribjih mladic skrivale pred plenilci, ob snopih lu~i pa so se prestra{eno razbe`ale.

^isto novo vrsto potopov sva spoznala na Vanuatuju, kjer je bila med 2. svetovno vojno pomembna ameri{ka voja{ka baza. V neposredni bli`ini otokov je potopljenih na desetine ladij, najbolj znana pa je 200 metrska luksuzna potni{ka kri`arka President Coolidge preurejena za voja{ke namene. Na otoku Espiritu Santo je obala z imenom Million dollar beach. Tu so Ameri~ani po koncu vojne v morje potopili na tiso~e ton voja{ke opreme. Tako se sedaj tam potaplja{ med gradbeno mehanizacijo, `erjavi, voja{kimi jeepi, z malo sre~e pa najde{ tudi okovane delovne ~evlje in steklenico koka-kole.