Julij

Stara slovenska imena: MALI SRPAN, SRPAN, SEDEMNIK, PŠENIČNIK ... Julij: ime je dobil po rimskem državniku Juliju Cezarju.

* * *

Stare modrosti o juliju:

Če so julija hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi. Če je drugega dne tega meseca lepo, bo še 40 dni tako. Če je na Urbana (4. 7.) mokro, čebelam kaže slabo. Marjeta (20. 7.) grom in strelo obeta. Če Jakob (25. 7.) žejo trpi, zima nič prida ni. Sardinska ironija: Iza Koščak, 2. d, Ekonomska šola NM

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

primerno za korenino primerno za cvet primerno za list primerno za plod

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

DAN PREBIVALSTVA (11. 7.)

Leta 1987 je svetovno prebivalstvo prvič doseglo 5 milijard. Združeni narodi so z razglasitvijo dneva prebivalstva dve leti kasneje opozorili na globalno problematiko. Zemljo po ocenah Združenih narodov že poseljuje 8 milijard ljudi. Kitajska ostaja država z največ prebivalci na svetu, v njej živi 1,44 milijarde ljudi, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalcev. Leta 1804 je na Zemlji prvič živela milijarda oseb, 123 let pozneje (1927) se je populacija podvojila na drugo milijardo, čez 33 let (1960) pa že narasla na tri milijarde. V zadnjih desetletjih prebivalstvo naraste za milijardo vsakih 12 let. V Sloveniji je na začetku letošnjega leta prebivalo 2.107.180 ljudi, s čimer predstavljamo 0,5 % prebivalcev Evropske unije, ki ima skupno 447 milijonov prebivalcev (manj kot 6 % svetovnega prebivalstva).

DAN BARIJ (ZADNJA NEDELJA V JULIJU)

Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so tip mokrišč in pokrivajo okoli 3 % zemeljskega površja. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Barja so pomembna tako za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot tudi za blažitev podnebnih sprememb. Poznamo tri tipe barij, in sicer visoka, prehodna in bazična nizka barja. Zaradi človekovih dejavnosti so marsikje spremenjena, degradirana ali uničena. V Sloveniji jih ohranjamo zlasti na območjih Natura 2000 ter v zavarovanih naravnih območjih (Zelenci, Ljubljansko barje ‒ Mali Plac, Lovrenška jezera …).

Nenavadni svetovni dnevi

dan zahvale (11. 1.), dan snega (16. 1.), dan Nutelle (5. 2.), dan žab (20. 3.), dan hišnih ljubljenčkov (11. 4.), dan brez modrčka (13. 10.), dan pozdrava (21. 11.)

Zakon narave (Pavlihova pratika, 1970) »Otroci, od mravlje se lahko nekaj naučimo,« razlaga učitelj. »Mravlja dela ves dan in vse leto. Mravlja vedno dela in kaj se na koncu zgodi?« »Da jo kdo pohodi,« ugotovi eden od učencev.

Sporekla sta se zaradi nekega nakupa: »Priznati moraš, da moški stvari presojajo bolje kot ženske.« »Gotovo,« je pritrdila žena, »ti si se poročil z menoj in jaz s teboj.«

»Francelj, čudovita noč je tu v gozdu, kakšna krasna mesečina.« »Ja, ja, vem, ampak najprej bi rad do konca pokadil cigareto.«

Milo za drago (Pavlihova pratika, 1970)

Priložnost (Pavlihova pratika, 1977)

Smeh

Na splošno se veliko smejim, saj mi je veliko stvari smešnih. Največkrat se nasmejim izjavam sošolcev med poukom, čeprav to včasih ni najprimernejše. Spomnim se, da so me v osnovni šoli učitelji morali večkrat presesti ali celo poslati iz učilnice, ker sem se preveč nenadzorovano smejala. Včasih sem se samo obrnila, videla izraze sošolcev in se začela smejati. Medtem ko sem pisala prav ta zapis, ki ga prebirate (za natečaj Male ode radosti), me je sošolka vprašala: »A ni Prešeren napisal te Ode radosti?« V smehu sem ji odgovorila: »Ne, to je evropska himna.«

Valerija Zupančič Stanković, Z1c Šolski center Novo mesto, SZKŠ

Roža

Na travniku lepa roža cveti, opoldne sonce nanjo blešči. Pritekla majhna deklica je, s torbo na ramah nasmehne se.

Po travniku najlepšo rožo išče, nato zagleda majhno skrivališče. Tam najlepša roža stoji, z njo deklica domov odhiti, da jo babici in dedku podari.

Lara Peterlin, 9. r. OŠ Brusnice

V gozdu

Komaj sem čakala, da grem s starši v gozd. Nekega dne smo odšli. Našli smo veliko gob, kot so: marele, lisičke, jurčki in turki. Med potjo sem videla velikega zajčka. Hotela sem ga pobožati, a nas je takoj opazil, slišal in zbežal. Hodili smo naprej. Videla sem še tri srnice, ki so tekale ob mamici, blizu potočka. Bilo je zelo lepo. Srečni smo nato odšli domov.

Ula Novak, 2. r. OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas