Rdeči križ

Slogani Rdečega križa:

Rešimo križe in težave. Skupaj smo neustavljivi. Lepo dejanje najlepše mesto najde. Da nas ne pretrese, ko nas strese. Ker nam je mar. Dobro se z dobrim vrača. Nisi sam.

Družina: Lucija Strmole, 1. b, Gimnazija NM

ROJSTVO MEDNARODNEGA RDEČEGA KRIŽA

Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu, saj združuje 192 nacionalnih združenj, letno ji pomaga več kot 100 milijonov ljudi. Nastanek te organizacije je povezan s prostovoljnim nudenjem prve pomoči vsem ranjencem. Še danes je to eno od temeljnih poslanstev Rdečega križa.

Zgodovinsko ozadje nastanka RK

Junija 1859 je v Solferinu v Severni Italiji po hudi bitki obležalo 40.000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. V bližini bojišča se je znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki je, zgrožen nad trpljenjem vojakov, v bližnji cerkvi organiziral pomoč vsem ranjencem z bojišča – Italijanom, Francozom in Avstrijcem. Krajevno prebivalstvo, predvsem ženske, so pod njegovim vodstvom nudile prvo pomoč ranjencem, tako da so jim povezale rane in jih oskrbele z vodo, hrano in odejami. Ženske so vzklikale “tutti fratelli” (vsi smo bratje).

Spomin na Solferino

Dunant je po svojem doživetju napisal knjigo Spomin na Solferino, ki je ob izdaji leta 1862 vzbudila pozornost po vsej Evropi. Tu je predstavil zamisel, da bi dopolnili vojaško medicinsko službo z organizacijami, ki bi izurile svoje člane za to delo. Ranjenci in prostovoljci bi imeli nevtralen status, tudi na bojišču.

Da bi dosegli cilje, predstavljene v knjigi, je Dunant s štirimi someščani ustanovil Mednarodni odbor za pomoč ranjencem, kasneje preimenovan v Mednarodni odbor Rdečega križa.

Ustanovitev mednarodne organizacije

Rojstni datum Rdečega križa je 29. oktober 1863, ko so se v Ženevi srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), dosti kasneje sta se mu pridružila še rdeči polmesec (v muslimanskih državah) in rdeči kristal (v Izraelu).

V bolnišnici (Pavlihova pratika, 1969) Bolniška sestra zakliče novemu pacientu prek hodnika: »Pojdite tačas kar v posteljo, pridem takoj za vami!«

RDEČI KRIŽ NA SLOVENSKEM

RK na Kranjskem

Rdeči križ deluje na Slovenskem od leta 1866, ko je bilo pod Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom. Leta 1879 se mu je pridružilo še moško deželno društvo. Obe društvi sta se združili leta 1902 in društvo je kot del avstro-ogrskega društva RK delovalo do konca prve svetovne vojne.

RK po prvi in med drugo svetovno vojno

Od leta 1921 do 1941 je slovenski Rdeči križ deloval kot Banovinski odbor Rdečega križa Kraljevine SHS in pozneje Rdečega križa Jugoslavije. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije je bil jugoslovanski Rdeči križ razpuščen. Leta 1942 je italijanski okupator ustanovil Rdeči križ Ljubljanske pokrajine, po kapitulaciji Italije pa je slovenski Rdeči križ deloval pod nemškim okupatorjem, a le do leta 1944, ko je bil odbor RK poslan v internacijo.

Ustanovitev RK na osvobojenem ozemlju

18. junija 1944 so na osvobojenem ozemlju v Gradcu v Beli krajini ustanovili Rdeči križ Slovenije. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okrog 150 ljudi – zastopniki civilne in vojaške oblasti, zdravniki, odposlanci z osvobojenega in nekaj tudi z neosvobojenega ozemlja ter zastopniki tujih vojaških misij. Po koncu druge svetovne vojne je deloval kot del Rdečega križa Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije je leta 1993 mednarodna organizacija RK priznala Rdeči križ Slovenije kot samostojnega in enakopravnega člana Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE DANES

Rdeči križ Slovenije (RKS) je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije. Je član Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pravno podlago predstavlja Zakon o Rdečem križu Slovenije, kjer so opredeljena javna pooblastila, ki jih ima RKS. Združuje 56 območnih združenj (OZ) in 960 krajevnih organizacij (KORK) ter ima več kot 180.000 članov. Sedež RKS je v Ljubljani, sedeži območnih združenj pa so razporejeni po nekaterih občinah v Sloveniji.

GLAVNE DEJAVNOSTI RK

Krvodajalstvo

RKS organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh. Z organizacijo krvodajalskih akcij, ki jih izvajajo vsa območna združenja, zagotavlja RKS okoli 100.000 odvzemov krvi na leto oz. skupaj 45.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam v Sloveniji.

Usposabljanje za prvo pomoč

Programi usposabljanja za prvo pomoč sodijo v sklop javnih pooblastil. Strokovni center za prvo pomoč pri RKS, kjer sodelujejo priznani strokovnjaki, zdravniki specialističnih področij, oblikuje doktrino prve pomoči na nacionalni ravni. Programi prve pomoči so namenjeni usposabljanju bolničarjev, pripadnikov enot RK za prvo pomoč, voznikom motornih vozil, zaposlenim v podjetjih in ustanovah ter vsem drugim, ki to znanje potrebujejo. Vsebine prve pomoči si prizadevamo vključiti v redni učni program za osnovne in srednje šole.

Pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah

RKS sodeluje pri zagotavljanju pomoči v elementarnih nesrečah doma in v tujini. Pomoč obsega pošiljanje konvojev materialne pomoči. Pri posredovanju pomoči ob elementarnih nesrečah na območju Slovenije tesno sodeluje z Upravo RS za zaščito in reševanje, pri posredovanju pomoči v tujino pa z vlado RS, pristojnimi ministrstvi, mednarodno federacijo RK ter drugimi nacionalnimi društvi. Ustanovljene so tudi tri nastanitvene enote, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, ter stacionarij v Mariboru. V izrednih razmerah lahko sprejmejo in oskrbijo 400 ogroženih prebivalcev. Ekipe RKS poskrbijo za delovanje enot in za oskrbo ogroženih.

Iskanje pogrešanih

Iskanje pogrešanih izhaja iz določil ženevskih konvencij in Zakona o RKS. To nalogo opravlja Služba RKS za iskanje pogrešanih. Njene naloge so v vojni in drugih izrednih razmerah poizvedovati za izginulimi oziroma pogrešanimi osebami, posredovati družinska sporočila, voditi evidence, združevati družine in sodelovati pri evakuacijah. Te dejavnosti so namenjene vojnim ujetnikom, pogrešanim osebam, beguncem in razseljenim osebam, posebno pozornost pa posvečamo onemoglim in otrokom.

Širjenje znanj o Rdečem križu in mednarodnem humanitarnem pravu

Opredeljuje ga sklop dejavnosti, usmerjenih v promocijo in podajanje znanja o humanitarnem pravu, temeljnih načelih, ideji in poslanstvu Mednarodnega gibanja RK ter njegovi vlogi in pomenu. Program je namenjen prostovoljcem, mentorjem v šolah, zdravstvenim delavcem, pripadnikom oboroženih sil in predstavnikom medijev.

DRUGE DEJAVNOSTI RK

Socialna dejavnost

Programi socialne dejavnosti sodijo med najobširnejše programe neposredne pomoči. RKS jih izvaja s pomočjo številnih prostovoljcev, ki delajo v razvejani mreži 56 območnih združenj in 960 krajevnih organizacij po Sloveniji. V okviru socialne dejavnosti se nudi stalna ali občasna pomoč v obliki prehrane, higienskih izdelkov, obleke, obutve, šolskih potrebščin in pohištva. Izjemoma se pomaga tudi z enkratnimi finančnimi pomočmi. Prostovoljci skrbijo tudi za sosedsko pomoč, obiske na domu in ohranjanje stikov s socialno ogroženimi ljudmi. Nekatera območna združenja so uvedla javne kuhinje, razvoz kosil, prevoze starejših …

Leta 2021 RKS in območna združenja razdelijo: 1.788,8 tone

osnovnih prehranskih izdelkov (iz Sklada za evropsko pomoč zaradi covida)

39.752

enotnih prehranskih paketov

119,3 tone

pralnega praška (sredstva FIHO in RKS) dodatnih

528 ton

prehranskih in higienskih izdelkov preko OZ

262,6 tone

hrane z 18 OZ v okviru projekta Donirana hrana

238,7 tone

rabljenih oblačil preko OZ

Zdravstveno preventivna dejavnost

V okviru postaj RK, trenutno jih deluje 507, občane seznanjamo z zdravim načinom življenja, opravljamo meritve holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi, občasno organiziramo predavanja in svetujemo na zdravstveno-preventivnem področju. Pri tem sodelujemo s strokovnjaki z zdravstvenega področja.

Delo z mladimi

Veliko mladih in najmlajših sodeluje pri uresničevanju humanitarnih programov. V večini slovenskih šol delujejo krožki RKS. V krožkih, ki so organizirani kot oblika prostočasnih dejavnosti, je namenjeno veliko pozornosti humanitarnim odnosom in vzgoji za solidarnost, urjenju ekip prve pomoči, sosedski pomoči in zdravemu načinu življenja. Humanitarne akcije, kot sta Drobtinica in Košarica RK, mlade prostovoljce kalijo v dobrodelnosti in solidarnosti do socialno šibkih.

Letovanja

RKS organizira zdravstvena in brezplačna letovanja otrok in starejših iz socialno ogroženih družin. Letovanja izvajajo v Zdravilišču Debeli rtič, ki deluje od leta 1956. Letno letuje do 15.000 otok, starih do 15 let, na Debelem rtiču potekajo še druge dejavnosti, npr. šole v naravi. Leta 2009 so v zdravilišču odprli nov objekt Arija s pololimpijskim bazenom in Centrom dobrega počutja in zdravja. To omogoča podaljšanje sezone, predvsem pa daje možnost za fizioterapijo in zdravljenje.

Delo prostovoljcev

Prostovoljci so vključeni v različne dejavnosti, predvsem po krajevnih organizacijah RK, kjer skrbijo za razdeljevanje pomoči, obiskovanje in sosedsko pomoč starejšim, bolnim in invalidnim

osebam. Sodelujejo v prostovoljnih humanitarnih akcijah in organizirajo različne aktivnosti za krepitev zdravja. Prostovoljci lahko ponudijo tudi svoje strokovno znanje za popestritev dejavnosti in obogatitev znanj in veščin naših uporabnikov.

Posebno zdravilo (Pavlihova pratika, 1980) 80-letna stara mama prvič v svojem življenju pije žganje. »O bog,« reče po prvem požirku, »to je pa podobno zdravilu, ki ga je moral moj mož jemati celih 40 let.«

»Kmalu bomo stanovali v lepšem okolišu,« meni prva. »In mi v mirnejšem,« odvrne druga. »Se vi tudi selite?« »Ne, mi ostanemo.«

Sosedi med seboj (Pavlihova pratika, 1980)

OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS NOVO MESTO

Dejavnosti in programi

Naše območno združenje izvaja različne dejavnosti v osmih občinah: Mestni občini Novo mesto, v občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk. Pomembne dejavnosti so krvodajalstvo, prva pomoč in pomoč ob naravnih nesrečah. Humanitarno pomoč nudimo socialno šibkim posameznikom in družinam, v okviru psihosocialne pomoči pa izvajamo socialnovarstveni program za brezdomne in socialno ranljive. Medgeneracijsko središče ponuja različne vsakodnevne aktivnosti za različne generacije. Zelo pomembno je delo z mladimi, ki vključuje sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami.

Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK)

To so organizacije prostovoljcev RK v okviru krajevnih skupnosti. Po svojih krajih izvajajo zdravstvenopreventivna predavanja in meritve zdravstvenih dejavnikov. Obiskujejo starejše in razdeljujejo pomoč starejšim, otrokom in socialno šibkim družinam. Enkrat letno organizirajo srečanje starejših nad 70 let in na prednovoletnih obiskih s skromnim darilom razveselijo vse starejše od 80 let.

Pri okulistu (Pavlihova pratika, 1980) Pride starejša ženska k okulistu. »Sedite tja in preberite črke, ki jih vidite na tabli,« reče zdravnik. »Oh, preberite jih sami, jaz imam tako slabe oči.«

Sklad za pomoč ljudem v stiski

Leta 1999 je bil ustanovljen sklad za zbiranje sredstev za različne pomoči ljudem z našega območja. Njegov pokrovitelj je od vsega začetka novomeško podjetje Krka. Sredstva, ki se zbirajo v tem skladu, so namenjena finančni pomoči, kritju položnic za nujne življenjske stroške socialno ogroženih družin in posameznikov. S pomočjo donatorjev podeljujemo štipendije, pomagamo v elementarnih nesrečah in organiziramo tudi večje akcije zbiranja sredstev za različne potrebe ljudi v stiki.

Načrtovane dejavnosti za leto 2023

Utečene dejavnosti bomo izvajali naprej, ker pa razpisov za nove programe ni in sta se zaključila dva večletna projekta, se bo število zaposlenih po petih letih spet zmanjšalo. Čas okužb z novim korona virusom nas je spodbudil, da bomo startali z novo aplikacijo e-RK pomoči, kjer bo možno uveljavljati pomoči na daljavo. Informiranje, svetovanje in psihosocialna pomoč se zaradi staranja prebivalstva vse bolj širijo kot terensko socialno delo. Leto 2023 je za RK volilno leto, zato bomo v območnem združenju in krajevnih organizacijah RK vključevali nove prostovoljce. Veseli bomo, če se nam pridružijo.

Dosežki sklada do 2019 (ob 20-letnici) 46.738

paketov s hrano

2023

finančnih pomoči 92 večjih pomoči (hiše, strehe, dvigala, zdravljenja …)

2330

bonov za šolske potrebščine

347

štipendij Skupna vrednost

1.428.538 evrov

Reševanje po poplavah

Sem iz Šentjerneja. Leta 2010 so nas zadele hude poplave, ki smo se jih pri nas lotili na malo drugačen način. Ko sem se zjutraj zbudila in pogledala skozi okno, sem okoli hiše zagledala ogromno vode. Bila je vsepovsod. Pohitela sem k starim staršem, saj sem vedela, da jim moramo pomagati, ker živijo zelo blizu potoka. Pri njih je bilo vse poplavljeno. Kar naenkrat zagledam dedija in strica, ki v banji za »šopanje pujsov« z lopatami rešujeta kokoši, ki so se v kar globoki vodi že veselo učile plavati. Vse kokoši smo na koncu varno premestili v svinjak, kjer so delale družbo dvema pujsoma. Vse to smo seveda morali dokumentirati in ko sedaj gledamo slike za nazaj in obujamo spomine, se vedno vsi zelo nasmejimo. Tija Rolih, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Zlomljena kuhalnica

Ko sem bila še majhna, se je moja starejša sestra odločila, da njen kakec ne sodi v straniščno školjko, temveč na zid stranišča, zato je po celem zidu ustvarila “umetnost”. Starši so se zelo razjezili in so sestro po riti s plastično igralno kuhalnico, ki se je pri tem zlomila. Naslednji dan je oče peljal mojega brata k zdravniku. Brat je zganjal direndaj, zato mu je oče zagrozil, da bo, če ne bo priden, dobil injekcijo. Zdravnica se s tem ni strinjala. Rekla je, da starši otrokom ne smejo groziti z injekcijami, saj se otroci potem bojijo, grozijo lahko le s kuhalnicami. Brat je takoj na ves glas komentiral pred celotno čakalnico: “Ja, saj je mami včeraj eno zlomila na moji sestrici.” Oče pravi, da nikoli ne bo pozabil zgroženih izrazov na obrazih ljudi v čakalnici. Lara Starič, 2. k Gimnazija Novo mesto