Pratika za lepše dni 2023

PRATIKA ZA LEPŠE DNI

Izdalo in založilo: Območno združenje RKS Novo mesto

Zanj: Vesna Dular

Urednica: Nuša Rustja

Uredniški odbor: Branko Babič, Jožica Čampa, Vesna Dular, Marta Gantar, Boštjan Grubar, Suzana Krvavica, Barbara Ozimek, Nuša Rustja, Irena Zupančič

Besedila: Jožica Čampa, Vesna Dular, Marta Gantar, Barbara Ozimek, Nuša Rustja, Irena Zupančič

Jezikovni pregled: Suzana Krvavica

Karikature: Branko Babič

Slikovno gradivo: natečaj Male ode radosti, Freepik.com, Shutterstock.com

Oblikovanje: Boštjan Grubar / Etna studio

Tisk: Tiskarna Jordan

Naklada: 4.100 izvodov

Novo mesto, november 2022

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 050.9”2023”

PRATIKA za lepše dni / [urednica Nuša Rustja ; karikature Branko Babič]. - Novo mesto : Območno združenje RKS, 2022

ISBN 978-961-07-1351-7 COBISS.SI-ID 128291331

Kazalo

Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pratiki na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Dragi starejši krajani (nagovor predsednice) . . . . . . . . . . . . . 5 Koledar za leto 2023 in državni prazniki . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Koledar za leto 2024 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Uvod v koledar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Januar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Februar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Marec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 April . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Junij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Julij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Avgust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 September . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Oktober . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 November . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 December . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Zdravo življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

je vedeti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Rdeči križ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Oblike pomoči starejšim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138

Male ode radosti

V šolskem letu 2022/23 smo razpisali literarno-likovni natečaj za mlade od vrtcev do fakultet. Izbrane slike, risbe, pesmi in zgodbice žlahtnijo Pratiko za lepše dni.

Humorni vložki

Vsebino pratike bogatijo tudi karikature Branka Babiča in vici iz starih Pavlihovih pratik.

Pratiki na pot

Zadnji dve leti smo k našim novoletnim darilom za starejše priložili pisma drobne pozornosti, ki so jih pisali mladi od vrtcev do fakultet pa tudi starejši. »A pismo prebereš in ga pospraviš,« je omenila predsednica KORK Marta Gantar in dodala, da je njena mama včasih celo leto prebirala Pavlihovo pratiko. Tako se je rodila ideja o naši Pratiki za lepše dni.

Zgledovali smo se po Pavlihovi pratiki, ki je izhajala od povojnih do 90. let prejšnjega stoletja in prinašala zanimivo, poučno in humorno branje za mlado in staro. Tradicijo pratik poznajo povsod po svetu, prva slovenska je izšla že leta 1726. Naša pratika prinaša koledar s setvenim koledarjem in pomembnimi svetovnimi dnevi, vice iz Pavlihovih pratik in karikature Branka Babiča. Posebna poglavja so namenjena zdravemu življenju, nasvetom za vsak dan, predstavitvi Rdečega križa in oblikam pomoči starejšim.

Vsebino pratike smo popestrili z likovnimi in literarnimi izdelki mladih, ki so se odzvali na natečaj Male ode radosti. To so prave hvalnice veselju, radosti, optimizmu, humorju … Prejeli smo 768 izdelkov iz 23 izobraževalnih organizacij, objavili smo lahko le manjši del.

Od ideje do končnega izdelka je dolga pot. Zahvaljujemo se vsem, ki so poskrbeli, da je pratika nastala in izšla. Prepričani smo, da bo slehernega bralca nagovorila na svoj način.

Nuša Rustja, urednica

Dragi starejši krajani,

letos je v novoletnem darilcu Rdečega križa Pratika za lepše dni, ki vas bo spomnila na vaše mlajše dni. Med drugim pratika ponuja tudi zgodovino Rdečega križa, ki je povezana s prostovoljstvom in organiziranjem različnih dejavnosti za najranljivejše skupine, med katerimi ste tudi starejši. Vsako leto prostovoljci po krajevnih organizacijah Rdečega križa organizirajo za starejše srečanja ali vas obiščejo na domu, za vse krajane pa pripravijo različna predavanja in preventivne zdravstvene meritve. Starejši ste naši privrženi člani in se odzovete tudi s plačilom članarine.

Naše poslanstvo je, da skrbimo tudi za vse ljudi, ki so socialno ogroženi ali v kakršni koli stiski. Naše strokovne delavke so na voljo, da pomagajo pri urejanju socialnovarstvenih pravic, informirajo ali svetujejo, kam se lahko obrnete, ko potrebujete določeno vrsto pomoči.

Prednovoletni čas je namenjen druženju z domačimi, prijatelji ali znanci. Prinaša veselje, vendar ne vsem, saj je mnogo ljudi tudi osamljenih in v stiskah. Naši prostovoljci so na voljo, da prisluhnejo in si vzamejo čas za vas.

Želimo vam vesele praznike, v prihajajočem letu pa zdravja in zadovoljstva v trenutkih, ki nam jih nasuje življenje. Naj bo taka drobna stvar tudi pratika, ki naj vam polepša prav vse dni v letu.

Vesna Dular, predsednica

januar novo leto

januar novo leto

februar Prešernov dan

april velikonočni ponedeljek

april dan upora proti okupatorju

maj praznik dela

maj praznik dela

junij dan državnosti

avgust Marijino vnebovzetje 31. oktober dan reformacije 1. november dan spomina na mrtve 25. december božič 26. december dan samostojnosti in enotnosti

Koledar: beseda se je razvila iz latinske besede kalendae, kar pomeni prvi dan v mesecu. Skoraj po vsem svetu uporabljajo gregorijanski koledar (vpeljal papež Gregor XIII. v 16. stoletju). Obstajajo še drugi koledarji: pravoslavni, budistični, kitajski, koptski, armenski ...

ZEMLJIN RITEM

Letni ritem usmerja Sonce, ki ga Zemlja obkroži v 365 dneh in 6 urah. Letni časi so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca. Po najkrajšem dnevu v letu, 22. decembra ‒ zimskem solsticiju, se začenja novo Sončevo leto. Do najdaljšega dneva, 21. junija ‒ poletnega solsticija, se Sonce vzpenja vse više, zemlja se ogreva, vrtna opravila postajajo intenzivnejša, dnevi se daljšajo, rastlinje vse bolj bujno raste. Ko se dnevi spet krajšajo, je pobiranje pridelkov na vrhuncu, v jesenskih mesecih pa zemljo pripravljamo na počitek in na naslednje leto.

Mesečni ritem usmerja Luna, ki obkroži Zemljo v približno 27 dneh. Luna 13 dni in pol raste in naslednjih 13 dni in pol upada. Ob rastoči Luni, od mlaja do ščipa, sejemo, pobiramo listnato zelenjavo, cvetove in plodovke ter režemo cepiče. Ob upadajoči Luni, od ščipa do mlaja, pa sadimo, presajamo, plevemo, bogatimo zemljo, se borimo proti škodljivcem, pobiramo korenasto zelenjavo.

Dnevni ritem se začne s sončnim vzhodom, vlažnost se poveča, rastline se prebudijo in srkajo roso. Dopoldanski čas je primeren za sejanje in nabiranje vseh nadzemnih plodov, v popoldanskem času pa sadimo, presajamo in pobiramo zelenjavo s koreninami. Ko sonce zaide, zalivamo, rastline čez noč počivajo.

SETVENE OZNAKE V KOLEDARJU

V koledarju so označeni dnevi, ki so primerni za korenino, cvet, list ali plod. Na določen dan je najprimerneje sejati, okopavati, presajati, škropiti z naravnimi pripravki ali obirati tiste rastline, ki jih prištevamo k določeni skupini.

Korenina

korenovke, pesa, repa, krompir, česen, čebula

Cvet brokoli, zdravilna zelišča, sončnice, ogrščice, cvetje

List solate, kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača), listni peteršilj, stebelna zelena, krmne rastline

Plod

paradižnik, paprika, kumare, bučnice, stročnice, žita, koruza, sadje, jagodičevje

Izjeme

Vrtnine, ki jih v sezoni pobiramo za sprotno uživanje, pobiramo ne glede na oznako dneva. Za sprotno uživanje naj od nabiranja do priprave preteče čim manj časa, da ohranijo vitamine in druge hranljive snovi. Če želimo vrtnine shraniti za dalj časa, jih pobiramo na oznako dneva, razen kapusnic, ki jih ne poberemo na dan za list, temveč na dan za cvet.

Pridelovanje semena

Na gredi odberemo najlepše rastline, ki jih želimo semeniti. Obdelujemo in poberemo jih na predvideni dan (npr. solato na dan za list).

JANUAR

Stara slovenska imena: PROSINEC, PRVNIK, ZIMEC, LEDNIK … Januar: ime ima po rimskem bogu Janusu, bogu vrat, začetka in konca.

Stare modrosti o januarju: Kadar prosinec odpira dežnike, žetve ne bodo velike. Mnogo snega, mnogo sena. Prosinca gorkota, jeseni sirota. Prosinec mrzel, da poka, jeseni bo sadje in moka. Januar gorak, kmet bo siromak.

Radost na snegu: Črt Šašek, 4. a, OŠ Brusnice

NED novo leto

PON novo leto

NED NED primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN RELIGIJ

(15. 1.)

Tega svetovnega dne ni predlagala nobena svetovna organizacija, ampak skupnost Baha’i, ki se trudi služiti vsemu človeštvu. Od leta 1950 se ta dan obeležuje vsako tretjo nedeljo v januarju. Verska svoboda je osnovna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavlja tudi ustava. Izpovedovanje vere je v zasebnem in javnem življenju svobodno. Pri nas je registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti. Največ pripadnikov ima katoliška cerkev, sledita ji islamska skupnost, pravoslavna in evangeličanska cerkev.

DAN SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTA (27. 1.)

27. 1. 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem, zato je ta dan izbran kot dan zloma in prekinitve holokavsta. Nacisti in fašisti niso pobijali samo Judov, ampak tudi Slovane, Rome, Kitajce, Afričane. Generalna skupščina OZN je leta 2005 ta dan proglasila kot mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega in fašističnega holokavsta (gr. holókaustos: hólos − celota in kaustós – zažgan).

DAN BOJA PROTI KAJENJU

(31. 1.) Kajenju tobaka pripisujemo veliko breme bolezni (težave s srcem in pljuči, možganska kap, rak …) in prezgodnjih smrti, zato na ta dan po vsem svetu opozarjamo na hude posledice uporabe tobaka in spomnimo na ukrepe, ki zmanjšujejo uporabo tobaka in tako varujejo zdravje ljudi. Le popolna opustitev kajenja lahko pomembno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge bolezni, ki jih povzroča tobak. V Sloveniji od leta 2007 ne smemo kaditi v zaprtih prostorih. Kajenja ne smemo oglaševati, od leta 2020 imajo cigaretni izdelki enotno embalažo.

Tudi rešitev (Pavlihova pratika, 1977)

»Zadnje čase sem ogromno bral o škodljivosti nikotina in alkohola.«

»In kaj boš zdaj?«

»Poskusil bom malo manj brati …«

Okrutno (Pavlihova pratika, 1970)

»Mama, ne morem se poročiti z njim. Včeraj mi je priznal, da je brezbožnež in da ne verjame v pekel.«

»Poročila se boš z njim,« pravi mati »in dokazali mu bova, da je v zmoti.«

Vir: Slovenske novice

Babica

Nekoč je živela babica. Ime ji je bilo Metka. Zelo je bila prijazna. Najraje je imela vnuke.

Zoja Blažič, 4. d OŠ Center, PŠ Mali Slatnik

Prigoda z mojo muco

Igrala sem se z mojo muco. Kar naenkrat pa: »Hrrrr,« me prestraši. Moje srce pa: »Tok, tok, tok,« na vso moč. Vsi so se smejali, le jaz ne.

Naja Gašperšič, 4. c OŠ Center

Zimske dogodivščine

Male ode radosti

Mala oda radosti je zame košček čokolade, A zate so to mini rulade! Lahko nekdo se ti samo nasmeji, Enostavno to odžene ti vse skrbi.

Od nekdaj všeč mi je, ko me nekdo objame, Dandanes me tudi pred padcem ujame, Enostavno me z obiskom prevzame.

Rada širim pozitivno energijo, Ampak še prej se posvetujem s staro enciklopedijo. Da, zelo rada ljudem pomagam, O, saj res, zraven še dobro delo opravljam. Srečo z vami delim, Tudi sama se je veselim, In jo na koncu dobim. Pia Počervina, 7. a OŠ Stopiče

Nekega dne me je v smeh spravil Valentin. Jaz in moja bratca Rožle in Polde smo se šli sankat. Čez nekaj časa se nam je pridružil še sosed Valentin. Bilo je zelo zabavno. Izdelovali smo skakalnice in bunkerje, nato pa smo izdelali še veliko kepo. Valentin se je ulegel na kepo in se skotalil po snegu na kepi. Nato je kepa počila in Valentin je bil ves od snega. To je bilo zelo smešno.

Blažka Pirc, 5. a/p OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas

FEBRUAR

Stara slovenska imena: SVEČAN, SVEČNIK, MALI MESEC, DRUGNIK ... Februar: ime ima po latinski besedi februare, ki pomeni očistiti. * * * Stare modrosti o februarju:

Če je svečnica (2. 2.) zelena, bo velika noč snežena. Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Valentin (14. 2.) ima ključe do korenin. Kakor na Petrovo (22. 2.) vreme kane, tako ves mesec ostane. Matija (24. 2.) led razbija, če ga ni, ga pa naredi.

Knjiga veselja: Lea Plazar, 1. e, Gimnazija NM

Prešernov dan primerno za korenino

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

DAN MOKRIŠČ (2. 2.)

Dan mokrišč je namenjen boljšemu poznavanju mokrišč v naši okolici in poudarjanju njihovega pomena za ljudi in naravo. Konvencija o mokriščih iz leta 1971 je med najstarejšimi globalnimi okoljskimi sporazumi, ki opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistemov, rastlinskih in živalskih vrst ter zagotavljanje ekoloških procesov. Primeri slovenskih projektov so: VIP-ava, Drava – natura 2000, Natura Mura …

DAN BOJA PROTI RAKU (4. 2.)

Dan boja proti raku je mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti. Drugo tretjino je mogoče pozdraviti, če bolezen odkrijemo zgodaj in jo pravilno zdravimo. Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. 60 % vseh oblik raka v Sloveniji predstavljajo: kožni (brez melanoma), rak prostate, raki debelega črevesa in danke, dojke in pljuč. Pri moških je rak najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah drugi najpogostejši. Presejalni programi ZORA, DORA in SVIT omogočajo zgodnje odkrivanje raka.

Obolevnost za rakom v Sloveniji

15.000 ljudi na novo zboli vsako leto rak prostate najpogostejši pri moških rak dojke najpogostejši pri ženskah moški pogosteje obolevajo kot ženske okoli 6.000 ljudi letno umre

DAN MATERINŠČINE (21. 2.)

Mednarodni dan maternega jezika je namenjen spodbujanju spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanju večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Materinščina je jezik, v katerem nas prvič ogovori mama in v katerem spregovorimo svojo prvo besedo. V maternem jeziku se najlaže izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo.

Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente v Bangladešu, ki so 21. februarja 1952 protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, bengalščine. Mednarodni dan materinščine se obeležuje od leta 2000. Danes obstaja na svetu še 6000 do 7000 jezikov, največ jih govori mandarinščino (Kitajska), nekatere jezike le še nekaj ljudi.

Kako nastanejo otroci

Ko sem bil star štiri leta, nam je ena izmed vzgojiteljic v vrtcu povedala, da je noseča in da bo dobila otroka. Pogumno sem vstal in rekel, da vem, kako nastanejo otroci. Pred celo skupino otrok in vzgojiteljic sem razložil: “Atijeva mala bunkica se v maminem trebuščku združi z mamino malo bunkico. Ta skupna bunkica vedno bolj raste in iz nje zraste otrok. Nekaj pa mi ni jasno! Kako atijeva mala bunkica sploh pride v mamin trebušček?” Učiteljice so mi v smehu odgovorile, da imam še veliiiko časa, da izvem odgovor na svoje vprašanje.

Jaka Škofljanc, 9. c OŠ Bršljin

Iz šolskih klopi

Vsako leto učenci počnejo norčije. Enako je bilo z nami. Med poukom smo bili pridni in poslušni, med odmori pa smo noreli po šolskih hodnikih. Med obdobjem korone smo lahko dobili nove ideje. V razrede smo dobili razkužila. Vsak odmor smo se z njimi špricali, se lovili po hodnikih in bežali pred učitelji. Nekega dne nas je učitelj spustil nekaj minut pred odmorom za malico. Takoj smo začeli z našimi norčijami ter se lovili po razredu, nato pa smo se zaleteli z učenci, ki so hodili po malico. Malica se je razpršila po stenah in tleh. Da ne bi bili krivi, smo hitro počistili, vendar z razkužilom. Nismo pa vedeli, da bo to potem smrdelo še naslednja dva meseca.

Andraž Pucelj, 2. f Gimnazija Novo mesto

MAREC

Stara slovenska imena: SUŠEC, BREZEN, VETRNIK, SPOMLADANJEC ... Marec: ime je dobil po rimskem bogu vojne Marsu – Martiusu. * * * Stare modrosti o marcu: Kar sušca ozeleni, se rado posuši. Sušca sneg, je s setvijo kreg. Če mučence (10. 3.) mrazi, zmrzuje še 40 dni. Če breskve pred Gregorjem (12. 3.) cveto, trije eno pojedo. Jožefa (19. 3.) vreme ugodno, obeta nam leto rodno in plodno.

Gorska vasica: Aljaž Zupan, 6. b, OŠ Šmarjeta

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN VARČEVANJA Z ENERGIJO (6. 3.)

Dan je namenjen pozivu k učinkoviti rabi energije in s tem k varovanju okolja. Varčevanje sedaj spodbujajo tudi visoke cene energentov. Z energijo lahko varčujemo tako, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo, uporabljamo varčne žarnice, ogrevamo prostore do 20 stopinj Celzija, vgrajujemo toplotne črpalke, sončne elektrarne …

DAN GOZDOV (21. 3.)

To je dan ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. V njih prebiva preko 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, v njih uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje zagotavljajo več kot milijardi ljudi po svetu. Gozdove krčijo z zaskrbljujočo hitrostjo, kar vpliva na podnebne spremembe.

DAN VODA (22. 3.)

Voda je vir življenja, zato ima upravičeno svoj dan. 22. marec je bil kot dan voda predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju leta 1992 v Riu de Janeiru. Namenjen je opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. S tem namenom različne organizacije Združenih narodov

vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najaktualnejše probleme v povezavi z vodami (podzemne vode, odpadne vode …). Približno dve tretjini Zemlje prekriva voda, a le 2,5 % je sladke vode. Pomanjkanje pitne vode in v sušnem času vode nasploh postaja velik okoljski problem širom po svetu.

V šoli (Pavlihova pratika, 1977)

»Jakec, katera tekočina nikoli ne zmrzne?« »Vrela voda.«

Na sodišču (Pavlihova pratika, 1977)

»Kako naj bi vedel, da se žena utaplja?« se je branil na sodišču vdovec. »Saj je ravno tako kričala kot doma.«

Vir: Kmečki glas

Postanek

Nekega deževnega večera smo se z razredom odpravljali iz šole v naravi. Kar naenkrat smo zagledali policiste in naš šofer je ustavil. Policistka ga je vprašala, zakaj smo se ustavili, šofer pa ji je odgovoril, da zato, ker so na cesti »ležeči policaji«.

Tina Cugelj, K1b Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Dunaj tako in drugače

Moj sošolec je šel na Dunaj. Ko je sošolka to slišala, so se ji že pocedile sline, ker se je spomnila na dunajski zrezek.

Žana Ivančič, 4. b OŠ Šmarjeta

Hvalnica humorju

Humor beseda je množičnega kova za mlade in stare, ki jih humor dela še bolj mlade ali nekoliko manj stare. Humor je razvedrilo, za čisto vsako bolezen je zdravilo, da prežene temo in pokaže pot na svetlo.

Humor je lahko na raznih poteh in humor povzroča smeh. Ste se kdaj vprašali, če je smeh morda greh?

Irena Prešeren, 8. b Osnovna šola Šmarjeta

Barvit dan: Mina, 1-2 leti, OŠ Šmarjeta - Vrtec Sonček

APRIL

Stara slovenska imena: MALI TRAVEN, TRAVEN, DEŽEVNIK, TRAVNJEK ... April: ime je dobil po latinski besedi aperire, ki pomeni odpreti.

* * *

Stare modrosti o aprilu:

Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.

Če je april deževen, kmet ne bo reven.

Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Če malega travna grmi, se kmet več slane ne boji. Jurij (24. 4.) lepo vreme zakuri.

Pisan svet: Ela Krist Turk, 7. a, OŠ Šmarjeta

velikonočni ponedeljek

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN ZDRAVJA (7. 4.)

Je spominski dan na ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 7. aprila 1948. Ta vsako leto določi temo, s katero želi osveščati o določenem zdravstvenem problemu (cepljenje, kajenje, nesreče, družinsko zdravje …). Leta 2022 je bila tema »Naš planet, naše zdravje«. Z zdravim življenjskim slogom lahko vsi krepimo in varujemo svoje zdravje.

DAN MLADIH PROSTOVOLJCEV (15. 4.)

Mednarodni dan mladih prostovoljcev obeležujemo že od leta 1988. Prostovoljstvo je za mlade neprecenljiva izkušnja, saj jih uči sočutja in odgovornosti do drugih kot tudi do dela, ki ga opravljajo. Mladi pomagajo socialno ogroženim, starejšim, vrstnikom, invalidom, bolnim, pri naravnih nesrečah … Prostovoljstvo oblikuje tako tistega, ki pomoč daje, kot tudi tistega, ki jo prejema. Na novomeškem RK vsak april povežemo mlade prostovoljce od vrtcev do fakultet v akciji Dan za spremembe.

Pri zdravniku (Pavlihova pratika, 1980)

Zdravnik vpraša pacienta: »Kako ste kaj zadovoljni z novim slušnim aparatom?« »Odlično, gospod doktor, že štirikrat sem spremenil oporoko.«

DAN ZEMLJE

(22. 4.)

Ta svetovni dan že več kot 50 let nagovarja vsakega od nas. Skupaj moramo vlagati v naš planet, kajti le zelena prihodnost bo uspešna prihodnost. Zadnja tema »Investirajmo v naš planet« se je osredotočila na naravne procese, nastajajoče zelene tehnologije in razmišljanje, kako bi lahko obnovili ekosisteme sveta. V Sloveniji se trudimo pomagati našemu planetu, saj vsako leto zberemo več okoljskega davka, zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, kupimo več električnih vozil in ločeno zberemo več odpadkov.

Planet Zemlja

starost: 4,6 milijarde let masa: 5,974*10 ²⁴ kg premer: 12.756 km globina: 6371 km oddaljenost od Sonca: 150 milij. km temperatura na površini: -89°– 58° C

Obredi pred spanjem

Ko sta bili hčerki majhni, so tudi v naši družini potekale različne ceremonije pred spanjem – vse z enim namenom: podaljšati budnost in aktivnosti, kot so branje pravljic, gledanje risank, petje, igranje ipd. Nekega večera, ko je nama z možem potrpljenje popuščalo, je rekel: »Punci, če ne bo takoj mir, bo jok!« Mlajša nedolžno vpraša: »Ati, zakaj boš pa jokal?!«

Suzana Krvavica, prof. Gimnazija Novo mesto

Iz življenja triletnega Timoteja

Pripravljam se za odhod v službo. Iz omare vzamem kavbojke in modro majico ter se oblečem. Zbudim Timoteja, greva do njegove omare. Zase izbere modro trenirko in modro majico. Pogledam izbrana oblačila in ga, malo v dvomih, vprašam: “Boš res ves v modrem?”

Timotej: “Ja, ker sem morski pes.” Ok, si mislim, in si grem hitro preobleč majico.

Timotej: “Babi, a ti veš kaj?”

Babi: “Kaj?”

Timotej: “Ja povej, če veš kaj.”

Mija Razpotnik, prof. Gimnazija Novo mesto

Veselje

Mene razveselijo božič, darila, vrtnarjenje, noč čarovnic, šola, prijatelji, gozd, sprehod, risanje, ustvarjanje, branje knjige … Zmeraj sem vesela.

Maja Medved, 2. a OŠ Vavta vas

MAJ

Stara slovenska imena: VELIKI TRAVEN, MAJNIK, CVETNIK, PETNIK ... Maj: ime je dobil po gorski nimfi Maji iz grške mitologije.

* * *

Stare modrosti o maju: Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Majnika dosti dežja, jeseni dosti vsega. Če trta ob polni luni cveti, lep žlahten grozd obrodi. Če Zofija (13. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.

Sreča je v majhnih stvareh: Julija Ivanović, 9. r., OŠ Bršljin

praznik dela praznik dela

primerno za korenino

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

DAN RDEČEGA KRIŽA

(8. 5.)

Od leta 1948 praznujemo 8. maja, na rojstni dan Henrija Dunanta, ustanovitelja gibanja, svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. RK je del največje humanitarne mreže na svetu, ki pomaga ljudem v stiski. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja. Z različnimi akcijami krepimo solidarnost, spodbujamo prostovoljstvo, krvodajalstvo in donatorstvo.

DAN

EVROPE (9. 5.)

Ta dan praznujemo kot dan miru in enotnosti v Evropi. To je spominski dan na 9. maj 1950, ko je Robert Schuman, tedanji francoski zunanji minister, predlagal novo obliko političnega sodelovanja za zagotavljanje trajnega miru med narodi Evrope. Njegov predlog velja za začetek današnje Evropske unije.

DAN HIPERTENZIJE (17. 5.)

Namen tega svetovnega dneva je opozoriti na možgansko kap, srčne in ledvične bolezni, ki jih povzroča zvišan krvni tlak, ter obveščati javnost, kako ga preprečevati, odkrivati in zdraviti. Ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka napreduje počasi, zato pravimo, da je tihi ubijalec. Če so vrednosti krvnega tlaka višje od 140/90 mm Hg, moramo k zdravniku, da opravi poglobljeno diagnostiko in določi zdravljenje.

Zakaj je maj mesec ljubezni?

Maja se prebuja narava in takrat se prebudijo tudi naša čustva. Bolj smo sproščeni in odprti, srca se hitreje vnamejo. Ljubimo ljudi, naravo, ves svet …

DAN ČEBEL (20. 5.)

Slovenija je v okviru OZN predlagala, da se 20. maj obeleži kot svetovni dan čebel, in članice OZN so leta 2017 to potrdile. 20. maj je rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na dunajskem dvoru. Slovenija je pomembno ime na področju čebelarstva, saj je o tem pisal že Valvazor, v 18. st. so tu delovale prve čebelarske šole, znani smo po vpeljevanju novosti pri čebelarjenju. Brez čebel ni življenja …

Naivnica (Pavlihova pratika, 1974)

»Preden se poročiva, Majda, ti moram povedati vse svoje ljubezenske zgodbe, da mi ne bi kdaj pozneje česa očitala.«

»Saj si mi že vse povedal. Zadnjič na izletu.«

»Vem, a od tega je že cel mesec.«

Vir: Slovenske novice

Moj dan

Budilka zjutraj zvoni, a meni se še spi. Mraz se začuti, avtobus pridrvi, na vlak se mi mudi, a šoferja to nič ne skrbi ...

Vlak dohitim, a na njem zaspim. V šolo ne zamudim, česar se razveselim. 8 ur pretrpim, domov odhitim. Doma se naspim.

Ljubezen

Sara Cemič, Z1c Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Najzanimivejše v mojem življenju je bilo takrat, ko sem dobila fanta. On je vedno vedel, kako naj me spravi v dobro voljo. Vsak dan sva bila skupaj, hodila sva na izlete v druge države in ustvarjala spomine. Skupaj sva se učila, vedno mi je pomagal pri stvareh s šolo in pri drugih življenjskih tegobah in težavah. Vse sva si delila in zelo sem mu zaupala. Bila sem mu všeč taka, kakršna sem, on pa meni. Ob njem sem bila vesela, vsi okoli mene so vedeli za najino srečo. Imela sva veliko idej za prihodnost, čeprav sva bila še zelo mlada. Po enem letu sva sicer končala zvezo, ker sva oba menila, da je morda tako najbolje. On je moja prva ljubezen in nikoli ga ne bom pozabila – niti najinih skupaj preživetih trenutkov. Morda sva končala na čuden način, mogoče me je na veliko načinov tudi prizadel, ampak mislim, da nikogar več ne bom imela rada na enak način, kot sem imela njega. On je moja oda radosti.

Sumeja Horozović, Z1c Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Vsi smo srce: Valentina Šmajdek, Vrtec Ciciban NM

JUNIJ

Stara slovenska imena: ROŽNIK, KRESNIK, ŠESTNIK, TRAVNAR ... Junij: ime je dobil po starorimski boginji Junoni, zaščitnici plodnosti. * * *

Stare modrosti o juniju: Junija naj toliko dežuje, da vsaki koreninici zadostuje. Rožnik deževen, viničar reven. Kakor vreme na Medarda (8. 6.) kane, tako ves mesec ostane. Če vinska trta ne cvete kresnika, ostane lesnika. Vid (15. 6.) je češenj sit.

V srcu mi je toplo: Gloria Bukovec, Vrtec Ciciban NM

primerno za korenino

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

DAN KRVODAJALSTVA

(14. 6.)

Namen svetovnega dneva je širiti zavedanje o pomembnosti varne krvi in krvnih pripravkov ter prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev. Hkrati se na ta dan zahvalimo vsem krvodajalcem, ki s svojim nesebičnim dejanjem rešujejo življenja. Slovenski dan krvodajalstva praznujemo 4. junija. Na ta dan smo leta 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Pri nas ima krvodajalstvo dolgo in uspešno tradicijo, saj 300 do 350 krvodajalcev na dan zagotovi potrebne količine krvi. Rdeči križ Slovenije poskrbi za zadostno število krvodajalcev in organizacijo krvodajalskih akcij, prav tako izpelje tradicionalno letno srečanje krvodajalcev Slovenije.

DAN OZAVEŠČANJA O NASILJU NAD STAREJŠIMI (15. 6.)

Združeni narodi so leta 2011 ta dan razglasili za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Pri nasilju gre za zlorabo moči ene ali več oseb nad drugo. Čeprav je vsak lahko žrtev nasilja, pa se v vlogi žrtve najpogosteje znajdejo ranljive skupine, kot so starejši, ženske, otroci in osebe z oviranostmi. Nasilje se kaže kot verbalno, fizično, spolno, psihično in ekonomsko ter kot zanemarjanje. Pogosto je prikrito in skrito, posebej, kadar se dogaja doma med štirimi stenami. V poglavju Oblike pomoči starejšim krajanom so navedeni kontakti za pomoč starejšim v stiski.

DAN BEGUNCEV

(20. 6.)

Ob svetovnem dnevu beguncev Združeni narodi opozarjajo, da je število ljudi po svetu, ki so morali zapustiti domove, preseglo 100 milijonov. UNICEF poroča, da je med njimi skoraj 14 milijonov otrok beguncev in prosilcev za azil ter skoraj 23 milijonov otrok, ki so zatočišče poiskali znotraj svoje države. Begunci prihajajo iz držav, kjer divjajo oboroženi konflikti ali pa so preganjani zaradi svojega političnega prepričanja ali etnične pripadnosti.

Namen svetovnega dneva beguncev je ozaveščanje o stiskah beguncev ter priložnost za pomoč. RK Slovenije se trenutno največ ukvarja z različnimi oblikami pomoči beguncem iz Ukrajine.

Vir: Slovenske novice

Travnik in krava

Jaz sem robot in zelo rad pripovedujem šale. V šoli je učiteljica rekla učencem: »Narišite eno žival.« Bučko je narisal travnik. Učiteljica je vprašala: »Kaj si pa narisal?« »Ja, kravo,« je rekel Bučko. »Kje pa je krava?« »Krava je šla na drug pašnik, ker je tukaj vse pojedla.«

Moja pravila

Če veljala bi moja pravila, za vse bi bila enaka merila.

Kaj je revščina, ne bi vedel nihče, dobrot bi bilo veliko za vse.

Nasilje na svetu bi izginilo vse in vsem ljudem bilo bi lepo.

Poskrbela bi tudi za naš planet, kaznovan bi bil vsak, ki v naravo odvrže smet.

Cela Zemlja bi se veselila, če veljala bi moja pravila.

Erik Kopina, 3. b OŠ Vavta vas

Liza Odlazek, 4. a OŠ Šmarjeta

Počitniške norčije

Ko smo bili na morju, smo se odločili, da gremo v bližnji kraj, kjer imajo stezo za gokarte, in najbolj smešno mi je bilo, ko so se naši očetje začeli voziti. Drug drugega so prehitevali in se zbijali, mi pa smo se ob progi smejali in se zabavali.

Pia Grill, Z1b Šolski center Novo mesto, SZKŠ

JULIJ

Stara slovenska imena: MALI SRPAN, SRPAN, SEDEMNIK, PŠENIČNIK ... Julij: ime je dobil po rimskem državniku Juliju Cezarju. * * *

Stare modrosti o juliju: Če so julija hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi. Če je drugega dne tega meseca lepo, bo še 40 dni tako. Če je na Urbana (4. 7.) mokro, čebelam kaže slabo. Marjeta (20. 7.) grom in strelo obeta. Če Jakob (25. 7.) žejo trpi, zima nič prida ni.

Sardinska ironija: Iza Koščak, 2. d, Ekonomska šola NM

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN PREBIVALSTVA

(11. 7.)

Leta 1987 je svetovno prebivalstvo prvič doseglo 5 milijard. Združeni narodi so z razglasitvijo dneva prebivalstva dve leti kasneje opozorili na globalno problematiko. Zemljo po ocenah Združenih narodov že poseljuje 8 milijard ljudi. Kitajska ostaja država z največ prebivalci na svetu, v njej živi 1,44 milijarde ljudi, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalcev. Leta 1804 je na Zemlji prvič živela milijarda oseb, 123 let pozneje (1927) se je populacija podvojila na drugo milijardo, čez 33 let (1960) pa že narasla na tri milijarde. V zadnjih desetletjih prebivalstvo naraste za milijardo vsakih 12 let. V Sloveniji je na začetku letošnjega leta prebivalo 2.107.180 ljudi, s čimer predstavljamo 0,5 % prebivalcev Evropske unije, ki ima skupno 447 milijonov prebivalcev (manj kot 6 % svetovnega prebivalstva).

DAN BARIJ (ZADNJA NEDELJA V JULIJU)

Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so tip mokrišč in pokrivajo okoli 3 % zemeljskega površja. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Barja so pomembna tako za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot tudi za blažitev podnebnih sprememb. Poznamo tri tipe barij, in sicer visoka, prehodna in bazična nizka barja. Zaradi človekovih dejavnosti so marsikje spremenjena, degradirana ali uničena. V Sloveniji jih ohranjamo zlasti na območjih Natura 2000 ter v zavarovanih naravnih območjih (Zelenci, Ljubljansko barje ‒ Mali Plac, Lovrenška jezera …).

Nenavadni svetovni dnevi dan zahvale (11. 1.), dan snega (16. 1.), dan Nutelle (5. 2.), dan žab (20. 3.), dan hišnih ljubljenčkov (11. 4.), dan brez modrčka (13. 10.), dan pozdrava (21. 11.)

Zakon narave (Pavlihova pratika, 1970)

»Otroci, od mravlje se lahko nekaj naučimo,« razlaga učitelj. »Mravlja dela ves dan in vse leto. Mravlja vedno dela in kaj se na koncu zgodi?«

»Da jo kdo pohodi,« ugotovi eden od učencev.

Milo za drago (Pavlihova pratika, 1970)

Sporekla sta se zaradi nekega nakupa:

»Priznati moraš, da moški stvari presojajo bolje kot ženske.«

»Gotovo,« je pritrdila žena, »ti si se poročil z menoj in jaz s teboj.«

Priložnost (Pavlihova pratika, 1977)

»Francelj, čudovita noč je tu v gozdu, kakšna krasna mesečina.«

»Ja, ja, vem, ampak najprej bi rad do konca pokadil cigareto.«

Vir: Slovenske novice

Smeh

Na splošno se veliko smejim, saj mi je veliko stvari smešnih. Največkrat se nasmejim izjavam sošolcev med poukom, čeprav to včasih ni najprimernejše. Spomnim se, da so me v osnovni šoli učitelji morali večkrat presesti ali celo poslati iz učilnice, ker sem se preveč nenadzorovano smejala. Včasih sem se samo obrnila, videla izraze sošolcev in se začela smejati. Medtem ko sem pisala prav ta zapis, ki ga prebirate (za natečaj Male ode radosti), me je sošolka vprašala: »A ni Prešeren napisal te Ode radosti?« V smehu sem ji odgovorila: »Ne, to je evropska himna.«

Valerija Zupančič Stanković, Z1c Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Roža

Na travniku lepa roža cveti, opoldne sonce nanjo blešči. Pritekla majhna deklica je, s torbo na ramah nasmehne se.

Po travniku najlepšo rožo išče, nato zagleda majhno skrivališče. Tam najlepša roža stoji, z njo deklica domov odhiti, da jo babici in dedku podari.

Lara Peterlin, 9. r. OŠ Brusnice

V gozdu

Komaj sem čakala, da grem s starši v gozd. Nekega dne smo odšli. Našli smo veliko gob, kot so: marele, lisičke, jurčki in turki. Med potjo sem videla velikega zajčka. Hotela sem ga pobožati, a nas je takoj opazil, slišal in zbežal. Hodili smo naprej. Videla sem še tri srnice, ki so tekale ob mamici, blizu potočka. Bilo je zelo lepo. Srečni smo nato odšli domov.

Ula Novak, 2. r. OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas

AVGUST

Stara slovenska imena: VELIKI SRPAN, OSEMNIK, OTAVNJAK, TOPLAN … Avgust: ime je dobil po rimskem cesarju Avgustu, kar pomeni vzvišen. * * *

Stare modrosti o avgustu: Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, celo se jesen drži. Če na veliki šmaren (15. 8.) sonce sije, vino samo v sode lije.

Sončni zahod na Korčuli: Jakob Muhič, 4. a/p, OŠ Šmihel ‒ Podružnica Birčna vas

Marijino vnebovzetje

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN DOJENJA (2. 8.)

Ta dan je namenjen spodbujanju dojenja in ozaveščanju o zdravju mater in otrok. Otrok dobi z materinim mlekom optimalna hranila, kar dobro vpliva na njegove možnosti za preživetje in zdravje. Prav tako je dojenje koristno za matere, saj imajo manj poporodnih krvavitev, osteoporoze ter raka dojk in jajčnikov. Matere naj bi dojile otroke vsaj prvih šest mesecev, čeprav jih večina doji leto dni, dostikrat tudi dlje. V Sloveniji je v porodnišnicah visok delež dojenja, saj je v povprečju ob odpustu dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov.

DAN MLADIH (12. 8.)

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Enotne opredelitve mladih ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 34. letom. V zadnjem desetletju se je število mladih v Sloveniji zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih. Na RK s številnimi akcijami spodbujamo medgeneracijsko solidarnost in sožitje.

Nekoč je živel (Pavlihova pratika, 1974)

»Mamica, ali se res vse pravljice začenjajo z besedami: Nekoč je živel …« »Ne, dragica, kasneje boš zvedela, da se jih mnogo začne takole: Halo, draga! Zvečer imam sejo upravnega odbora.«

Škotska (Pavlihova pratika, 1970)

»Mislil sem, da je vaš sin nameraval postati zdravnik za ušesa,« je dejal Škot svojemu sosedu, »a mi je zdaj povedal, da ste ga pregovorili, naj postane zobozdravnik.«

»Izbiro sem prepustil njemu, le opozoril sem ga, da imajo ljudje 32 zob in samo dvoje ušes.«

Mini sanjske bukve (Pavlihova pratika, 1970)

Videti bolho – Praskaj se samo tam, kjer te srbi. Vohati hren – Točil boš hinavske solze.

Videti jeguljo – V komolčarstvu sijajno napreduješ. Postati lizika – Ogibaj se priliznjencev. Kuhati ričet – Bodi previden – nekaj vohajo.

Letati po vesolju – Zdrknil boš s položaja. Tipati žerjavico – Pri dekletu bodi previden.

Vir: Slovenske novice

Moj zmaj

Ko sem bila mlajša, sem skoraj vedno v vetru spuščala zmaja. Stekla sem do našega sadovnjaka in ga spuščala na bližnjem polju. Predlani avgusta je bil še posebno vetroven dan. Dobila sem super idejo, da bi ponovno poiskala zmaja, da bi lahko še enkrat poletaval v vetru. Veter je tokrat zelo hitro potegnil zmaja visoko v zrak. Nenadoma se je vrvica, na kateri sem ga držala, strgala in veter je zmaja odnesel daleč stran. Nekaj časa sem lahko še tekla za njim, a sem ga kmalu izgubila v oblakih. En teden kasneje, ko sem šla na sprehod s svojo psičko, pa je kar naenkrat začela lajati in na drevesu sem zagledala svojega izgubljenega zmaja! Tako sem se začela smejati, da mi je tudi povodec skoraj ušel iz rok.

Lili Kobe, 9. r. OŠ Brusnice

Pozabljiva babica

Kot otrok sem bila zelo nagajiva in vedno sem imela kakšno ukano na rezervi, sploh v družbi svojih mlajših dveh sester. Vedno smo se česa novega domislile in kaj ušpičile. Nekega dne smo prišle na idejo, da bomo babici, namesto da bi ji pomagale, skrivale stvari. Vse skupaj se je začelo zelo nedolžno. Skrile smo ji posodo, odnesle moko iz kuhinje, premaknile stvari na čisto druga mesta in tako naredile tako zmešnjavo, da na koncu še same nismo več vedele, kam smo kaj odnesle. Vse skupaj se je končalo z veliko babičino paniko, namreč prestrašile smo jo tako zelo, da je že sama mislila, da jo je ujela demenca.

Saša Hren, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG

SEPTEMBER

Stara slovenska imena: KIMAVEC, SADNIK, DEVETNIK … September: lat. septem – sedmi mesec po rimskem koledarju.

* * *

Stare modrosti o septembru:

Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade. Če je Tilen (1. 9.) slabe volje, ves mesec ne bo bolje. Mala maša (8. 9.) za suknjo vpraša. Če je Matevž (21. 9.) vedren, bo še prijetna jesen. Če o Mihelu (29. 9.) žerjavi še ne gredo, pred božičem zime ne bo.

Topla jesenska jutra: Luna, 2,5 let, OŠ Šmarjeta ‒ Vrtec Sonček

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN PRVE POMOČI (11.

9.)

Ta dan so prvič obeležili leta 2000, ko je 16 evropskih organizacij Rdečega križa dalo pobudo za tovrstno praznovanje. Zamisel je bila kmalu sprejeta in se je uveljavila v mednarodnem merilu, ko je leta 2003 kar 115 organizacij Rdečega križa po vsem svetu obeležilo svetovni dan prve pomoči. To kaže na velik pomen širjenja znanja in veščin o prvi pomoči ter spodbujanja in osveščanja prostovoljcev po vsem svetu. Stališče Rdečega križa Slovenije je, da preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost. Tega se je treba začeti učiti v osnovni šoli in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo.

DAN

ALZHEIMERJEVE

BOLEZNI (21. 9.) 21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni, za katero zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let in je najpogostejši vzrok za demenco. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so motnje spomina, zmanjšane sposobnosti orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presojanja. Bolniki slabše obvladujejo čustva, socialno vedenje in so brez motivacije. Redna telesna vadba naj bi bila ključen del pri zmanjševanju tveganja za to bolezen. Vadba poveča pretok krvi in kisika ter tako pozitivno vpliva na možganske celice. V Sloveniji za demenco boleha okoli 30.000 ljudi. Spominčica je slovensko združenje, ki zagotavlja strokovno in učinkovito pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem ter

skrbnikom. Širom Slovenije odpira demenci prijazne točke, tako točko imamo tudi v Domu starejših občanov v Novem mestu.

DAN SRCA (29. 9.)

Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpomembnejši vzrok smrti v svetu. Večino teh bolezni je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno telesno dejavnost, zdrav način prehranjevanja in izogibanje kajenju.

Vir: Slovenske novice

Biti srečen

Vsak se mora naučiti biti srečen tam, kjer je, in s tistim, kar ima. To ne pomeni, da si ne zasluži več ali da se vdaja usodi. Sprejemanje nas osvobodi stresa, ki izvira iz občutka pomanjkanja, in nam pomaga, da zaživimo sproščeno ter mirno kljub skromnim razmeram. Dejstvo je, da če se ves čas obremenjujemo s stvarmi, ki bi bile lahko boljše, spregledamo vse tisto, kar je resnično dobro in največ vredno v našem življenju. Pravijo, da najboljše stvari v življenju niso stvari, in to pogosto spoznamo šele takrat, ko jih izgubimo.

Patrik Höfferle, 2. f Gimnazija Novo mesto

Arheološka odkritja

Ko sva bili s sosedo majhni, nama je bilo med počitnicami zelo dolgčas, in tako sva si zadali projekt, da bova skopali luknjo do središča Zemlje. Pripravili sva si orodje: lopatke in čopiče, saj sva bili prepričani, da bova ob kopanju naleteli še na kakšno zanimivo arheološko najdbo. Bilo je sredi poletja in zemlja je bila zelo suha, zato je bilo kopanje zelo počasno. V celem dnevu sva skopali le kakih 10 cm, zato sva nad projektom kaj hitro obupali.

Tija Kren, 2. k Gimnazija Novo mesto

Dotik sreče: Irma Krištof, 7. r., OŠ Bršljin

OKTOBER

Stara slovenska imena: VINOTOK, DESETNIK, VINEC, REPAR, MOŠNIK … Oktober: lat. octo – osmi mesec po rimskem koledarju. * * *

Stare modrosti o oktobru: Oktober je dober. V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Vreme vinotoka je aprilu za preroka. Luka (18. 10.) sneg prikuka.

Pet prijateljev: Polona Šabanović, 1. c, Gimnazija NM

primerno za korenino

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

DAN STAREJŠIH (1. 10.)

Združeni narodi so leta 1990 razglasili 1. oktober za mednarodni dan starejših (65 +). Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje, kot so živeli naši predniki pred slabim stoletjem. Starejši so večinoma solidnega zdravja, sposobni in samostojni. Svetovna populacija starejših narašča, sožitje generacij postaja nujnost. Če se hočemo kakovostno starati, moramo imeti pozitivno stališče do starosti, skrbeti za zdravje, gibanje, druženje in dobro sožitje z mlajšimi generacijami. V Sloveniji, kjer je vsak peti prebivalec starejši od 65 let, delujejo številne organizacije in društva, med njimi tudi Rdeči križ, ki nudijo starejšim možnosti za druženje, rekreacijo, izobraževanje in različne oblike pomoči.

DAN REVMATSKIH BOLEZNI

(12. 10.)

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov oz. revmatskih bolezni, njihovega zdravljenja in poznavanja, saj obstaja več kot sto oblik bolezni. Kronične bolečine, utrujenost, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepov, manjša mišična masa, moč in gostota kosti, morda celo trajna invalidnost so le nekateri od znakov in morebitnih posledic revmatičnega obolenja, za katerim v Sloveniji trpi od 40.000 do 60.000 prebivalcev.

Najpomembneje je, da smo o revmatskih boleznih dobro informirani, da jih lahko čim hitreje prepoznamo in se odpravimo k zdravniku. Težje jih je zdraviti, če z zdravljenjem začnemo (pre) pozno. Zdravljenje je intenzivno, na voljo je mnogo različnih zdravil, od protibolečinskih do bioloških. Čeprav je obolenje povezano z genetskimi razlogi, lahko zmanjšamo možnosti za nastanek revmatskih bolezni z izbiro zdravega življenjskega sloga.

16. in 17. oktober sta namenjena dnevu hrane in boja proti revščini. 24. oktobra obeležujejo svetovni dan Združeni narodi, ki so v Agendi 2030 kot prvi cilj trajnostnega razvoja zapisali odpravo vseh oblik revščine po vsem svetu.

Pomladitev (Pavlihova pratika, 1981)

Brigiti je hčerka le prekmalu rodila in da ji ne bi kdo rekel »stara mama«, se je odločila, da se bo vsa pomladila. Šla je k frizerki in se dala ostriči čisto na kratko, kupila si je hlače in oblekla še tesen puli. Potem se je postavila pred moža: »No, ali sem zdaj še videti kot stara baba?« »Ne, zdaj si taka kot star dedec!«

Vir: Slovenske novice

Malček Bralček Brin

Moj starejši brat Luka se je z našo pomočjo prezgodaj naučil brati. Ko so se učili brati v vrtcu oziroma v šoli, mu je bilo dolgčas in je motil druge učence. Zato so starši pri meni ubrali drugačno taktiko. Pospravili so vse plakate z abecedo in me niso učili posameznih črk, so mi pa pred spanjem prebrali veliko pravljic. V vrtcu sem prišel na vrsto, da povem pravljico, ki so mi jo doma brali. Ko so me prišli starši iskat, so me takoj vprašali, ali sem povedal pravljico – bila je to Muca Copatarica Ele Peroci z ilustracijami Ančke Gošnik Godec. Ulile so se mi solze, v joku pa sem povedal, da mi niso pustili. Naslednji dan je oče vprašal vzgojiteljico Nino, zakaj mi niso pustili povedati pravljice, oziroma kaj se je zgodilo. Vzgojiteljica se je začudila: »Povedati? Saj jo je bral. Potem je bil čas za kosilo in je moral nehati.« Na očetovo pripombo, da jaz ne znam brati, se je samo zasmejala: »Seveda zna, pa še kako.« Pri štirih letih sem se torej naučil brati sam, in to tekoče, čeprav so mi hoteli preprečiti prezgodnje branje. Kar se mož odloči, to mož naredi.

Brin Vidmar, 2. k Gimnazija Novo mesto

Jesenska pesem Pečenih kostanjev poln koš, prinašajo jesen in sladki mošt. Ko pečemo kostanje, veverica že sanja sladke sanje. Listje z drevesa odpada in jesenske barve prinaša. Živalim se v zimsko spanje mudi, ko listje se v rumeno, rdečo, rjavo spremeni.

Pia Špringer, Mateo Hrovat, 1. a OŠ Drska Obris metuljev: Ema Zamida, 1. e, Gimnazija NM

NOVEMBER

Stara slovenska imena: LISTOPAD, EDNAJSTNIK, ZIMŠČEK, MEGLOVEC … November: lat. novem – deveti mesec po rimskem koledarju.

* * *

Stare modrosti o novembru: Ni prida za kmetije, če mokro zemljo sneg pokrije. Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo. Deževni vsi sveti, pozimi zameti. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču po blatu gazi. Sneg Andreja (30. 11.) polju ni kaj prida odeja.

Sanje v notah: Brina Zupančič, 1. b, Gimnazija NM

dan spomina na mrtve

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN SLADKORNE BOLEZNI (14.

11.)

Mednarodna diabetična zveza in Svetovna zdravstvena organizacija sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na vse večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja diabetes. Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti, zbolevajo tudi vedno mlajši. Zdravo prehranjevanje, fizična aktivnost, zgodnje odkrivanje in kakovostna zdravstvena obravnava prispevajo k preprečevanju, boljšemu zdravljenju in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.

DAN

STRPNOSTI (16. 11.)

Dan strpnosti obeležujejmo na pobudo UNESCA. Deklaracija o načelih strpnosti poudarja zaskrbljenost zaradi vse več nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresivnega nacionalizma, rasizma, antisemitizma, marginalizacije in diskriminacije. Nestrpnost je uperjena tako proti nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, beguncem, priseljencem in ranljivim skupinam kot tudi proti posameznikom, ki so deležni nasilja in ustrahovanja, če uveljavljajo svojo svobodo mišljenja in izražanja. Če bi se ravnali po reklu Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo, potem bi odnosi temeljili na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in sprejemanju drugačnosti.

DAN

OTROKA (20. 11.)

Otroci so naše največje bogastvo. A koliko otrok je še vedno podhranjenih, brez pitne vode, brez možnosti šolanja, brez dostopa do zdravnika, izpostavljenih nasilju in vojnam? Združeni narodi so leta 1989 s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah v svet poslali pomembno sporočilo, da so otroci osebnosti z vsemi

pravicami človeka, ki potrebujejo posebno skrb in zaščito. Položaj otrok se počasi izboljšuje, številni pa so še vedno žrtve pomanjkanja, nasilja, diskriminacije in kršenja otrokovih pravic. Na današnji dan zato slavimo otroke, prizadevamo si, da bi ustvarili svet, v katerem bi bili vsi otroci lahko srečni.

Vsi so prvi (Pavlihova pratika, 1977)

Stric je prinesel svojim nečakom darila. Preden jih je razdelil, je hotel vedeti, ali so v šoli pridni. Anica mu je ponosno povedala, da je prva v računstvu, Tončka je prva v zemljepisu, oglasil pa se je še najmlajši Tomaž: »Jaz pa sem prvi iz razreda, ko zazvoni.«

Vir: Slovenske novice

Grabljenje petelinov

Bil sem v tretjem razredu, ko se je pripetil naslednji dogodek. Živimo na kmetiji in ravno je poginil naš petelin, zato smo kupili novega. Ta petelin pa je bil veliko bolj napadalen od prejšnjega. Zapodil se je za vsakim, ki ga je le za trenutek pogledal, in pri tem strašil s svojimi kremplji. Nekega dne me je doletela prav ta nesreča. Prišel sem preblizu kuram in začel me je loviti. Tekel sem, koliko hitro sem mogel, ampak po nekaj metrih sem se spotaknil. Ko sem že mislil, da me bo popraskal in pokljuval, da bom moral direktno na urgenco, je kot angel varuh prišla moja babi in petelina z grabljami spodila nazaj v kurnik. Od takrat naprej petelin ni imel spoštovanja le do babice, ampak tudi do grabelj.

Teo Kene, 2. k Gimnazija Novo mesto Strašne čarovnice Čarovnice na metlah letijo in se strašno smejijo. Buče v rokah držijo in jih s čarovnijo krasijo. Ko otroci zvečer zaspijo, jih v sanjah strašijo.

Peter Jedlovčnik, David Popović, 1. a OŠ Drska

Pravljična knjižnica: Katjuša Škrbe, 1. e, Gimnazija NM

DECEMBER

Stara slovenska imena: GRUDEN, DVANAJSTNIK, KOLEDNJAK … December: lat. decem – deseti mesec po rimskem koledarju. * * * Stare modrosti o decembru: Grom in blisk v zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. Grudna mraz in sneg, dosti žita prek in prek. Če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. O božiču zeleno, za veliko noč sneženo.

Utrinek naj prinese srečo: Ana Marija Božič, 4. d, OŠ Center ‒ PŠ Mali Slatnik

primerno za korenino polna luna (ščip) prvi krajec prazna luna (mlaj) zadnji krajec

primerno za cvet primerno za list primerno za plod

DAN INVALIDOV (3. 12.)

Ta dan obeležujemo od leta 1992, namenjen pa je obveščanju ljudi o invalidnosti in zagotavljanju boljšega položaja invalidov v družbi. Po svetu je zelo veliko invalidov, ki se ne morejo izobraževati, dostopati do zdravstvene pomoči, sodelovati in biti vključeni v družbo. Invalidi so slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z ovirami pri gibanju, razumevanju ... Na svetu živi milijarda, v Sloveniji pa okoli 100.000 invalidov. Tisti, ki nimajo težav z invalidnostjo, naj se zavedajo, da invalidnost ni težava ali ovira, temveč razlika, ki bogati vsako družbo.

DAN PROSTOVOLJCEV (5.

12.)

5. december je od leta 1985 praznik prostovoljcev vseh starosti in narodnosti. Na ta dan prostovoljske organizacije pokažejo javnosti, kaj so s prostovoljskim delom prispevale na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ter vabijo v svoje vrste nove prostovoljce. Pri RK Slovenije deluje več kot 15.000 prostovoljcev, ki letno opravijo preko milijon prostovoljskih ur. Področja prostovoljskega dela so raznovrstna: socialno varstvo, mladi, zdravje, okolje, medgeneracijska pomoč, zaščita in reševanje ... Tudi pratika, ki jo prebirate, je plod prostovoljskega dela na RK.

DAN MEDČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI (20.

12.)

Ta dan obeležujemo solidarnost kot temeljno in univerzalno vrednoto, ki bi morala vladati v medčloveških odnosih 21. stoletja. Dan solidarnosti nas opominja, da je svet ranljiv in da veliko prebivalcev živi v stiski, pomanjkanju in revščini. Pri RK izkazujemo medčloveško solidarnost 365 dni na leto, saj na različne načine pomagamo socialno ogroženim družinam in posameznikom.

Prošnja (Pavlihova pratika, 1985)

Berač potrka na vrata in prosi gospodinjo, ki mu odpre:

»Dobra gospa, ali imate kakšno staro obleko zame?«

»Toda – saj imate prav imenitno obleko, skoraj novo …«

»Saj v tem je težava: ta obleka mi kvari posel.«

V Pavlihovem uredništvu (Pavlihova pratika, 1981)

»In zakaj rišete vedno samo črni humor?« vpraša urednik karikaturista.

»Ker nimam barvic.«

Pozna ga (Pavlihova pratika, 1977)

»Vaš sin je vrgel kamen za menoj!«

»Ali vas je zadel?«

»Ne, ampak …«

»Potem pa to ni bil moj sin.«

Vir: Slovenske novice

Drsalne radosti

S svojimi prijateljicami sem šla za božič drsat. Med drsanjem je ena padla na led in tej sem v smehu rekla: “Sem ti rekla, da boš padla!” Med smehom padem še jaz in vse štiri se začnemo smejati. Nato mi reče prijateljica, ki je še vedno na tleh: “Mhm, ti že veš.” In tako se še danes smejemo temu smešnemu dogodku.

Nuša Mrak, 9. r. OŠ Brusnice Spomini

Na zunaj malo že stari, a v srcu večno mladi novim spominom naproti hitimo, se jih srčno že veselimo.

Skoz’ leta jih ustvarjamo, lepe in malo manj lepe. Nekatere sprot’ pozabljamo, a najlepše za vedno ohranjamo.

Nekateri nam včasih uidejo in jih spet drugič nazaj dobimo. Najbolj važno je pa to, da se ne sekiramo preveč za to.

Žan Povše Žagar, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Božiček

Božičkove sani letijo preko lesketave noči in Božiček k nam hiti. Vedno veselimo se ga, ker nam prelepa darila da.

Drevesce okrasimo, ga z mavričnimi lučkami poživimo. Ko trebuščki prazni so, poskrbimo za obilno večerjico.

Tomaž Gregorčič, 5. a/p OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Stare modrosti o zdravju:

Zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta. Dobro zdravje prihaja iz glave. Če nimaš zdravnika, naj bodo tvoji zdravniki vedra duša, počitek in zmerno življenje. Kdor se redno smeji in dosti giblje, si zdravje zagotovi.

Rada grem na sprehod: Tjaša Golob, 1. a, OŠ Šmihel ‒ Podružnica Birčna vas

Kaj je zdravje?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zdravje opredelila kot duševno, telesno, čustveno in socialno blagostanje, in ne le kot odsotnost bolezni. Najpogostejši vzrok hitrega staranja, telesne oslabelosti in duševne nezmožnosti so pomanjkljiva in nepravilna prehrana ter pomanjkanje telesne in umske aktivnosti.

Zdravje kot blagostanje

Po definiciji je zdravje splošna vrednota. To naj bi bilo stanje brez bolečin, pri čemer naj bi bil človek sposoben opravljati fizične dejavnosti in si na ta način zagotoviti obstoj, socialno varnost in vključevanje v družbo. Da bi telesno zdravje ohranili, bi morali upoštevati uravnotežen življenjski slog, ki spodbuja zdravje, dobro počutje in izboljša kakovost našega življenja.

Uravnotežen življenjski slog zdrava prehrana telesna aktivnost zdrava pitna voda sončna svetloba čist zrak varnost, zaupanje in sožitje počitek in sprostitev mir zmernost

Uravnotežena prehrana

To je okusna, pestra in s hranili bogata hrana, pravilno pripravljena, zaužita v priporočenih obrokih ter po možnosti v družbi. Prehranske potrebe po energiji so pri starejših majhne, saj imajo manjši občutek za lakoto in žejo. V prehrani starejših je največkrat premalo beljakovin, vode, mineralov (kalcij, magnezij, kalij, cink), vitaminov (C, D, B6) in folne kisline. Poskušajmo se prehranjevati uravnoteženo, raznoliko in redno. Za zadosten vnos tekočine nam kot opomnik služi že steklenica z vodo na vidnem mestu.

Uživanje sezonske in lokalne hrane

Naše telo je najbolj prilagojeno na uživanje sezonske in lokalne hrane. Taka hrana ima zaradi kratke poti med izvorom (njivo) in krožnikom večjo hranilno vrednost, več vitaminov in antioksidantov ter manj aditivov in konzervansov. Sezonska hrana nam daje možnost pestrega prehranjevanja, saj lahko vsak mesec na svoj jedilnik uvrstimo nove dobrote.

· Spomladi uživamo listnato zelenjavo (regrat, blitvo, špinačo, zeleno solato, baziliko …).

· Poleti se najbolj prileže lahka hrana, ki pomaga premagovati vročinske napore. Izbiramo iz bogatega nabora različnega sadja in zelenjave (jagode, jabolka, hruške, slive, brokoli, cvetačo, koruzo …).

· Jeseni telo že išče toplejša živila (čebulo, krompir, česen, korenje …).

· Pozimi so primerna živila, ki ogrejejo, kot so gomoljnice (repa, koleraba), zelje, fižol. V zimsko prehrano spada vsa hrana, pridobljena iz živalskega mesa (ribe, piščančje meso, govedina, divjačina …) in jajca.

Krožnik zdrave prehrane

Pomembna veščina pri zdravem prehranjevanju je oblikovati ustrezno raznovrstno razmerje živil v posameznem dnevnem obroku in določiti velikost porcije. Naše porcije so navadno preobilne, kar vodi v previsok vnos energije v telo in prekomerno telesno maso. Velikost porcij in razmerje živil v posameznem obroku si lahko oblikujemo s pomočjo metode zdravega krožnika.

To je model za razporejanje jedi na krožniku z namenom zagotovitve potrebnih hranil v ustreznih razmerjih. Živila so na krožniku razvrščena v štiri skupine in zato bolj pregledna in razumljiva. Sadje in zelenjava zavzemata polovico krožnika (zelenjava nekoliko več kot sadje), dobro četrtino predstavljajo žita (predvsem polnozrnata, kaše), slabo četrtino pa beljakovine (meso, jajca, stročnice). Mleko in mlečne izdelke predstavlja kozarec mleka oz. vode.

R O ŽNIK ZDRAVE PR E H R ANE

Prehranska piramida

To je slikovni prikaz živil, ki naj jih jemo vsak dan. S tako prehrano naj bi zmanjšali tveganje za kronične bolezni in izboljšali splošno zdravje. V Sloveniji pri promociji zdrave prehrane uporabljamo prehransko piramido, ki temelji na načelih zdravega prehranjevanja Svetovne zdravstvene organizacije.

Nova prehranska piramida

vir: NIJZ

živila, ki jih uživamo redko

živila, ki jih uživamo v manjših količinah

meso, ribe ali zamenjava zanje - vsak teden zelenjavavsak dan po 2- do 3-krat tekočina - vsak dan po večkrat

žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila - vsak dan

mleko in mlečni izdelki - vsak dan sadjevsak dan po 2-krat

zmerna telesna aktivnost - vsaj 150 minut na teden, ali zelo intenzivna telesna aktivnost - vsaj 75 minut na teden

Ritem prehranjevanja

Ritem prehranjevanja je izredno pomemben dejavnik zdravega prehranjevanja, saj lahko že s pravilno časovno razporeditvijo obrokov zelo veliko naredimo za svoje zdravje in telesno maso. Za naše okolje je tradicionalno značilno uživanje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov (dopoldanska in popoldanska malica). Ko si načrtujemo prehrano, upoštevajmo načelo, da je med posameznimi glavnimi obroki od 3 do 5 ur razmika.

Glavobol (Pavlihova pratika, 1970)

Zaradi stalnega glavobola je moral končno k zdravniku, ki ga je pregledal in mu postavil nekaj vprašanj. Ne, nikdar ni pil, nikdar kadil, vedno je bil zmeren pri jedači, nikdar ni imel žensk. »Hm,« je rekel zdravnik, »verjetno vam je svetniški sij pretesen.«

Dobri medosebni odnosi

Pomemben faktor sreče in občutka zadovoljstva so stiki z drugimi ljudmi. V mislih imamo kakovostne odnose, ki nam dajejo občutek, da nismo sami, da smo slišani, da imamo oporo v drugih ljudeh. Najpomembnejši vir socialnih stikov starejših je družina. Daje nam občutek varnosti in pripadnosti. Imeti občutek, da se lahko obrneš na člane znotraj družine (partnerje, otroke, vnuke, brate, sestre), je nekaj zelo dragocenega. Družina je neke vrste gnezdo, kjer se naučimo ljubiti in biti ljubljeni.

Socialni stiki z okoljem

Dobri prijateljski in sosedski odnosi so dragoceni, saj nam omogočajo medgeneracijske stike in dajejo občutek varnosti. Pokličimo nekoga, ki ga že dolgo nismo, bodimo odzivni na povabila drugih. Prenekateri starejši neradi sprejemajo pomoč, saj nočejo biti v nadlego in breme. Povabimo prijatelje ali sosede na čaj in klepet, zaprosimo jih za manjše usluge, če česa sami ne zmoremo. Podpora naj bo potem vzajemna. Lahko se vključimo tudi v organizirane aktivnosti za starejše (vseživljenjsko izobraževanje, športne aktivnosti, družabne igre …). Pomanjkanje stikov lahko vodi v zdravstvene in psihične težave.

Težave starejših v duševnem zdravju Povsem normalno je, da so starejši kdaj žalostni in brez volje. Pojavljajo se težave s spanjem, pomanjkanje apetita, razdražljivost, pomanjkanje energije za vsakodnevna opravila … Če so ti občutki kratkotrajni in izzvenijo sami po sebi, niso zaskrbljujoči. Če pa takšni občutki trajajo dlje časa, se pojavijo brez očitnega razloga, vplivajo na odnose z bližnjimi, je to lahko znak težav v duševnem zdravju. Težave se običajno prepletajo in vplivajo na vse vidike delovanja starejše osebe. Napačno je prepričanje, da so nekatere duševne bolezni (npr. tesnoba, depresija, demenca, zasvojenost) pričakovan del staranja in kot take ne potrebujejo obravnave. Če kateri od prej navedenih simptomov ali različna kombinacija le-teh traja vsaj dva tedna ali več, je treba poiskati pomoč strokovnjaka.

Kakovosten spanec

Prepričanje, da starejši potrebujejo manj spanja, je zmotno. Priporočljivo je, da bi za normalno delovanje in ohranjanje zdravja dnevno spali od 7 do 8 ur. Za boljši spanec naj bo ura odhoda v posteljo in prebujanja vsak dan enaka. Prostor za spanje naj bo primerno zatemnjen in miren. Pred spanjem se odsvetuje uživanje težkih obrokov hrane. Če nespečnost traja dlje časa, je potrebno ukrepati.

Skrbimo za svoje dobro počutje

Na kakovostno, zdravo in aktivno staranje lahko vplivamo predvsem sami. Aktivno preživljanje dni vpliva na naše boljše fizično in psihično stanje. V vsakodnevna rutinska opravila dodajmo izziv za razvoj oziroma ohranjanje kognitivnih sposobnosti in vključimo telesno aktivnost, ki preprečuje številna bolezenska stanja in poškodbe.

Dobro preživimo dan. Zjutraj naredimo načrt, kaj bomo počeli čez dan. Vzemimo si čas za delo, počitek, gibanje, razvedrilo in za svoje bližnje – vsakega nekaj. Pomembno je, da smo dejavni, zato da ostanemo miselno in telesno aktivni. Pomembno je znati biti tudi sam s sabo, se sprejemati, spoznavati in se posvetiti svojim interesom, tudi če pri tem nimamo družbe.

Nekateri potrebujemo več časa zase in drugi manj. Oboje je normalno, dobro in koristno. Le pozorni bodimo na to, da imamo sami in ljudje okoli nas tudi osebe, na katere se lahko obrnemo, se z njimi pogovorimo in preživimo čas.

Gibanje je osnovna človekova potreba, tako kot potreba po zraku, hrani, vodi in svetlobi. Če želi človek živeti neodvisno od drugih, mora ohraniti sposobnost, da za različna opravila poskrbi sam. Njegovo telo se mora sklanjati, dvigovati, nositi bremena in se brez večjega napora premikati. S pomočjo telesne dejavnosti lahko posameznik svoje telo ohrani močno in gibljivo. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za doseganje večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča zmerna telesna dejavnost, ki traja skupaj vsaj 30 minut na dan, izvaja pa se večino ali vse dni v tednu.

Aerobna vadba ali vadba vzdržljivosti Z vadbo vzdržljivosti se povišata srčni utrip in frekvenca dihanja, kar ima blagodejne učinke na srčno-žilni in dihalni sistem. Boljša vzdržljivost pripomore k lažjemu opravljanju vsakodnevnih opravil, kar je v starosti še kako pomembno. Priporoča se, da starejši izvajajo vsaj 150 minut zmerno-intenzivne vadbe na teden, lahko v več sklopih dnevno, vendar naj en sklop ne bo krajši od 10 minut. Priporočene so naslednje aktivnosti: hitra hoja, hoja po stopnicah, vodne vadbe, kolesarjenje na sobnem kolesu, planinarjenje, aerobika, ples, tek na smučeh … Pri izvajanju vaj moramo upoštevati starost in zdravstveno stanje posameznika.

Vaje za krepitev mišične moči in vzdržljivost

S starostjo se naša mišična moč zmanjša, zato z vajami skrbimo za ohranjanje in krepitev mišične moči, vezivnega tkiva in mineralne gostote kostnega tkiva. Priporoča se, da starejši izvajajo vaje za moč dva- do trikrat tedensko. Med posameznimi vadbami naj bo vsaj 48‒72 ur premora. Preden začnete z vadbo, se nujno ogrejte (hoja, razgibalne vaje). Izvajajte različne vaje, in sicer 10 do 15 ponovitev vsake. Vaje izvajajte z lastno telesno težo, z utežmi ali elastikami. Z utežmi ne smemo pretiravati, če vaja povzroči bolečino, jo prekinite. Primeri vaj so opisani in slikovno prikazani v prosto dostopni »Spletni knjižici telesnih vaj za starejše odrasle« avtorjev Jasne Lovrenčič in Damirja Karpljuga.

Vaje za gibljivost

Z leti je gibljivost posameznika precej zmanjšana. Vaje za boljšo gibljivost izvajamo vsaj dvakrat tedensko po najmanj 10 minut. V vsakem položaju naj bi vztrajali od 10 do 30 sekund, posamezna vaja naj se ponovi tri- do štirikrat. Priporočajo naslednje vaje: dvigovanje rok nad glavo, polpočepi ali počepi ob opori, elementi joge, pilatesa in nekatere vaje iz gimnastike. Izbor vaj moramo prilagoditi svojim zmožnostim.

Prazno zadovoljstvo (Pavlihova pratika, 1981)

»Kakšen čudovit dan!« je vzhičeno rekel sprehajalec redarju v parku.

»Le kaj imam jaz od tega!« se je razburil redar. »Jaz sem tu službeno.«

Vadba za ravnotežje

Pri ohranitvi oziroma vzpostavitvi ravnotežja sodelujejo vid, sluh, ravnotežni organ, center za ravnotežje ... Dobro ravnotežje preprečuje padce, ki so v starosti pogost pojav. Vaje naj bi izvajali dva- do trikrat tedensko vsaj 15 minut na dan. Pri vsaki vaji naredimo 8‒10 ponovitev, 2‒3 serije. Z vajami začnemo postopno od enostavnejših proti zahtevnejšim.

Vaje za izboljšanje ravnotežja vključujejo:

· stoje (stoja na obeh nogah, noga ena za drugo, na eni nogi, na petah ali prstih, na ravnotežnih blazinah ...),

· dinamično gibanje (vstajanje iz sedečega/ležečega položaja, hoja ena noga za drugo, zgornji del telesa obračamo v levo in desno ter s pogledom sledimo smeri obrata, sklanjamo se naprej in pobiramo predmete s tal ...),

· izvajanje vaj z zaprtimi očmi (stoja na obeh nogah, na eni nogi, na ravnotežnih blazinah ...),

· vaje med hojo po črti (postavljamo nogo pred nogo, hoja, postanek z vmesno vajo, nadaljujemo s hojo, ponovni postanek ...),

· izvajanje vaj na nestabilni podlagi (na ravnotežni polžogi ali blazini, plošči, krožniku, gugalnici ...).

Nekaj

nasvetov

za lažji začetek

Redna telesna dejavnost krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem ter vpliva na kakovost spanca, zato:

· postopoma vključujmo telesno dejavnost v svoj vsakdan,

· pogosteje izvajajmo aktivnosti, ki jih že izvajamo,

· čim več hodimo,

· začnimo s preprostimi vajami za raztezanje,

· pogosto se premikajmo sem ter tja,

· uporabimo stopnice namesto dvigala,

· nakupovalne vrečke nesimo domov sami, če le niso pretežke,

· izberimo aktivnosti, ki so nam všeč,

· vključimo se v organizirano vadbo v lokalni skupnosti,

· pred začetkom vadbe se posvetujmo z osebnim zdravnikom.

Hoja ‒ najbolj priljubljena aktivnost

Redna hoja ima pozitiven učinek na zdravje, koristi celemu telesu, poleg tega je preprosta, varna in brezplačna.

Hodimo vsaj 30 minut na dan večino dni v tednu.

Kognitivne sposobnosti starejših Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov, to je kratkoročnega in dolgoročnega spomina, besednega izražanja, spretnosti računanja, logike in orientacije v času in prostoru. Znano dejstvo je, da pri starejših vsaj po določeni starosti prihaja do upadanja kognitivnih sposobnosti.

Upad sposobnosti

S staranjem oslabita vid in sluh, vohanje postane manj ostro, okus manj izrazit in poslabša se zaznavanje tipanja. Prav tako prihaja do upadanja pozornosti, če se je potrebno osredotočiti na več informacij ali opravljanje dveh ali več nalog hkrati. Zaradi motenj v spominskem sistemu slabi kratkoročni spomin, zato si pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti pomagamo z različnimi strategijami in pripomočki, kot npr. zapisovanje v beležnico, uporaba koledarjev, elektronskih »reminderjev«. Kognitivne okvare lahko nastanejo zaradi slabe prekrvavitve, visokega pritiska, debelosti, sladkorne bolezni, poškodbe možganov, alzheimerjeve ali parkinsonove bolezni, uživanja alkohola in mamil. Na srečo pa s staranjem ne upada inteligentnost.

Ohranjanje kognitivnih sposobnosti

v starosti

Na procese mentalnega staranja vplivajo zdravstveno stanje, intenzivna ali zmerna fizična aktivnost, življenjski slog, socio-ekonomsko okolje, okoliščine v mladosti, družina, socialna mreža, miselne in druge družabne aktivnosti.

Kognitivni trening

To je vsaka aktivnost, ki zaposluje naše možgane, saj rabijo aktivno vadbo in ustvarjalen pristop. Izvedite preproste vaje, ki so za možgane neobičajne in spodbujajo njihovo produktivno delovanje:

· umijte zobe z levo roko (levičar z desno),

· izberite novo pot do knjižnice, · izberite svojo različico telesne aktivnosti, · rešujte križanke, uganke, šarade,

· počnite preproste stvari z zaprtimi očmi nekaj minut na dan, · uporabite intuicijo,

· odrecite se nezdravi hrani v korist zdrave prehrane,

· sestavite dnevni jedilnik iz živil, ki jih še niste jedli.

Zahtevnejše aktivnosti

Izberemo lahko: sinhrono risanje (z obema rokama), iskanje sopomenk in protipomenk besedam, povzetek prebrane knjige ali članka iz časopisa, recitiranje poezije, opis slike, računanje brez kalkulatorja, učenje novih dejavnosti (tujega jezika, igranja na instrument, fotografiranja …), spominjati se in pisati avtobiografijo (vračati se od sedanjosti v otroštvo ali pa pisati kronološko od otroštva do sedanjosti).

Primeri vaj (pregovori, iskanje in povezovanje besed)

2. V preglednici poiščite besede, ki so navedene v stolpcu na desni, in črke pobarvajte. Iskane besede so lahko napisane v vodoravni, navpični ali diagonalni smeri.

3. Poiščite 12 besed, ki so sestavljene iz dveh delov. Vsak del lahko uporabite zgolj enkrat.

Vaja za ljudi, ki niso v dobri kondiciji

V vsaki roki imejte petkilogramsko vrečo krompirja. Roki iztegnite naravnost ob strani, zadržite ju v položaju za minuto, nato pa sprostite. Po nekaj tednih preidite na 10-kilogramske vreče krompirja. Nato poskusite s 50-kilogramskimi, na koncu pa še s 100-kilogramskimi in poskusite držati roke vzravnane več kot eno minuto. Ko se boste počutili samozavestno na tej ravni, v vsako vrečko dajte po en krompir. :)

Brina Povše, T2A Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Nasmeh

Pred nekaj leti sem spoznala deklico. Bila je enake starosti kot jaz in na prvi pogled povsem običajno dekle. Takoj ko sva pričeli pogovor, sem spoznala, da je nema. Ker to ni bila običajna situacija zame, sem se ustrašila, kako se bova sporazumevali. Tudi v njenih očeh sem videla strah, saj sva obe imeli veliko željo po prijateljstvu. Zato sva sklenili, da se skupaj naučiva znakovnega jezika. Skupaj sva preživljali vedno več časa in se učili. Deklica je bila vedno nasmejana, tudi ob napornih in težkih dnevih je našla kanček energije in se mi nasmehnila. Imela je najlepši nasmeh na svetu. Takrat sem spoznala, da ne glede na to, kakšna je človekova zunanjost ali kakšna njegova notranjost, nasmeh pove več, kakor bodo besede kdaj koli lahko. Nasmeh je prav zares najlepša stvar, ki jo človek lahko nosi.

Neža Krištof, T2A Šolski center Novo mesto, SEŠTG

DOBRO JE V E DETI

Stare modrosti:

Kakor si sejal, tako boš žel.

Po toči zvoniti je prepozno.

Kruha ne naredi moka, ampak roka.

Ni vse zlato, kar se sveti. Drevo ocenjuj po plodovih.

Vsak je svoje sreče kovač.

Domišljija: Žana Bartolj, 1. e, Gimnazija NM

KAM Z OSTANKI PRAZNIČNEGA PECIVA

Sladica iz ostankov biskvita

Ostanke biskvita narežemo na rezine ali kocke in prelijemo z nekaj žlicami soka ali kompota. Količina preliva je odvisna od tega, kako suh je biskvit.

Navlažen biskvit naložimo v skodelice, dodamo sveže sadje ali sadje iz kompota ter okrasimo s sladko smetano. Da bo sladica bolj pisana, lahko v skodelico po plasteh izmenoma nalagamo biskvit in sadje.

»Mafini« s čokolado in koruznimi kosmiči Čokoladne miklavže in božičke, ki so nam ostali od prazničnega obdarovanja, odvijemo iz alufolije in stopimo nad soparo. Čokoladni zmesi dodamo nekaj jedilnih žlic sladke smetane in koruzne kosmiče. Za 200 g čokoladnih figuric potrebujemo 120 g koruznih kosmičev. Vse sestavine dobro premešamo in nadevamo v kalupe za mafine. Za boljši okus in videz lahko sladico potresemo s kokosovo moko ali kakšnim drugim posipom. Počakamo eno uro, da se čokolada nekoliko strdi, in postrežemo.

Zmota odpade (Pavlihova pratika, 1973)

»Tako ravnaš z mano, da ljudje gotovo mislijo, da sem tvoja kuharica, ne pa žena.« »Potolaži se! Kdor je že kdaj pri nas jedel, mu kaj takega ne more priti na misel.«

Stop rjavim bananam

Banane lahko hitro porjavijo oziroma se na njih pojavijo rjave pege. Nekateri pravijo, da so takšne še boljšega okusa, drugi tega ne marajo. Rjavenje banan lahko preperečimo s preprostim ukrepom – bananine peclje ovijemo v aluminijasto folijo. To bo podaljšalo svežino banan za kar nekaj dni.

Osvežilna bananina sladica

Banane, ki imajo rjave pege oziroma so prezrele, lahko porabimo za izdelavo »sladoleda«. Banane narežemo na koščke in jih zamrznemo. Zmrznjene banane v mešalniku zmešamo do kremaste konsistence. Lahko uporabimo tudi palični mešalnik. Bananam lahko dodamo tudi drugo zmrznjeno sadje ali jogurt, kar bo sladico naredilo še bolj kremasto.

Krompir za »odsoljevanje« preveč slanih jedi Vsakemu izmed nas se je že kdaj zgodilo, da je hrano preveč posolil. Pri »odsoljevanju« jedi si lahko pomagamo s krompirjem. Olupimo ga in razrežemo na večje kose. Kose krompirja položimo na preveč soljeno hrano in počakamo deset minut. Zaradi velike vsebnosti škroba bo krompir nase vezal odvečno sol in težava s preslano hrano bo rešena.

Popolni zrezki

Če želimo, da so zrezki lepo rjavo zapečeni, jih ne smemo peči prehladnih. Ko jih vzamemo iz hladilnika, jih najprej pustimo stati uro ali dve, da se ogrejejo na sobno temperaturo, nato z njih popivnamo odvečno vodo in jih začinimo. Šele takrat so pripravljeni, da jih spečemo.

Najboljše palačinke

Ne glede na recept, po katerem pripravljate palačinke, zmesi vedno dodajte dve žlici kisle smetane. Tako bodo veliko bolj puhaste in slastne. Podoben učinek boste dosegli, če boste masi dodali žličko ali dve sode bikarbone.

Zmrznjeno grozdje

Če nam ostaja grozdje, obstaja kar nekaj načinov, kako ga shraniti in porabiti kasneje. Lahko skuhamo marmelado ali sok, grozdne jagode pa lahko shranimo v vrečko in jih zamrznemo. Pozimi si lahko iz zamrznjenega grozdja pripravite vitaminski napitek. Grozdne jagode prevremo v vodi z malo sladkorja in vse skupaj zmiksamo v mešalniku. Če je sok pregost ali presladek, ga razredčimo z vodo. Zmrznjeno grozdje lahko uporabimo tudi za peko peciva.

Kremast pire

Če želimo, da bo pire res kremast, moramo kuhan krompir, preden ga pretlačimo v pire, osušiti. Položimo ga v čisto in toplo ponev ter ga pustimo, dokler ne izhlapi vsa voda. Ponev ne sme biti prevroča. Ko bo krompir osušen, ga zmečkamo, po želji mu lahko dodamo maslo, smetano ali mleko.

Kam z vinom, ki nam je ostalo v odprtih steklenicah Ne veste, kam z vinom, ki vam je ostalo po prazničnem kosilu ali večerji v odprti steklenici. Rešitev je preprosta. Vino natočite v modelčke za zamrzovanje in ga zamrznite. Tako zamrznjeno vino boste lahko uporabili pri pripravi različnih jedi, kot so omake, golaž ali rižota.

Sušenje čebule

Če nam spomladi čebula začne odganjati, jo lahko posušimo. Čebulo narežemo na kolobarje in jo posušimo v pečici ali sušilniku za sadje oz. zelenjavo. Iz desetih kilogramov sveže čebule dobimo približno kilogram suhe. Suho čebulo shranimo v steklene kozarce in uporabimo kot dodatek k različnim jedem. Čebulo lahko posušimo tudi, če nimamo primernega prostora za shranjevanje.

Kako pripravimo testenine

Testenine kuhamo v desetkratni količini osoljene vrele vode. Za 100 g testenin vzamemo torej liter vode, za družinski obrok s 400 g testenin pa štiri litre vode. Kuhanih testenin ne spiramo s hladno vodo, razen kadar bomo iz njih pripravili testeninsko solato. Testenine odcedimo in takoj stresemo v ponev z omako. Nekaj vode od kuhanja testenin si vedno prihranimo, da z njo obogatimo omako. Ker vsebuje nekaj škroba, omako dobro poveže brez dodatka moke. Za nameček se omaka bolje oprime testenin.

Kako na čevljih odstranimo madeže od soli

Seveda smo veseli, ko cestne službe solijo cestišče in s tem preprečijo marsikatero nevšečnost. Žal pa ima sol tudi svoje slabe strani. Ena takih so beli madeži, ki jih sol pušča na naših čevljih. Čistilo za odstranitev teh madežev lahko izdelamo kar sami. Potrebujete le alkoholni kis in vodo v razmerju 1 : 1. V mešanico namočimo krpo in nežno odstranimo madeže. Suhe čevlje nato premažemo še z ustrezno pasto za zaščito. Za vsak primer pa ta domači pripravek najprej preizkusimo na skritem delu čevlja.

Vrečke s silikagelom lahko koristno uporabimo Vrečke s silikagelom ‒ drobnimi belimi kroglicami, ki jih najdemo v najrazličnejših pakiranjih oblačil in hrane, so namenjene temu, da vsrkajo vlago. Namesto da jih zavržemo, jih lahko s pridom uporabimo tudi v gospodinjstvu. Tukaj je nekaj predlogov.

· Dodamo jih v škatlo, kjer hranimo nam ljube stare knjige, revije, stripe ali dokumente. Kroglice bodo preprečile preperevanje papirja.

· S kroglicami lahko podaljšamo življenjsko dobo britvic. Britvice položimo v posodico in poleg damo vrečke s silikagelom. Gel bo vezal vlago in preprečil rjavenje britvic.

· Vrečke s silikagelom položimo v škatlo, kjer hranimo srebrn nakit. Kroglice bodo preprečile, da bi nakit zaradi vlage potemnel.

Kako očistiti krtačo za lase in glavnik

Za čiščenje glavnika in krtače, na katerih so se nabrali lasje, odmrli deli kože in prah, lahko uporabimo peno za britje. Iztisnemo jo na krtačo oziroma glavnik, počakamo približno 30 minut in izperemo pod tekočo vodo.

Nad neprijetne vonjave v hladilniku s sodo bikarbono in mleto kavo Zelo pomembno je, da pazimo na red in čistočo v hladilniku ter iz njega sproti odstranjujemo pokvarjene stvari. Kljub vsej skrbi pa se hladilnik včasih navzame trdovratnega vonja, ki se ga ne da odstraniti s preprostim brisanjem. Neprijetnih vonjav iz hladilnika se boste najlažje znebili s pomočjo sode bikarbone. Hladilnik najprej pobrišite, nato pa na eno izmed poličk položite odprto škatlico s sodo bikarbono. Namesto sode bikarbone lahko uporabite tudi mleto kavo. Če je vonj posebej močan, lahko posežete po aktivnem oglju, ki ga kupite v lekarni. Stresite ga v posodico in ga pustite delovati več dni, oziroma dokler je to potrebno.

Če se zamaši odtok Če se nam zamaši odtok pri kuhinjskem koritu ali umivalniku, ga lahko poskušamo odmašiti s sodo bikarbono in kisom. V odprtino odtoka ali pa ob njem potresite dve žlici sode bikarbone in spirajte s kisom, dokler se vsa soda ne raztopi. Na koncu odtok sperite z večjo količino vrele vode.

Jajčne

lupine kot dodatek pasji hrani

Jajčno lupino zmeljite v prah in ga dodajte v pasjo hrano. Tako boste še dodatno poskrbeli za zdrave kosti in zobe svojega štirinožnega prijatelja.

Vsestranska uporabnost soli

Sol je več kot samo začimba v naši kuhinji. Z njo lahko na primer odstranite madeže, rjo in podaljšujete življenjsko dobo predmetov in živil.

· Metle bodo imele daljšo življenjsko dobo, če jih boste pred prvo uporabo namočili v vroči slani vodi. Enako velja za zobne ščetke.

· Madeže z oblačil boste lažje odstranili, če boste na še sveže nanesli nekaj soli. Oblačila nato operite kot običajno.

· Če polijete vino po preprogi ali namiznem prtu, na madež takoj nasujte sol. Prt nato sperite z mrzlo vodo, s preproge pa boste morali sol postrgati in posesati.

· S pomočjo soli in krpe lahko odstranite rjo. Po drgnjenju sperite z vodo.

· Če se vam likalnik lepi na oblačila, sol zavijte v krpo, nato pa z vročim likalnikom nekajkrat potegnete čeznjo. Sol bo mimogrede odstranila vse nečistoče.

Trik za brušenje nožev Če doma nimate ali ne najdete brusilnika za nože, si lahko pomagate s keramično skodelico. Obrnite jo na glavo, saj je njen spodnji rob zelo podoben brusilnemu kamnu. Ob rob večkrat potegnite z nožem in rezilo bo takoj ostrejše.

Kako preženemo komarje

S poletnimi meseci pridejo tudi komarji, ki nam ne pustijo, da bi mirno uživali v toplih večerih. Da bo nadležnega brenčanja čim manj, jih lahko poskušamo odgnati s kavo, rožmarinom ali pripravkom iz česna. Na majhen krožnik posujmo dve do tri velike žlice kave in jo zažgemo. Isti učinek bomo dosegli, če bomo zažgali nekaj vejic rožmarina. Močan vonj, ki ga oddajata kava in rožmarin, bosta odgnala nadležen mrčes. Iz česna pa lahko pripravimo tekočino, ki jo popršimo po prostoru oz. površinah. Nekaj strokov česna zmeljemo in jih zavremo v vodi. Ohlajeno tekočino precedimo v plastenko s pršilko in domač pripravek za preganjanje komarjev je nared.

Če so nas komarji kljub vsemu opikali, lahko za omilitev srbečice uporabimo koruzni škrob. Tri žlice ga zmešamo s toliko vode, da dobimo pasto, ki jo po potrebi nanesemo na mesto pika.

Na pomoč (Pavlihova pratika, 1985)

»Halo, ali je tam društvo za zaščito živali?«

»Da. Kaj želite?«

»Prosim, takoj pošljite nekoga! Na našem dvorišču sedi na veji neki poštar in žali mojega psa.«

Kako se znebiti neprijetnih vonjav po beljenjenju in barvanju

Po beljenju sten ali barvanju lesenih oziroma drugih površin je vonj po barvi v prostoru prisoten še nekaj časa. To je še zlasti moteče v spalnih prostorih. Neprijetnega vonja se lahko znebimo na zelo preprost način. Po barvanju v prostor postavimo nekaj skled z vodo, v katere smo dali sveže narezano čebulo. Ta bo neprijetne vonjave vpila že po nekaj urah.

Računalnik nam olajša vsakdan

Računalnik res ne more nadomestiti osebnih stikov, lahko pa nam zelo olajša nekatera opravila:

· prek njega lahko plačujemo položnice in uredimo druge bančne storitve,

· komuniciramo z zdravnikom, lekarno, urejamo stvari na upravni enoti ali policiji,

· rezerviramo počitnice,

· si dopisujemo s prijatelji in vnuki,

· poiščemo različne uporabne informacije, poslušamo glasbo ali celo gledamo filme.

Čeprav imate morda občutek, da računalnik ni za vas, se lahko računalniških veščin le z malce dobre volje zelo hitro naučite. Pri tem so vam lahko v pomoč vaši otroci ali vnuki. Lahko pa obiščete tudi računalniške tečaje, ki jih prirejajo društva upokojencev.

Znebimo se prahu

Prah, ki se nabira po stanovanju, nas pogosto spravlja v slabo voljo. Nastajanju prahu se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa vsaj poskušamo zmanjšati njegovo količino z mešanico olja, kisa in vode. Oljni dodatek poskrbi, da se prah težje »prilepi« na površino, zato ga je potrebno manj pogosto brisati. V pršilki zmešamo:

· 470 ml vode,

· 60 ml alkoholnega kisa,

· eno žlico olivnega olja,

· 3 kapljice tekočine za pomivanje posode,

· nekaj kapljic eteričnega olja po želji, da bo vonj lepši.

Zaprašene površine najprej obrišemo, nato pa na očiščene površine s krpo iz mikrovlaken nanesemo mešanico in pustimo, da se posuši. Če boste mešanico uporabljali na občutljivih površinah, jo najprej preizkusite na manjšem delu, ki ni toliko viden. Če v štirih urah ni neželene reakcije, lahko mešanico uporabite na celotni površini.

Škripanje vrat Če nimate posebnega sredstva proti škripanju vrat, lahko nanesete kar peno za britje ali maslo. Za natančnejši nanos si lahko pomagate z vatirano paličico. Odvečno peno oziroma maslo odstranite, da ne bo na vratih ostal madež.

Pepel kot čistilno sredstvo

Iz pepela lahko pripravite pasto za čiščenje. Pepel najprej presejete, da dobite fin prah, ki ga zmešate z vodo. Pasto lahko uporabite za odstranjevanje sledov nalepk in lepila na različnih steklenih površinah, kozarcih in drugih steklenih posodah. Z njo lahko zelo učinkovito očistite vrata kamina. Učinkovita bo tudi pri čiščenju počrnele spodnje strani loncev ali ponev. Posodi iz nerjavečega jekla pa boste s pripravkom iz pepela povrnili sijaj. Če imate kokoši, lahko pepel potresete po prostoru, kjer gnezdijo, in tako preprečite razvoj pršic.

Odstranjevanje madežev od krvi Če smo oblačilo umazali s krvjo, bomo madež najlažje odstranili tako, da oblačilo namočimo v sladko pijačo z mehurčki in jo tam pustimo čez noč. Naslednji dan oblačilo operemo kot običajno.

Obdarujmo z naravo Včasih se znajdemo v zadregi, kaj podariti ob različnih praznikih in priložnostih nekomu, »ki ima že vse.« Če nimamo prave ideje za izvirno, a ne predrago darilo, nikar ne posegajmo po okrasnih predmetih, na katerih se bo nabiral prah. Namesto tega raje izberimo kaj naravnega. Vrečko čebulic, ki bodo obdarovancu obarvale prve spomladanske dni, škatlico izbranega čaja, morda kozarček domače marmelade ali culico suhih krhljev, okrašeno s praznično pentljo, doma pečen kruh ali pletenico, kozarec domačih začimb, domače rezance ali ribano kašo – vse to so žepu in okolju prijazna darila, ki gotovo ne bodo končala na dnu omare s pozabljenimi darili.

NASVETI ZA VRTNARJENJE

Vrt na okenski polici Če nam zdravje ne dopušča, da bi obdelovali vrt ali pa vrta nimamo, si lahko ustvarilo mini vrtiček na okenski polici. Tam lahko gojimo različne vrste dišavnic in začimb, vse od peteršilja, bazilike, materine dušice, šetraja, mete, melise, žajblja pa do rožmarina. Najboljše mesto za gojenje začimb in zelišč je svetla okenska polica, pod katero ni radiatorja. Zelišča se še bolj razrastejo, če jim bomo liste in vejice pogosto obrezovali. Če se zelišča razrastejo hitreje, kot jih sproti porabimo, jih lahko posušimo in shranimo za kasnejšo uporabo.

Kavna usedlina kot vrtno gnojilo Kavna usedlina, ki jo pomešamo z vodo, je odlično naravno gnojilo za rastline. Mešanico polijemo po vrtu, lahko pa z njo pognojimo tudi sobne rastline. Koristna je tako za necvetoče kot cvetoče rastline. Rastline nahrani in jih varuje pred škodljivci. Kavna usedlina namreč vsebuje številne za rastline koristne snovi: dušik, kalcij, fosfor, železo, kalij, magnezij in krom. Pomagala naj bi tudi vsrkavati težke kovine, ki se lahko nahajajo v zemlji.

Vsestranska uporabnost jajčnih lupin na vrtu

Jajčna lupina je bogata s kalcijem, vsebuje pa tudi manjše količine magnezija, fosforja in kalija, zato jo lahko uporabimo v številne namene.

Za kompost

Jajčne lupine, ki jih boste dali v kompost, se bodo tam razgradile in kompost obogatile s kalcijem in drugimi minerali, ki jih rastline potrebujejo rast.

Za zaščito rastlin

Jajčne lupine, položene med rastline na vrtu, so odlična zaščita pred polži in gosenicami.

Za pripravo gnojila

Jajčne lupine namakajte v vodi nekaj dni, nato tekočino precedite in uporabite za zalivanje rastlin.

Jajčne lupine kot lončki za sadike

Jajčne lupine napolnite z zemljo in vanje posejte semena. Ko bodo sadike dovolj zrasle, jih lahko v vrt posadite kar skupaj z jajčnimi lupinami.

Zaščita (Pavlihova pratika, 1981)

Butalec sreča prijatelja, ki gre s kanglico za zalivanje rož.

»Kam pa s kanglico?«

»Na pokopališče, rože zalivat.«

»Pa saj dežuje!«

»Nič hudega, imam dežnik s seboj.«

Kako semena vzpodbudimo, da hitreje kalijo?

Sejanje semen je prvi korak do okusne zelenjave in čudovitega cvetja. Da bodo semena čimprej skalila, jim lahko pomagamo z nekaj preprostimi ukrepi.

· Semena dan pred setvijo namočimo v mlačno vodo ali kamilični čaj. Namočena semena bodo nabrekla, semenska ovojnica pa se bo zmehčala. Semen nikoli ne namakamo več kot 24 ur, saj bi lahko sprožili proces gnitja.

· Nekatera semena lahko pred setvijo za nekaj časa zamrznemo. To lahko na primer naredimo s semeni paradižnika in motovilca.

Pravilna hramba semen

Semena, ki so nam od pomladanske setve ostala v vrečkah, in tudi tista, ki smo jih sami vzgojili, moramo pred hrambo dobro posušiti. Najbolje bo, da suha semena shranimo v kozarce z navojem, ki tesno zapira, saj bomo tako preprečili dostop škodljivcev in tudi vlage. Kozarce hranimo na suhem in temnem mestu, saj bomo semenom tako podaljšali kaljivost. Temperatura prostora, kjer hranimo kozarce s semeni, naj bo med 5 in 8 stopinj C.

NASVETI ZA VRTNARJENJE

Pripravek iz paradižnikovih listov za odganjanje listih uši Listne uši se hranijo z rastlinskimi sokovi in tako zavirajo rast rastlin. Da zmanjšamo njihovo pojavnost, v vrt nasadimo nekaj aromatičnih zelišč, kot so origano, meta, koromač, česen. Kadar se uši kljub temu pojavijo na rastlinah, jih lahko popršimo s tekočino, ki smo jo pripravili iz paradižnikovih listov. Za pripravo domačega pripravka proti ušem potrebujemo 200 do 300 g paradižnikovih listov, ki jih nasekljamo in čez noč namočimo v 2 dcl vode. Naslednji dan tekočino precedimo in s tako dobljenim pripravkom popršimo prizadete rastline.

Zorenje nedozorelih paradižnikov Zelene nedozorele paradižnike, ki jim jesenske temperature ne dovolijo, da bi dozoreli, lahko poberete in zložite v večjo kartonasto škatlo. Paradižniki se ne smejo dotikati med seboj. Mednje položimo zrelo banano ali jabolko, kar bo pospešilo zorenje paradižnikov. Škatlo zapremo in počakamo približno 10 dni, da paradižniki pordečijo. Priporočljivo je, da vsak dan preverimo, ali kakšen od paradižnikov ni začel gniti. Nagnite paradižnike odstranimo iz škatle.

Ko pride pomlad (Pavlihova pratika, 1979)

»Mami, ali grem lahko malo v park poslušat slavčka, ki tako lepo poje?«

»No, Metka, pa pojdi za kratek čas, ampak glej, da ne boš svojemu slavčku spet nesla očetovih cigaret.«

Čuk že ve (Pavlihova pratika, 1979)

»Sinoči sem slišal čuka skovikati na vaši strehi, sosed.« »Saj sem ga jaz tudi, pa se mi je zdelo, da sedi na vaši strehi …« »Nemogoče, saj sem vendar 30 let mlajši od vas.«

Poskrbimo za ptice

Ptice nas spomladi in poleti razveseljujejo s petjem, pa tudi pred marsikaterim škodljivcem na vrtu ali sadnem drevju nas rešijo. Zato je prav, da pozimi poskrbimo zanje s primerno hrano. Opazovanje dogajanja v krmilnici bo zanimivo za otroke, pa tudi nam bo popestrilo kakšen samoten dan.

Hrana, s katero hranimo ptice, naj bo podobna tisti, ki jo najdejo v naravi. To so različna semena, kot so proso, oves, pšenica, semena konoplje, sončnic ali buč. Pticam lahko nastavimo v krmilnice tudi bukov žir, rozine ali ovsene kosmiče. Kosi, taščice in brinovke bodo veseli tudi jabolk.

Pranje solate

Dogodek sega v moj daljni 1. razred. Starši so mi naročili, naj v koritu operem solato. Ker takrat še nisem znal tega storiti, sem razumel, da moram solato skopati. Odprl sem vodo in v napolnjeno korito vrgel solato. Da bi jo res temeljito skopal, sem notri nalil mešanico mila in detergenta in začel kopati. Solata se je zelo spenila in kasneje sem jo začel spirati. Pri tem so me zalotili starši in se mi začeli smejati. Deset let kasneje to zgodbico še vedno povedo vsem gostom in meni, ko perem solato.

Marko Knoll, 2. k Gimnazija Novo mesto

Pri naravoslovju

V sedmem razredu je bil že proti koncu šolskega leta med uro naravoslovja vprašan moj sošolec. Ni mu šlo, zato se učiteljica odloči za preprostejša vprašanja in ga vpraša, iz česa zraste sončnica. Sošolec ji ves zmeden odgovori, da nastane iz fižola. Učiteljica se je razburila in ga nato vprašala, ali fižol nastane iz sončničnega semena, in sošolec je samozavestno prikimal. Izmučena učiteljica ga je na koncu vprašala, ali misli, da je sladoled narejen iz kovine.

Eva Hočevar, K1b Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Sončni zahod na morju:

Alja Fink, 4. a, OŠ Drska

RDEČI KRIŽ

Slogani Rdečega križa:

Rešimo križe in težave.

Skupaj smo neustavljivi.

Lepo dejanje najlepše mesto najde. Da nas ne pretrese, ko nas strese. Ker nam je mar.

Dobro se z dobrim vrača. Nisi sam.

Družina: Lucija Strmole, 1. b, Gimnazija NM

ROJSTVO MEDNARODNEGA RDEČEGA

KRIŽA

Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu, saj združuje 192 nacionalnih združenj, letno ji pomaga več kot 100 milijonov ljudi. Nastanek te organizacije je povezan s prostovoljnim nudenjem prve pomoči vsem ranjencem. Še danes je to eno od temeljnih poslanstev Rdečega križa.

Zgodovinsko ozadje nastanka RK

Junija 1859 je v Solferinu v Severni Italiji po hudi bitki obležalo 40.000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. V bližini bojišča se je znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki je, zgrožen nad trpljenjem vojakov, v bližnji cerkvi organiziral pomoč vsem ranjencem z bojišča – Italijanom, Francozom in Avstrijcem. Krajevno prebivalstvo, predvsem ženske, so pod njegovim vodstvom nudile prvo pomoč ranjencem, tako da so jim povezale rane in jih oskrbele z vodo, hrano in odejami. Ženske so vzklikale “tutti fratelli” (vsi smo bratje).

Spomin na Solferino Dunant je po svojem doživetju napisal knjigo Spomin na Solferino, ki je ob izdaji leta 1862 vzbudila pozornost po vsej Evropi. Tu je predstavil zamisel, da bi dopolnili vojaško medicinsko službo z organizacijami, ki bi izurile svoje člane za to delo. Ranjenci in prostovoljci bi imeli nevtralen status, tudi na bojišču.

Da bi dosegli cilje, predstavljene v knjigi, je Dunant s štirimi someščani ustanovil Mednarodni odbor za pomoč ranjencem, kasneje preimenovan v Mednarodni odbor Rdečega križa.

Ustanovitev mednarodne organizacije Rojstni datum Rdečega križa je 29. oktober 1863, ko so se v Ženevi srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), dosti kasneje sta se mu pridružila še rdeči polmesec (v muslimanskih državah) in rdeči kristal (v Izraelu).

V bolnišnici (Pavlihova pratika, 1969)

Bolniška sestra zakliče novemu pacientu prek hodnika: »Pojdite tačas kar v posteljo, pridem takoj za vami!«

RDEČI KRIŽ NA SLOVENSKEM

RK na Kranjskem

Rdeči križ deluje na Slovenskem od leta 1866, ko je bilo pod Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom. Leta 1879 se mu je pridružilo še moško deželno društvo. Obe društvi sta se združili leta 1902 in društvo je kot del avstro-ogrskega društva RK delovalo do konca prve svetovne vojne.

RK po prvi in med drugo svetovno vojno

Od leta 1921 do 1941 je slovenski Rdeči križ deloval kot Banovinski odbor Rdečega križa Kraljevine SHS in pozneje Rdečega križa Jugoslavije. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije je bil jugoslovanski Rdeči križ razpuščen. Leta 1942 je italijanski okupator ustanovil Rdeči križ Ljubljanske pokrajine, po kapitulaciji Italije pa je slovenski Rdeči križ deloval pod nemškim okupatorjem, a le do leta 1944, ko je bil odbor RK poslan v internacijo.

Ustanovitev RK na osvobojenem ozemlju 18. junija 1944 so na osvobojenem ozemlju v Gradcu v Beli krajini ustanovili Rdeči križ Slovenije. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okrog 150 ljudi – zastopniki civilne in vojaške oblasti, zdravniki, odposlanci z osvobojenega in nekaj tudi z neosvobojenega ozemlja ter zastopniki tujih vojaških misij. Po koncu druge svetovne vojne je deloval kot del Rdečega križa Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije je leta 1993 mednarodna organizacija RK priznala Rdeči križ Slovenije kot samostojnega in enakopravnega člana Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE DANES

Rdeči križ Slovenije (RKS) je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije. Je član Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pravno podlago predstavlja Zakon o Rdečem križu Slovenije, kjer so opredeljena javna pooblastila, ki jih ima RKS. Združuje 56 območnih združenj (OZ) in 960 krajevnih organizacij (KORK) ter ima več kot 180.000 članov. Sedež RKS je v Ljubljani, sedeži območnih združenj pa so razporejeni po nekaterih občinah v Sloveniji.

GLAVNE DEJAVNOSTI RK

Krvodajalstvo

RKS organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh. Z organizacijo krvodajalskih akcij, ki jih izvajajo vsa območna združenja, zagotavlja RKS okoli 100.000 odvzemov krvi na leto oz. skupaj 45.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam v Sloveniji.

Usposabljanje za prvo pomoč Programi usposabljanja za prvo pomoč sodijo v sklop javnih pooblastil. Strokovni center za prvo pomoč pri RKS, kjer sodelujejo priznani strokovnjaki, zdravniki specialističnih področij, oblikuje doktrino prve pomoči na nacionalni ravni. Programi prve pomoči so namenjeni usposabljanju bolničarjev, pripadnikov enot RK za prvo pomoč, voznikom motornih vozil, zaposlenim v podjetjih in ustanovah ter vsem drugim, ki to znanje potrebujejo. Vsebine prve pomoči si prizadevamo vključiti v redni učni program za osnovne in srednje šole.

Pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah

RKS sodeluje pri zagotavljanju pomoči v elementarnih nesrečah doma in v tujini. Pomoč obsega pošiljanje konvojev materialne pomoči. Pri posredovanju pomoči ob elementarnih nesrečah na območju Slovenije tesno sodeluje z Upravo RS za zaščito in reševanje, pri posredovanju pomoči v tujino pa z vlado RS, pristojnimi ministrstvi, mednarodno federacijo RK ter drugimi nacionalnimi društvi. Ustanovljene so tudi tri nastanitvene enote, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, ter stacionarij v Mariboru. V izrednih razmerah lahko sprejmejo in oskrbijo 400 ogroženih prebivalcev. Ekipe RKS poskrbijo za delovanje enot in za oskrbo ogroženih.

Iskanje pogrešanih

Iskanje pogrešanih izhaja iz določil ženevskih konvencij in Zakona o RKS. To nalogo opravlja Služba RKS za iskanje pogrešanih. Njene naloge so v vojni in drugih izrednih razmerah poizvedovati za izginulimi oziroma pogrešanimi osebami, posredovati družinska sporočila, voditi evidence, združevati družine in sodelovati pri evakuacijah. Te dejavnosti so namenjene vojnim ujetnikom, pogrešanim osebam, beguncem in razseljenim osebam, posebno pozornost pa posvečamo onemoglim in otrokom.

Širjenje znanj o Rdečem križu in mednarodnem humanitarnem pravu Opredeljuje ga sklop dejavnosti, usmerjenih v promocijo in podajanje znanja o humanitarnem pravu, temeljnih načelih, ideji in poslanstvu Mednarodnega gibanja RK ter njegovi vlogi in pomenu. Program je namenjen prostovoljcem, mentorjem v šolah, zdravstvenim delavcem, pripadnikom oboroženih sil in predstavnikom medijev.

DRUGE DEJAVNOSTI RK

Socialna dejavnost

Programi socialne dejavnosti sodijo med najobširnejše programe neposredne pomoči. RKS jih izvaja s pomočjo številnih prostovoljcev, ki delajo v razvejani mreži 56 območnih združenj in 960 krajevnih organizacij po Sloveniji. V okviru socialne dejavnosti se nudi stalna ali občasna pomoč v obliki prehrane, higienskih izdelkov, obleke, obutve, šolskih potrebščin in pohištva. Izjemoma se pomaga tudi z enkratnimi finančnimi pomočmi. Prostovoljci skrbijo tudi za sosedsko pomoč, obiske na domu in ohranjanje stikov s socialno ogroženimi ljudmi. Nekatera območna združenja so uvedla javne kuhinje, razvoz kosil, prevoze starejših … Leta 2021 RKS in območna združenja razdelijo:

Zdravstveno preventivna dejavnost

V okviru postaj RK, trenutno jih deluje 507, občane seznanjamo z zdravim načinom življenja, opravljamo meritve holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi, občasno organiziramo predavanja in svetujemo na zdravstveno-preventivnem področju. Pri tem sodelujemo s strokovnjaki z zdravstvenega področja.

Delo z mladimi

Veliko mladih in najmlajših sodeluje pri uresničevanju humanitarnih programov. V večini slovenskih šol delujejo krožki RKS. V krožkih, ki so organizirani kot oblika prostočasnih dejavnosti, je namenjeno veliko pozornosti humanitarnim odnosom in vzgoji za solidarnost, urjenju ekip prve pomoči, sosedski pomoči in zdravemu načinu življenja. Humanitarne akcije, kot sta Drobtinica in Košarica RK, mlade prostovoljce kalijo v dobrodelnosti in solidarnosti do socialno šibkih.

Letovanja

RKS organizira zdravstvena in brezplačna letovanja otrok in starejših iz socialno ogroženih družin. Letovanja izvajajo v Zdravilišču Debeli rtič, ki deluje od leta 1956. Letno letuje do 15.000 otok, starih do 15 let, na Debelem rtiču potekajo še druge dejavnosti, npr. šole v naravi. Leta 2009 so v zdravilišču odprli nov objekt Arija s pololimpijskim bazenom in Centrom dobrega počutja in zdravja. To omogoča podaljšanje sezone, predvsem pa daje možnost za fizioterapijo in zdravljenje.

Delo prostovoljcev

Prostovoljci so vključeni v različne dejavnosti, predvsem po krajevnih organizacijah RK, kjer skrbijo za razdeljevanje pomoči, obiskovanje in sosedsko pomoč starejšim, bolnim in invalidnim

osebam. Sodelujejo v prostovoljnih humanitarnih akcijah in organizirajo različne aktivnosti za krepitev zdravja. Prostovoljci lahko ponudijo tudi svoje strokovno znanje za popestritev dejavnosti in obogatitev znanj in veščin naših uporabnikov.

Posebno zdravilo (Pavlihova pratika, 1980)

80-letna stara mama prvič v svojem življenju pije žganje. »O bog,« reče po prvem požirku, »to je pa podobno zdravilu, ki ga je moral moj mož jemati celih 40 let.«

Sosedi med seboj (Pavlihova pratika, 1980)

»Kmalu bomo stanovali v lepšem okolišu,« meni prva.

»In mi v mirnejšem,« odvrne druga. »Se vi tudi selite?« »Ne, mi ostanemo.«

Vir: Slovenske novice

OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS NOVO MESTO

Dejavnosti in programi

Naše območno združenje izvaja različne dejavnosti v osmih občinah: Mestni občini Novo mesto, v občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk. Pomembne dejavnosti so krvodajalstvo, prva pomoč in pomoč ob naravnih nesrečah. Humanitarno pomoč nudimo socialno šibkim posameznikom in družinam, v okviru psihosocialne pomoči pa izvajamo socialnovarstveni program za brezdomne in socialno ranljive. Medgeneracijsko središče ponuja različne vsakodnevne aktivnosti za različne generacije. Zelo pomembno je delo z mladimi, ki vključuje sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami.

Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK)

To so organizacije prostovoljcev RK v okviru krajevnih skupnosti. Po svojih krajih izvajajo zdravstvenopreventivna predavanja in meritve zdravstvenih dejavnikov. Obiskujejo starejše in razdeljujejo pomoč starejšim, otrokom in socialno šibkim družinam. Enkrat letno organizirajo srečanje starejših nad 70 let in na prednovoletnih obiskih s skromnim darilom razveselijo vse starejše od 80 let.

Pri okulistu (Pavlihova pratika, 1980)

Pride starejša ženska k okulistu. »Sedite tja in preberite črke, ki jih vidite na tabli,« reče zdravnik. »Oh, preberite jih sami, jaz imam tako slabe oči.«

Sklad za pomoč ljudem v stiski

Leta 1999 je bil ustanovljen sklad za zbiranje sredstev za različne pomoči ljudem z našega območja. Njegov pokrovitelj je od vsega začetka novomeško podjetje Krka. Sredstva, ki se zbirajo v tem skladu, so namenjena finančni pomoči, kritju položnic za nujne življenjske stroške socialno ogroženih družin in posameznikov. S pomočjo donatorjev podeljujemo štipendije, pomagamo v elementarnih nesrečah in organiziramo tudi večje akcije zbiranja sredstev za različne potrebe ljudi v stiki.

Dosežki sklada do 2019 (ob 20-letnici) 46.738 paketov s hrano 2023 finančnih pomoči 92 večjih pomoči (hiše, strehe, dvigala, zdravljenja …)

2330 bonov za šolske potrebščine 347 štipendij

Skupna vrednost 1.428.538 evrov

Načrtovane dejavnosti za leto 2023 Utečene dejavnosti bomo izvajali naprej, ker pa razpisov za nove programe ni in sta se zaključila dva večletna projekta, se bo število zaposlenih po petih letih spet zmanjšalo. Čas okužb z novim korona virusom nas je spodbudil, da bomo startali z novo aplikacijo e-RK pomoči, kjer bo možno uveljavljati pomoči na daljavo. Informiranje, svetovanje in psihosocialna pomoč se zaradi staranja prebivalstva vse bolj širijo kot terensko socialno delo. Leto 2023 je za RK volilno leto, zato bomo v območnem združenju in krajevnih organizacijah RK vključevali nove prostovoljce. Veseli bomo, če se nam pridružijo.

Reševanje po poplavah

Sem iz Šentjerneja. Leta 2010 so nas zadele hude poplave, ki smo se jih pri nas lotili na malo drugačen način. Ko sem se zjutraj zbudila in pogledala skozi okno, sem okoli hiše zagledala ogromno vode. Bila je vsepovsod. Pohitela sem k starim staršem, saj sem vedela, da jim moramo pomagati, ker živijo zelo blizu potoka. Pri njih je bilo vse poplavljeno. Kar naenkrat zagledam dedija in strica, ki v banji za »šopanje pujsov« z lopatami rešujeta kokoši, ki so se v kar globoki vodi že veselo učile plavati. Vse kokoši smo na koncu varno premestili v svinjak, kjer so delale družbo dvema pujsoma. Vse to smo seveda morali dokumentirati in ko sedaj gledamo slike za nazaj in obujamo spomine, se vedno vsi zelo nasmejimo.

Tija Rolih, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Zlomljena kuhalnica

Ko sem bila še majhna, se je moja starejša sestra odločila, da njen kakec ne sodi v straniščno školjko, temveč na zid stranišča, zato je po celem zidu ustvarila “umetnost”. Starši so se zelo razjezili in so sestro po riti s plastično igralno kuhalnico, ki se je pri tem zlomila. Naslednji dan je oče peljal mojega brata k zdravniku. Brat je zganjal direndaj, zato mu je oče zagrozil, da bo, če ne bo priden, dobil injekcijo. Zdravnica se s tem ni strinjala. Rekla je, da starši otrokom ne smejo groziti z injekcijami, saj se otroci potem bojijo, grozijo lahko le s kuhalnicami. Brat je takoj na ves glas komentiral pred celotno čakalnico: “Ja, saj je mami včeraj eno zlomila na moji sestrici.” Oče pravi, da nikoli ne bo pozabil zgroženih izrazov na obrazih ljudi v čakalnici.

Lara Starič, 2. k Gimnazija Novo mesto

OBLIKE POMOČI STAREJŠIM

Modre misli o starosti:

Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih.

Abraham Lincoln

Skrivnost lepe starosti je dostojen odnos s samoto. Gabriel Garcia Marquez

Gregorjevo: Nina Koprivc, 1. a, Gimnazija Novo mesto

OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS NOVO MESTO

Cena dostave toplega obroka na dom je odvisna od njegove vrste (navadno, dietno) in oddaljenosti uporabnika.

OBČINA PONUDNIK

Novo mesto

Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel 1, Novo mesto (subvencionira Mestna občina Novo mesto)

KONTAKT

Dolenjske Toplice

OŠ Dolenjske Toplice, Pionirska cesta 35, Dolenjske Toplice

Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel 1, Novo mesto

Šentjernej

Straža Škocjan

Žužemberk

The Cave, Turopolje 6, Šentjernej Pivnica Liga, Obrtna cesta 14, Šentjernej

OŠ Frana Metelka, Škocjan 51, Škocjan

OŠ Žužemberk, Baragova cesta 1, Žužemberk

OŠ Prevole, Prevole 32, Hinje (prevzem na šoli)

POMOČ NA DOMU

Namenjena je upravičencem (starejšim od 65 let in invalidnim osebam), ki živijo na svojem domu in potrebujejo občasno organizirano pomoč (zagotavljanje osebne nege in socialnega servisa, gospodinjska opravila). Cena pomoči na domu se obračunava glede na želeno storitev in oddaljenost uporabnika.

OBČINA PONUDNIK

Novo mesto Dolenjske Toplice Mirna Peč Straža Šmarješke Toplice Šentjernej Škocjan Žužemberk

Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel 1, Novo mesto

KONTAKT

Zavod Jutro, Roška cesta 22, Kočevje

07 371 99 25 041 200 387 040 747 025 01 895 54 59

PREVOZI ZA STAREJŠE

Prevozi v navedeni občini se izvajajo glede na kadrovske zmožnosti. Vsaka občina ima svoja pravila (predhodna najava prevoza – določeno število dni pred izvedenim prevozom). Storitev je brezplačna.

OBČINA PONUDNIK

Novo mesto Dolenjske

Toplice

Straža

Šentjernej Škocjan

Minibus Leon Rudi – klicni center Zavod Zlata mreža

Pelji me prosim – prostovoljni šoferji, člani DU

Prostovoljni šofer

Prostofer –klicni center Zavod Zlata mreža Prostofer –klicni center Zavod Zlata mreža

KONTAKT

Žužemberk

Občinska uprava Žužemberk

Spomini na Pariz (Pavlihova pratika, 1981)

07 384 85 50

031 663 067 080 10 10 07 384 51 88 080 10 10 080 10 10 07 388 51 80

Za fakultetno diplomo je ded svojemu vnuku obljubil nagrado: potovanje v Pariz. Tam sta bila ves teden in ko sta se potem z vlakom vračala domov, je bil vsak od njiju zatopljen v prijetne spomine.

»Parižanke so šarmantne ženske,« je zasanjano rekel ded.

»In temperamentne,« se je nasmehnil vnuk.

»Pa tako potrpežljive,« je dodal ded.

RAZLIČNE OBLIKE POMOČI, SVETOVANJE, ZDRAVSTVENA

OSKRBA

ORGANIZACIJA OBLIKE POMOČI KONTAKT

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto Škofijska Karitas Novo mesto Center za socialno delo Dolenjske in Bele krajine –enota Novo mesto

Zdravstveni dom Novo mesto

• materialna pomoč v hrani, obleki

• finančna pomoč

• svetovanje, pogovor

• družabni dogodki – delavnice

• letovanje za starejše

• telefonsko družabništvo za starejše

• materialna pomoč v hrani, obleki

• finančna pomoč

• svetovanje, pogovor

• družabni dogodki

• prva socialna pomoč

• urejanje denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka

• varstvo odraslih

• storitve primarnega zdravstvenega varstva

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, enota Novo mesto

• dodatek za pomoč in postrežbo

• pokojnine

• pravice do invalidnine

Ulica Slavka Gruma 54a, Novo mesto 041 676 025

Smrečnikova ulica 60, Novo mesto 040 862 303

Resslova ulica 7b, Novo mesto 07 393 26 40 Kandijska cesta 4, Novo mesto 07 391 67 00

Rozmanova ulica 38, Novo mesto 07 338 15 50

Tudi starost ima lahko čudovite trenutke

Ur’ca življenja se hitro vrti. Začne se, ko otrok v zibki leži, ga kmalu že šolska torba tišči in se glavica polni z novimi stvarmi.

Že fantič odraste v prav’ga moža, deklič postane odrasla gospa. Življenje nas pelje po raznih poteh, ves čas se borimo za boljši uspeh.

Si človek ustvari dom in družino, da rod bi človeški še dalje živel. In že je urica čez polovico, ko pride jesen v našo sredico.

Starost je lepa, če lepi smo mi, če mladi spoštujemo vse, kar živi. Zato se učimo od starejših ljudi, saj znanja in izkušnje imajo oni.

So včasih posebni in trdi zelo, saj jim v življenju velikokrat bilo je težko.

Ko človek je star, ni vedno lahko, ker bolj in bolj je okorno njegovo telo. Toda z dobro voljo in pomočjo se vse da popravit’, da lažje bo šlo.

Najboljše gorivo za starejše telo sta topla beseda in veliko uho.

Zato imejmo se radi in radi imejmo starejše ljudi, kaj hitro se obrne, ko s palčko hodili bomo mi.

Lara Novak, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Družina: Julija Davidović Povše, 5–6 let, Vrtec Ciciban NM

VIRI

Branko Babič. 15 karikatur.

Slovenske novice, Kmečki glas.

Slovenske novice. Ljubljana: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.

Kmečki glas. Ljubljana: ČZD Kmečki glas, d. o. o.

Male ode radosti. Umetniški izdelki z natečaja

OZ RKS NM za mlade. Novo mesto, 2022.

Pavlihova pratika. Ljubljana: ČP Pavliha, 1969–1985.

Stopar, Irena. Setveni koledar 2023. Ivančna Gorica: Moja Akademija d.o.o., 2022.

Kerec, Darja. Človek naša prva skrb: Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes. Ljubljana, 2019.

NIJZ. https://www.skupajzazdravje.si/zdrava-prehrana/ zdrava-porcija-obrokov (dostop: 10. 9. 2022).

NIJZ. https://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/ dusevno-zdravje (dostop: 12. 9. 2022).

NIJZ. https://www.zadusevnozdravje.si/wp-content/ uploads/2022/01/Kako-krepiti-dusevno-zdravje-starejsih -in-kako-ukrepati-ko-se-zalomi.pdf (dostop: 12. 9. 2022).

Inštitut Antona Trstenjaka. https://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/projekti/1.html (dostop: 12. 9. 2022).

ZAHVALA

Jesensko drevo: Tijan, 3–4 leta, OŠ Šmarjeta ‒Vrtec Sonček