Uvod v koledar

Koledar: beseda se je razvila iz latinske besede kalendae, kar pomeni prvi dan v mesecu. Skoraj po vsem svetu uporabljajo gregorijanski koledar (vpeljal papež Gregor XIII. v 16. stoletju). Obstajajo še drugi koledarji: pravoslavni, budistični, kitajski, koptski, armenski ...

ZEMLJIN RITEM

Letni ritem usmerja Sonce, ki ga Zemlja obkroži v 365 dneh in 6 urah. Letni časi so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca. Po najkrajšem dnevu v letu, 22. decembra ‒ zimskem solsticiju, se začenja novo Sončevo leto. Do najdaljšega dneva, 21. junija ‒ poletnega solsticija, se Sonce vzpenja vse više, zemlja se ogreva, vrtna opravila postajajo intenzivnejša, dnevi se daljšajo, rastlinje vse bolj bujno raste. Ko se dnevi spet krajšajo, je pobiranje pridelkov na vrhuncu, v jesenskih mesecih pa zemljo pripravljamo na počitek in na naslednje leto.

Mesečni ritem usmerja Luna, ki obkroži Zemljo v približno 27 dneh. Luna 13 dni in pol raste in naslednjih 13 dni in pol upada. Ob rastoči Luni, od mlaja do ščipa, sejemo, pobiramo listnato zelenjavo, cvetove in plodovke ter režemo cepiče. Ob upadajoči Luni, od ščipa do mlaja, pa sadimo, presajamo, plevemo, bogatimo zemljo, se borimo proti škodljivcem, pobiramo korenasto zelenjavo.

Dnevni ritem se začne s sončnim vzhodom, vlažnost se poveča, rastline se prebudijo in srkajo roso. Dopoldanski čas je primeren za sejanje in nabiranje vseh nadzemnih plodov, v popoldanskem času pa sadimo, presajamo in pobiramo zelenjavo s koreninami. Ko sonce zaide, zalivamo, rastline čez noč počivajo.

SETVENE OZNAKE V KOLEDARJU

V koledarju so označeni dnevi, ki so primerni za korenino, cvet, list ali plod. Na določen dan je najprimerneje sejati, okopavati, presajati, škropiti z naravnimi pripravki ali obirati tiste rastline, ki jih prištevamo k določeni skupini.

Korenina

korenovke, pesa, repa, krompir, česen, čebula

Cvet

brokoli, zdravilna zelišča, sončnice, ogrščice, cvetje

List

solate, kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača), listni peteršilj, stebelna zelena, krmne rastline

Plod

paradižnik, paprika, kumare, bučnice, stročnice, žita, koruza, sadje, jagodičevje

Izjeme

Vrtnine, ki jih v sezoni pobiramo za sprotno uživanje, pobiramo ne glede na oznako dneva. Za sprotno uživanje naj od nabiranja do priprave preteče čim manj časa, da ohranijo vitamine in druge hranljive snovi. Če želimo vrtnine shraniti za dalj časa, jih pobiramo na oznako dneva, razen kapusnic, ki jih ne poberemo na dan za list, temveč na dan za cvet.

Pridelovanje semena

Na gredi odberemo najlepše rastline, ki jih želimo semeniti. Obdelujemo in poberemo jih na predvideni dan (npr. solato na dan za list).