Avgust

Stara slovenska imena: VELIKI SRPAN, OSEMNIK, OTAVNJAK, TOPLAN … Avgust: ime je dobil po rimskem cesarju Avgustu, kar pomeni vzvišen.

* * *

Stare modrosti o avgustu:

Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, celo se jesen drži. Če na veliki šmaren (15. 8.) sonce sije, vino samo v sode lije.

Sončni zahod na Korčuli: Jakob Muhič, 4. a/p, OŠ Šmihel ‒ Podružnica Birčna vas

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR Marijino vnebovzetje

primerno za korenino primerno za cvet primerno za list primerno za plod

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

DAN DOJENJA (2. 8.)

Ta dan je namenjen spodbujanju dojenja in ozaveščanju o zdravju mater in otrok. Otrok dobi z materinim mlekom optimalna hranila, kar dobro vpliva na njegove možnosti za preživetje in zdravje. Prav tako je dojenje koristno za matere, saj imajo manj poporodnih krvavitev, osteoporoze ter raka dojk in jajčnikov. Matere naj bi dojile otroke vsaj prvih šest mesecev, čeprav jih večina doji leto dni, dostikrat tudi dlje. V Sloveniji je v porodnišnicah visok delež dojenja, saj je v povprečju ob odpustu dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov.

DAN MLADIH (12. 8.)

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Enotne opredelitve mladih ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 34. letom. V zadnjem desetletju se je število mladih v Sloveniji zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih. Na RK s številnimi akcijami spodbujamo medgeneracijsko solidarnost in sožitje.

Nekoč je živel (Pavlihova pratika, 1974) »Mamica, ali se res vse pravljice začenjajo z besedami: Nekoč je živel …« »Ne, dragica, kasneje boš zvedela, da se jih mnogo začne takole: Halo, draga! Zvečer imam sejo upravnega odbora.«

Škotska (Pavlihova pratika, 1970) »Mislil sem, da je vaš sin nameraval postati zdravnik za ušesa,« je dejal Škot svojemu sosedu, »a mi je zdaj povedal, da ste ga pregovorili, naj postane zobozdravnik.« »Izbiro sem prepustil njemu, le opozoril sem ga, da imajo ljudje 32 zob in samo dvoje ušes.«

Videti bolho – Praskaj se samo tam, kjer te srbi. Vohati hren – Točil boš hinavske solze. Videti jeguljo – V komolčarstvu sijajno napreduješ. Postati lizika – Ogibaj se priliznjencev. Kuhati ričet – Bodi previden – nekaj vohajo. Letati po vesolju – Zdrknil boš s položaja. Tipati žerjavico – Pri dekletu bodi previden.

Mini sanjske bukve (Pavlihova pratika, 1970)

Moj zmaj

Ko sem bila mlajša, sem skoraj vedno v vetru spuščala zmaja. Stekla sem do našega sadovnjaka in ga spuščala na bližnjem polju. Predlani avgusta je bil še posebno vetroven dan. Dobila sem super idejo, da bi ponovno poiskala zmaja, da bi lahko še enkrat poletaval v vetru. Veter je tokrat zelo hitro potegnil zmaja visoko v zrak. Nenadoma se je vrvica, na kateri sem ga držala, strgala in veter je zmaja odnesel daleč stran. Nekaj časa sem lahko še tekla za njim, a sem ga kmalu izgubila v oblakih. En teden kasneje, ko sem šla na sprehod s svojo psičko, pa je kar naenkrat začela lajati in na drevesu sem zagledala svojega izgubljenega zmaja! Tako sem se začela smejati, da mi je tudi povodec skoraj ušel iz rok.

Lili Kobe, 9. r. OŠ Brusnice

Pozabljiva babica

Kot otrok sem bila zelo nagajiva in vedno sem imela kakšno ukano na rezervi, sploh v družbi svojih mlajših dveh sester. Vedno smo se česa novega domislile in kaj ušpičile. Nekega dne smo prišle na idejo, da bomo babici, namesto da bi ji pomagale, skrivale stvari. Vse skupaj se je začelo zelo nedolžno. Skrile smo ji posodo, odnesle moko iz kuhinje, premaknile stvari na čisto druga mesta in tako naredile tako zmešnjavo, da na koncu še same nismo več vedele, kam smo kaj odnesle. Vse skupaj se je končalo z veliko babičino paniko, namreč prestrašile smo jo tako zelo, da je že sama mislila, da jo je ujela demenca.

Saša Hren, T2B Šolski center Novo mesto, SEŠTG