Februar

Stara slovenska imena: SVEČAN, SVEČNIK, MALI MESEC, DRUGNIK ... Februar: ime ima po latinski besedi februare, ki pomeni očistiti.

* * *

Stare modrosti o februarju:

Če je svečnica (2. 2.) zelena, bo velika noč snežena. Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Valentin (14. 2.) ima ključe do korenin. Kakor na Petrovo (22. 2.) vreme kane, tako ves mesec ostane. Matija (24. 2.) led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Knjiga veselja: Lea Plazar, 1. e, Gimnazija NM

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR Prešernov dan

primerno za korenino primerno za cvet primerno za list primerno za plod

15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

NED

PON

TOR

DAN MOKRIŠČ (2. 2.)

Dan mokrišč je namenjen boljšemu poznavanju mokrišč v naši okolici in poudarjanju njihovega pomena za ljudi in naravo. Konvencija o mokriščih iz leta 1971 je med najstarejšimi globalnimi okoljskimi sporazumi, ki opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistemov, rastlinskih in živalskih vrst ter zagotavljanje ekoloških procesov. Primeri slovenskih projektov so: VIP-ava, Drava – natura 2000, Natura Mura …

DAN BOJA PROTI RAKU (4. 2.)

Dan boja proti raku je mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti. Drugo tretjino je mogoče pozdraviti, če bolezen odkrijemo zgodaj in jo pravilno zdravimo. Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. 60 % vseh oblik raka v Sloveniji predstavljajo: kožni (brez melanoma), rak prostate, raki debelega črevesa in danke, dojke in pljuč. Pri moških je rak najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah drugi najpogostejši. Presejalni programi ZORA, DORA in SVIT omogočajo zgodnje odkrivanje raka.

Obolevnost za rakom v Sloveniji

15.000 ljudi na novo zboli vsako leto rak prostate najpogostejši pri moških rak dojke najpogostejši pri ženskah moški pogosteje obolevajo kot ženske okoli 6.000 ljudi letno umre

DAN MATERINŠČINE (21. 2.)

Mednarodni dan maternega jezika je namenjen spodbujanju spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanju večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Materinščina je jezik, v katerem nas prvič ogovori mama in v katerem spregovorimo svojo prvo besedo. V maternem jeziku se najlaže izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo.

Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente v Bangladešu, ki so 21. februarja 1952 protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, bengalščine. Mednarodni dan materinščine se obeležuje od leta 2000. Danes obstaja na svetu še 6000 do 7000 jezikov, največ jih govori mandarinščino (Kitajska), nekatere jezike le še nekaj ljudi.

Kako nastanejo otroci

Ko sem bil star štiri leta, nam je ena izmed vzgojiteljic v vrtcu povedala, da je noseča in da bo dobila otroka. Pogumno sem vstal in rekel, da vem, kako nastanejo otroci. Pred celo skupino otrok in vzgojiteljic sem razložil: “Atijeva mala bunkica se v maminem trebuščku združi z mamino malo bunkico. Ta skupna bunkica vedno bolj raste in iz nje zraste otrok. Nekaj pa mi ni jasno! Kako atijeva mala bunkica sploh pride v mamin trebušček?” Učiteljice so mi v smehu odgovorile, da imam še veliiiko časa, da izvem odgovor na svoje vprašanje. Jaka Škofljanc, 9. c OŠ Bršljin

Iz šolskih klopi

Vsako leto učenci počnejo norčije. Enako je bilo z nami. Med poukom smo bili pridni in poslušni, med odmori pa smo noreli po šolskih hodnikih. Med obdobjem korone smo lahko dobili nove ideje. V razrede smo dobili razkužila. Vsak odmor smo se z njimi špricali, se lovili po hodnikih in bežali pred učitelji. Nekega dne nas je učitelj spustil nekaj minut pred odmorom za malico. Takoj smo začeli z našimi norčijami ter se lovili po razredu, nato pa smo se zaleteli z učenci, ki so hodili po malico. Malica se je razpršila po stenah in tleh. Da ne bi bili krivi, smo hitro počistili, vendar z razkužilom. Nismo pa vedeli, da bo to potem smrdelo še naslednja dva meseca. Andraž Pucelj, 2. f Gimnazija Novo mesto